Page 1

Misijonska obzorja št. 5 (152), leto 27 oktober 2013 priporočeni dar za tisk MO: 1,50 EUR

MISIJONSKA

20. oktober 2013 NEDELJA

NAŠI VERI DAJMO ROKE

MO_oktober2013.indd 1

7.10.2013 8:02:44


Groblje, Rim, Buenos Aires 1923-1987 Lado Lenček C.M. Urednik KM 1938–1987

I z h a j a j o v L j u b l j a n i o d 19 8 7

Revija za medkulturni in medreligijski dialog ter razvojno in humanitarno pomoč V sodelovanju z Inštitutom za religiologijo, ekumenizem in dialog (TEOF) izdaja MISIJONSKO SREDIŠČE SLOVENIJE SI-1000 Ljubljana, Kristanova 1, Slovenija Tel. : 01/300 59 50, Faks: 01/300 59 55 E-mail: missio@rkc. si http://www. missio. si Uradne ure vsak dan od 8h do 13h. MISIJONSKA PISARNA MARIBOR Slovenska 21, 2000 Maribor tel. /fax. : 0590/80 381 od ponedeljka do četrtka od 9h do 12h E-mail: misijonska. pisarna@slomsek. net GLAVNI UREDNIK Jože Planinšek, CM POMOČNICA GLAVNEGA UREDNIKA Tina Jež LEKTOR Jurij Devetak, CM Odgovarja NARODNI RAVNATELJ ZA MISIJONE Stane Kerin OBLIKOVALEC Boris Jurca GRAFIČNA PRIPRAVA IN TISK Schwarz print, d. o. o. Če ni posebej omenjeno, so slike od avtorja prispevka ali iz arhiva MSS. ISSN 1318-4369 Misijonska obzorja izhajajo šestkrat letno. Priporočeni dar za posamezni izvod je 1,50 EUR. Celoletni prispevek za MO za leto 2013: 9 EUR, za Evropo 12 EUR, avionska za Ameriko in drugod je 20 USD, 25 CAD. Vplačila nakazujte na transakcijski račun Misijonsko središče Slo­venije, Kristanova 1, Ljubljana namen nakazila: naročnina MO, št. transakcijskega računa pri NLB: SI56 0201 4005 1368 933, št. transakcijskega računa pri Raiffeisen banki: SI56 2420 0900 4370 443 Vplačila iz tujine s čeki na naslov: Misijonska pisarna, Kristanova 1, 1000 Ljubljana Slika na naslovnici: Delo slovenskih misijonarjev Foto: Stane Kerin

MO_oktober2013.indd 2

Med že in še ne

V

spodbudo in zaupanje mi je dejstvo, da prav na god sv. Terezije Deteta Jezusa, glavne zavetnice misijonov, pišem tale uvodnik, ko smo ob pomoči sodelavcev iz Misijonskega središča vse ostalo, za to dvojno številko ob misijonski nedelji že oddali v tiskarno. Po devetih letih se spet nekoliko bolj vračam v »misijonske« vode, obenem mi pa vse druge ostajajo. Sicer je pa okrog nas tako ali tako en sam misijon. Tudi na Jožefovem hribu v Celju, kjer delam in prebivam, skušamo, kot vsi vi širom sveta in domovine, živeti in vzdrževati spoštljiv nagovor z veselim oznanilom. Da, z veselim oznanilom za današnji trenutek, za ta čas in prostor, ki je - kot v vseh časih in prostorih v preteklosti - še kako potreben. Vse, ki vas te vrstice dosegajo, pozdravljam in vam v duhu segam v roko ter vabim: Pojdimo skupaj naprej. Misijonska obzorja imajo bogato zgodovino in lepo je, da se v njih najdevamo. Katoliški misijoni iz predvojne Slovenije, nato na begu in kasneje v Argentini so bili del dejavnosti Misijonske družbe in smo jim, ko so se leta 1987 vrnili v Slovenijo, spremenili ime. Tedaj so prešli v Misijonsko središče Slovenije, lazaristi pa smo ohranili urednikovanje.

Vse, ki vas te vrstice dosegajo, pozdravljam in vam v duhu segam v roko ter vabim: Pojdimo skupaj naprej. Misijonska obzorja imajo bogato zgodovino in lepo je, da se v njih najdevamo. Zahvaljujem se gospodu Dragu Ocvirku za njegovo sedemindvajsetletno skrbno bedenje nad »Misijonskimi obzorji« in za delo z njimi. Postala so vez med nami in vsemi misijonarji, ki nam ni vseeno, kako je z ljudmi, s Cerkvijo v svetu in domovini. To je v sodobnem svetu pomembna naloga vseh, ki se imenujemo kristjani, saj smo vsi božji otroci. Samo naša medsebojna vzajemnost je verodostojno znamenje, da smo ena, Kristusova Cerkev. Ob svetovnem misijonskem dnevu, misijonski nedelji, še misel oziroma dejstvo iz bogate zgodovine tega častitljivega lista, ki me že dolgo spremlja in vedno znova nagovarja. Ko je nastopil »eksodus« slovenskega naroda v tujino, beg pred krvavo komunistično revolucijo in boj mnogih za življenje, ki je potekal prek Vetrinja, Špitala, Lienza, Brixna, Rima … in drugih krajev vse tja do Argentine, Kanade, Avstralije ali do koder že, kjer so se naši rojaki ustalili, Katoliški misijoni oziroma Misijonska obzorja niso nikoli prenehali izhajati in spodbujati. Druščina okrog tega lista tudi v najhujših časih, v taboriščih in na begu - brez vsega in brez domovine - ni nehala misliti na misijonarje in njihovo delo. Nikoli niso prekinili svojega izhajanja, so bili pa, če je bilo potrebno, begunski Katoliški misijoni. Trdoživost v evangeljski prežarjenosti, ki ji zlepa ni para. Lepa spodbuda ob misijonski nedelji. Ko je povsod toliko govora o krizi, slabih časih in pomanjkanju, imamo mi sporočilo: na eni strani evangeljsko veselo novico, ki jo ponašamo v svet, na drugi strani pa toliko svetlega in lepega iz naše preteklosti in sedanjosti, kar živite misijonarji in vsi, ki ste nad misijonskim delom navdušeni in prepričani o njegovi smiselnosti. Pojdimo torej v duhu papeža Frančiška na pot v prihodnost. Jože Planinšek CM

7.10.2013 8:02:44


P oslanica pape ž a Frančiška za 87. svetovni dan misijonov

Dragi bratje in sestre! Letos, ko praznujemo svetovni misijonski dan, se končuje leto vere, ki je pomembna priložnost, da poglobimo naše prijateljstvo z Gospodom in utrdimo naše potovanje kot Cerkev, ki pogumno oznanja Evangelij. S te perspektive želim podati nekaj misli. 1. Vera je dragocen Božji dar, ki odpira naš um, da Boga spoznavamo in ljubimo. Bog želi vstopiti v odnos z nami in nam omogočiti delež pri svojem življenju, da bi bilo naše življenje bolj smiselno, boljše in lepše. Bog nas ljubi! Vera pa mora biti sprejeta ter potrebuje naš osebni odgovor in pogum, da se predamo Bogu, da živimo njegovo ljubezen in da smo hvaležni za njegovo neskončno usmiljenje. Vera je dar, ki ni namenjen samo nekaterim, ampak je podarjen velikodušno. Vsak naj bi izkusil veselje biti ljubljen od Boga, veselje odrešenja! Vera je dar, ki ga nihče ne more obdržati zase, ampak ga mora deliti z drugimi. Če ga hočemo obdržati samo zase, postanemo izolirani, sterilni in bolni kristjani. Oznanjevanje evangelija je sestavni del poslanstva Kristusovih učencev ter stalna angažiranost, ki animira celotno življenje Cerkve. »Misijonsko delovanje je jasno znamenje zrelosti cerkvene skupnosti« (Benedikt XVI. (2005–2013), Verbum Domini, 95).1 Vsaka skupnost je »zrela«, ko izraža vero in jo praznuje z veseljem pri bogoslužju, živi dejavno ljubezen, stalno oznanja Božjo besedo in zapusti svoje okolje, da ponese vero na »obrobja«, posebej tistim, ki še niso imeli možnosti spoznati Kristusa. Moč naše vere na osebni in skupnostni ravni se lahko meri po sposobnosti sporočanja vere drugim, širjenja vere z ljubeznijo, življenja v dejavni ljubezni, pričevanja zanjo pred tistimi, ki jih srečujemo in tistimi, ki so del našega življenja. 2. Leto vere petdeset let po začetku 2. vatikanskega cerkvenega zbora (1962– 1965) celotno Cerkev spodbuja, da bi se ponovno zavedala svoje prisotnosti v sodobnem svetu in svojega poslanstva 1

Posinodalna apostolska spodbuda z naslovom Gospodova beseda.

med ljudstvi in narodi. Pri misijonskem poslanstvu ne gre samo za geografska ozemlja, ampak za ljudstva, kulture in posameznike, ker »meje« vere ne prečkajo samo krajev in človeške tradicije, ampak srce vsakega človeka. Drugi vatikanski cerkveni zbor je na poseben način poudaril, kako misijonska naloga širjenja meja vere pripada vsakemu krščenemu in vsem krščanskim skupnostim. »Božje ljudstvo živi zlasti v škofijskih in župnijskih občestvih in v njih postaja na neki način vidno, pripada tudi njim, da pričujejo za Kristusa pred

narodi« (prim. M 37).2 Vsaka skupnost se torej sooča z izzivom in vabilom, da si prisvoji poslanstvo, ki ga je Jezus zaupal apostolom, naj bodo njegove »priče v Jeruzalemu, po Judeji in Samariji vse do konca zemlje« (prim. Apd 1,8); to ni drugoten, ampak ključen vidik v krščanskem življenju: vsi smo povabljeni, da hodimo po cestah sveta z našimi brati in sestrami ter oznanjamo in pričujemo za našo vero v Kristusa in postanemo glasniki njegovega evangelija. Škofe, duhovnike, duhovniške in pastoralne svete ter vsako odgovorno osebo 2

Odlok o misijonski dejavnosti Cerkve (M).

3 MO_oktober2013.indd 3

7.10.2013 8:02:45


P oslanica pape ž a Frančiška za 87. svetovni dan misijonov in skupino v Cerkvi vabim, da v svojih formacijskih in pastoralnih programih postavijo misijonsko razsežnost na vidno mesto, z razumevanjem, da njihova apostolska angažiranost ni popolna, dokler ne vsebuje namena pričevati za Kristusa pred narodi in vsemi ljudstvi. Misijonski vidik ne zadeva samo programske razsežnosti krščanskega življenja, ampak tudi paradigmatično razsežnost, ki zadeva vse vidike krščanskega življenja. 3. Evangelizacijsko delo pogosto naleti ne samo na zunanje ovire, ampak tudi na ovire znotraj cerkvene skupnosti. Včasih gre za pomanjkanje gorečnosti, veselja, poguma in upanja pri oznanjevanju Kristusovega sporočila in pri pomoči ljudem našega časa, da bi se srečali z njim. Včasih se še vedno misli, da pomeni oznanjevanje resnice Evangelija napad na svobodo. Papež Pavel VI. (1963–1978) je glede tega jasno povedal: »Bila bi napaka, če bi soljudem v zavest kar koli vsiljevali. Njihovim zavestim ponuditi resnico Evangelija in odrešenje v Jezusu Kristusu v polni jasnosti in spoštovanju do svobodnih možnosti, ki jih predstavlja, pa je poklon tej svobodi« (Apostolska spodbuda O evangelizaciji današnjega sveta, 80).3 Vedno moramo imeti pogum in veselje, da srečanje s Kristusom ponudimo s spoštovanjem, in da smo glasniki njegovega evangelija. Jezus je prišel med nas, da bi nam pokazal pot odrešenja in nam zaupal poslanstvo, da z njo seznanimo ljudi do skrajnih mej sveta. Prepogosto vidimo, da se ponujajo in poudarjajo nasilje, laži in napake. Za naš čas je nujno, da po oznanjevanju in pričevanju zablesti dobro življenje Evangelija in to iz notranjosti Cerkve same. Pri tem je pomembno, da nikoli ne pozabimo na osnovno načelo, ki velja za vsakega evangelizatorja: nihče ne more oznanjati Kristusa brez Cerkve. Evangelizacija ni ločeno, posamično ali zasebno dejanje, ampak je vedno cerkveno. Papež Pavel VI. je zapisal: »Ko najbolj neznani pridigar, katehet ali župnik oznanja evangelij, zbere skupaj majhno občestvo, podeli zakrament, četudi sam, izvaja cerkveno dejanje. »Ne deluje« iz poslanstva, ki bi ga pripisal sebi ali po osebnem navdihu, ampak v edinosti s poslanstvom Cerkve in v njenem imenu« (prav tam, 60). – In to daje moč poslanstvu in 3

Okrožnica z naslovom Oznanjevanje evangelija (1975).

povzroči, da se misijonar in evangelizator nikoli ne počuti sam, ampak kot del enega Telesa, ki ga oživlja Sveti Duh. 4. V naši dobi razširjena mobilnost in enostavno komuniciranje preko novih sredstev sta med seboj pomešala ljudi, znanje in izkušnje. Zaradi dela se celotne družine selijo z ene celine na drugo; profesionalne in kulturne izmenjave, turizem, in drugi podobni pojavi prav tako povzročajo velike premike ljudi. Tako tudi za župnijsko skupnost postane zahtevna naloga vedeti, kdo na njenem območju živi stalno ali začasno. Vse bolj se na velikih območjih v pokrajinah, ki so bile tradicionalno krščanske, povečuje število tistih, ki vere ne

poznajo, ki so ravnodušni glede verske razsežnosti ali pripadajo drugim verstvom. Ni redko, da se nekateri krščeni odločijo za življenjski slog, ki jih odvrača od vere, in jih tako naredi potrebne »nove evangelizacije«. Temu lahko dodamo še dejstvo, da blagovest Jezusa Kristusa velikega dela človeštva še ni dosegla. Prav tako živimo v času krize, ki se dotika različnih področij človekovega obstoja, ne samo ekonomije, financ, prehrambne varnosti, ali okolja, ampak tudi tistih, ki zadevajo globlji pomen življenja in osnovne vrednote, ki ga oživljajo. Tudi človeško sobivanje zaznamujejo napetosti in konflikti, ki ogrožajo varnost in povzročajo težave pri iskanju prave poti do stabilnega miru. V teh zapletenih okoliščinah, ko se zdi, da obzorje sedanjosti in prihodnosti ogrožajo temni oblaki, je v vsaki stvarnosti potrebno pogumno oznanjati Kristusov evangelij, sporočilo upanja, sprave, občestva, Božje bližine, Božjega usmiljenja in odrešenja, ter oznanilo, da je moč Božje ljubezni zmožna premagati temo zla in nas voditi po poti dobrega. Človek našega časa potrebuje luč, ki

osvetljuje njegovo pot in ki jo more dati samo srečanje s Kristusom. Prinesimo svetu z našim pričevanjem in z ljubeznijo upanje, ki ga daje vera! Misijonski značaj Cerkve ni osredotočen na prozelitizem, ampak na pričevanje življenja, ki osvetljuje pot, ki prinaša upanje in ljubezen. Cerkev – ponavljam še enkrat – ni dobrodelna organizacija, podjetje ali nevladna organizacija, ampak skupnost ljudi, ki jih oživlja Sveti Duh, ki so živeli in živijo čudež srečanja z Jezusom Kristusom in ki želijo deliti izkušnjo globokega veselja ter sporočilo odrešenja, ki nam ga je dal Gospod. Sveti Duh je tisti, ki vodi Cerkev na tej poti. 5. Vsakega želim spodbuditi, da bi bil nosilec Kristusove blagovesti. Posebej sem hvaležen misijonarjem, duhovnikom Fidei Donum, redovnikom in redovnicam ter vedno bolj številnim vernim laikom, ki so sprejeli Gospodov klic in ki so zapustili svojo domovino, da bi služili evangeliju v različnih deželah in kulturah. Prav tako želim poudariti, da se mlade Cerkve same velikodušno angažirajo pri pošiljanju misijonarjev Cerkvam

4 MO_oktober2013.indd 4

7.10.2013 8:02:45


P oslanica pape ž a Frančiška za 87. svetovni dan misijonov

v težavah – neredko Cerkvam stare krščanske tradicije – in tako prinašajo svežino in navdušenje, s katerim živijo vero; vero, ki prenavlja življenje in daje upanje. Živeti v tej vesoljni razsežnosti z odgovorom na Jezusovo naročilo: »Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence« (prim. Mt 28,19) je bogastvo za vsako Cerkev, vsako skupnost, ker pošiljanje misijonarjev ni nikoli izguba, ampak pridobitev. Pozivam vse, ki čutijo ta klic, da velikodušno odgovorijo Svetemu Duhu glede na svoj položaj v življenju, in se ne bojijo biti velikodušni z Gospodom. Vabim tudi škofe, redovne družine, skupnosti in vse krščanske skupine, da z daljnovidnostjo in skrbnim razločevanjem podpirajo misijonski klic (ad gentes) in da pomagajo Cerkvam, ki potrebujejo duhovnike, redovnike, redovnice in laike, ter tako utrdijo krščansko skupnost. Takšna pozornost naj bo prisotna med Cerkvami, ki so del iste škofovske konference ali iste cerkvene pokrajine, ker je pomembno, da Cerkve, ki so obdarjene s poklici, velikodušno pomagajo tistim, v katerih poklicev primanjkuje. Istočasno spodbujam misijonarje, posebno duhovnike Fidei Donum in laike, da veselo živijo svoje dragoceno služenje v Cerkvah, h katerim so poslani, in da prinašajo svoje veselje in izkušnje Cerkvam, iz katerih izhajajo; pri tem naj se spominjajo, kako sta Pavel in Barnaba ob koncu svojega prvega misijonskega potovanja »poročala, kaj je Bog storil z njima in kako je odprl vrata vere poganom« (prim. Apd 14,27). Postanejo lahko pot nekakšnega »vračanja« vere, ko prinašajo svežino mladih Cerkva Cerkvam stare krščanske tradicije in tako le-tem pomagajo

ponovno odkriti navdušenje in veselje in skupnostim, ki trpijo nasilje in nedeliti vero v izmenjavi, ki je vzajemna strpnost, želim zagotoviti, da sem obogatitev v hoji za Kristusom. jim blizu v molitvi, ter jim ponavljam Jezusove tolažilne besede: »Pogum, jaz Skrb za vse Cerkve, ki ga rimski škof sem svet premagal« (prim. Jn 16,33). deli z brati škofi, najde pomemben izraz v dejavnosti papeških misijonskih Papež Benedikt XVI. je izrazil upadružb, katerih namen je oživljati in po- nje, »‘naj se Gospodova beseda hitro glabljati misijonsko zavest vsakega kr- širi in naj bo slavljena povsod’ (prim. 2 ščenega kristjana in vsake skupno- Tes 3,1). Naj leto vere vedno bolj utrjusti s tem, da jih spominjajo na potre- je naš odnos z Gospodom Kristusom, bo po globlji misijonski formaciji vsega kajti samo v njem je gotovost za poBožjega ljudstva in da spodbujajo kr- gled v prihodnost in zagotovilo pristne ščansko skupnost k prispevku za širje- in trajne ljubezni« (prim. apostolsko nje evangelija v svetu. pismo Vrata vere, 15). To je moja želja za letošnji svetovni misijonski dan. Na misel mi prihajajo tudi kristjani, ki Srčno blagoslavljam misijonarje ter vse, so v različnih delih sveta podvrženi te- ki spremljajo in podpirajo osnovno anžavam pri odkritem izražanju vere in gažiranost Cerkve, da oznanja evanpri uresničevanju polnopravne pravi- gelij na vseh koncih sveta. Tako bomo ce živeti jo na vreden način. To so naši kot služabniki in misijonarji evangebratje in sestre, pogumni pričevalci lija izkusili »sladko in prijetno veselje – tudi bolj številni kot mučenci prvih evangeliziranja« (Apostolska spodbuda stoletij, – ki z apostolsko vztrajnostjo O evangelizaciji današnjega sveta, 80). prestajajo mnoge sodobne oblike preVatikan, 19. maj 2013, ganjanja. Mnogi tudi tvegajo življeslovesni praznik binkošti nje, da ostanejo zvesti Kristusovemu evangeliju. Posameznikom, družinam Frančišek

5 MO_oktober2013.indd 5

7.10.2013 8:02:46


e - nabiralnik

PO KRIŠTOFOVI NEDELJI – akcija MIVA 2013

HVALA vsem, ki ste z misijonsko gorečnostjo blagoslavljali vozila, molili za srečno vožnjo, se priporočali sv. Krištofu in z veseljem darovali ali zbirali sredstva v zahvalo za srečno prevožene kilometre – in ta dar namenili z akcijo MIVA za misijonska vozila. Kaj pomenijo vaši darovi in vaša dobrota, naj povesta pismi s. Marjete Zanjkovič in Mykole Dobra. Bog vam povrni in naj vas vse spremlja njegovo varstvo na priprošnjo sv. Krištofa.

Tudi mi smo dobili avto Mykola Dobra - lazarist, Ukrajina

31.8.2013 Dragi prijatelji in dobrotniki misijonov! Iz srca se vam zahvaljujem za pomoč v imenu vseh ljudi, ki jim bo služil vaš dar – avtomobil, ki smo ga z vašo pomočjo dobili. Zavedam se, da pomoč ne pride vedno od tistih ljudi, ki so dobro stoječi, ampak zgodovina potrjuje, da v veliko primerih darujejo prav tisti, ki niso finančno najbolj močni. Darujejo tisti, ki imajo odprto srce in dlani za pomoč bližnjemu. Če ste kdaj obiskali Ukrajino, ste lahko opazili in si zapomnili naše ceste, ki niso v najboljšem stanju. Razdalje do naših župnij, ki jih oskrbujemo, so velike, težko dostopne, ampak to je naše služenje, ki smo se mu posvetili in pri tem želimo vztrajati. Avtomobil bo služil raznim skupinam in dejavnostim: ubogim, zapuščenim, bolnikom in invalidom, mladini in otrokom, prevažanju hrane in gradbenega materiala. Iz srca bi se vam rad še enkrat zahvalil in obljubim, da se vas bom rad spominjal v molitvi. Mykola Dobra CM

Avto je že na dvorišču

S. Marjeta Zanjkovič, salezijanka, Madagaskar 20.7.2013 Predragi sodelavci misijonarjev, dragi vsi dobrotniki! Včeraj zvečer je končno na našem dvorišču »pristal« avto, dar MIVA Slovenije. Pričakali smo ga s ploskanjem in zahvalno molitvijo. Kar pozabile smo na osem mesecev čakanja, ko smo zagledale čudoviti in dragoceni dar. Vse besede so odveč, le velik HVALA mora biti na prvem mestu. Hvala najprej ljubemu Bogu, ki je uslišal prošnje revnih in potrebnih! Hvala vam, dragi sodelavci v misijonski pisarni, ki ste na poseben način delali in se trudili, da bi ustregli naši prošnji. HVALA vam, dragi dobrotniki, ki znate tako velikodušno priskočiti na pomoč nam misijonarjem. Kljub krizi imate veliko ljubezen do še bolj revnih in potrebnih od vas. Naj bo vsem dobri Bog velik plačnik. Naša molitev, posebej otrok, vas vedno spremlja in kliče na vas božji blagoslov. V imenu sestrske skupnosti hčera Marije Pomočnice, naših sodelavcev, v imenu otrok in mladih, ki jim bo vozilo MIVA SLOVENIJA še posebej v pomoč, vas prisrčno pozdravljam in se vam še enkrat zahvaljujem. Hvaležna s. Marjeta Zanjkovič, HMP

Kar deset škofov je somaševalo

Peter Opeka - lazarist, Madagaskar 5.8.2013 Včeraj smo imeli pri nedeljski maši deset škofov; sedem z Madagaskarja in po enega z Reuniona, Mavritiusa in Komorov (Comoros). Komisija škofov z indijskega oceana je imela letni sestanek v Antananarivo in za zaključek shoda so prosili, da bi prišli somaševat z našimi kristjani, kar smo sprejeli z velikim veseljem. Resnično je bila evharistija zelo doživeta in lepo sprejeta od vseh naših škofov. Škof s Komorov, sicer doma iz Konga, je bil ganjen do solz in se je zahvalil našim kristjanom, da je doživel tako veselo evharistijo s tisočimi odraslimi in otroci in s takim lepim sodelovanjem vseh. Nepozabna nedelja za nas v Akamasoa in tudi za naše škofe, ki so odšli srečni iz našega naselja dobrih prijateljev. Lep pozdrav! Pedro

6 MO_oktober2013.indd 6

7.10.2013 8:02:47


e - nabiralnik

Kam naj podrezam?

P. Stanko Rozman, jezuit, Malavi 6.8.2013 Prav lep pozdrav. V gosteh imamo skupino POTA. Prinesli so dar za gradnjo hiše. Tudi sami pomagajo. V ponedeljek smo skopali temelje, danes pa jih zalili z betonom. Jutri začno rasti zidovi. Hiša niti ni majhna: 12 x 9 m. Brez kleti in brez podstrehe. In brez raznih obveznosti do komunale in države. Boste rekli: tako je lahko graditi! Ja, pa je potrebno zgradbo zavarovati pred mravljami. Toplotne izolacije ni potrebno. Zato so stroški gradnje veliko manjši, a vseeno znesejo okoli dvajset tisoč evrov. Imamo polovico. Kam naj podrezam? Hiša za učitelja bo proti koncu meseca pod streho, a neometana, brez vode in elektrike ter nepobeljena. Ekipa se 25. avgusta vrača domov. Meni pa ostanejo skrbi. Je pa to pozitivno, da imamo sedaj več prijateljev za naše projekte. Tudi televizijska ekipa bo povedala svoje. Tako imam upanje, da bodo šle stvari naprej. Naj vam da Gospod nekaj tistega veselja, ki ga je napolnjevalo na gori Tabor ob obisku Mojzesa in Elija. Postavimo jim šotor! V Gospodu, p. Stanko

In še nekaj …

S. Marija Pavlišič, usmiljenka, Madagaskar 30.7.2013 Hvala vam za vso pomoč in razumevanje. Vam in vsem misijonskim prijateljem in dobrotnikom prisrčen in iskren pozdrav z Rdečega otoka. Vsak dan je poln neštetih dogodkov. Dela nam ne manjka, veselja in skrbi tudi ne. Po nekaterih krajih je strašno, tu pri nas pa je še kar mirno. Šolsko leto smo srečno končali na osnovni in gospodinjski šoli. Uspeh je bil dober v veselje učiteljem, staršem in otrokom. Veter in deževje sta naredila veliko škode. Pridelek je bil zelo slab, skromne bajtice uničene, veliko imamo obnavljanja. Denar, ki ste mi ga poslali, sem porabila za hrano in popravilo hiš. Prosim vas ponovno za pomoč. Prosim vas za denar za hrano, riž in prikuho, za popravilo hiš. In še nekaj. Sedaj so počitnice in veliko študentov je revnih in bi radi delali, da bi si kupili šolske potrebščine (knjige, zvezke) in plačali šolnino, saj večina naših otrok hodi v šole, kjer je treba plačati šolnino. Prosim vas, če bi mi poslali denar za šolnino. Že vnaprej se vsem iskreno zahvalim. Morda bi se otroci »šolarji« v Sloveniji potrudili in dali majhen dar za malgaške otroke, za skodelico riža, za zvezek. Bog povrni! Prepričana sem, če bi ljudje videli, v kakšnih pogojih ljudje tukaj živijo, bi z veseljem pomagali. Vam, g. Stane, in vsem vašim sodelavcem iskren pozdrav. Hvaležna s. Marija Pavlišič, usmiljenka

Počasi rasteta, cerkev in občestvo

Pavel bajec, duhovnik kp, slonokoščena obala

9.8.2013 Hvala za lep dopust. Po štirih letih sem letošnje poletje prišel na dopust. Moral sem obnoviti osebne dokumente. Zopet sem imel priliko srečati vsaj del sorodnikov, prijateljev, znancev in misijonskih prijateljev. Čeprav sem ostal v domovini skoraj dva meseca, mi je zmanjkalo časa, da bi stisnil roko ali vsaj pozdravil vse, ki mislite na nas v Afriki in vas naše delo zanima. Vsem, s katerimi smo se srečali in poklepetali, se iskreno zahvaljujem za prijaznost in za čas, ki ste si ga vzeli za to. Bog vam povrni za vse! Hvala vam za vaše darove. Čeprav se dobro zavedamo, da se mora Cerkev v Afriki postaviti na lastne noge, so potrebe posameznih krščanskih skupnosti še vedno nad njihovimi zmožnostmi. Prav zato se vam še toliko iskreneje zahvaljujem, ker naša mlada župnija sedaj gradi svojo cerkev, ki bo lahko sprejela preko tisoč vernikov. Kljub veliki zavzetosti župljanov je to za nas velik, celo prevelik zalogaj. Kar precej let bo treba, da bomo dosegli cilj. Vsak vaš dar je korak bliže na poti k uresničitvi našega načrta. Posebej sem hvaležen vsem duhovnikom, ki ste me sprejeli na svojih župnijah, Bog vam povrni za vaše prijateljstvo in za vse vaše darove. Hvala kobariški župniji za podarjen zvon, ki je že na poti proti Afriki. Prvi teden v septembru bomo imeli enotedenski biblični tečaj za katehiste. Oni so res pravi katehisti, ker v odsotnosti duhovnikov prav oni vodijo krščanske skupnosti: organizirajo nedeljsko bogoslužje, verouk, različne molitve, obiskujejo bolnike in z njimi molijo, vodijo pogrebe in pripravljajo ljudi na zakramente. Brez njih bi marsikje v Afriki Cerkev težko živela. Prav zato je skrb za njihovo vzgojo in izobraževanje naša velika naloga. Še enkrat bi se vam rad vsem zahvalil za vse dobro, ki sem ga prejel v domovini. Bog z Vami, Pavel

Vsi na istem čolnu

Franc Zajtl, salezijanec, Egipt 8.8.2013 Dragi prijatelji misijonarjev! Prejmite prisrčne pozdrave iz nemirnega Egipta. Smo že skoraj navajeni teh neredov, zato se ne vznemirjamo preveč, saj smo vsi v istem čolnu. Tisto, kar mi dela težave, je moje zdravje. Pred osmimi leti sem bil operiran na desni nogi z amputacijo prsta. V soboto se je zadeva ponovila in so mi amputirali prst ŠE na levi nogi. Tukaj je problem v tem, da nimam zdravstvene oskrbe, ker sem pač tujec, moral sem iti v privatno saudsko-arabsko bolnico, ki je PO EVROPSKO, toda stane kar precej. Državne bolnice so navadno "zadnja postaja", ker so zapuščene. Nisem hotel odpotovati v Slovenijo, ker je sedaj vpisovanje za novo šolsko leto in tudi sicer polno drugih opravkov. Če pošljete kakšno pomoč, bo dobrodošla in Bog vam povrni. Prisrčno pozdravljeni, hvaležni Franc

7 MO_oktober2013.indd 7

7.10.2013 8:02:48


PROSTOVOL JCI Katarina Tomc, laiška misijonarka, Mozambik

Živo na misijonu Namaacha 1.9.2013 Naši prostovoljci, to so v glavnem študenti, vsako leto preživijo en mesec svojih počitnic tako, da pomagajo na kakem misijonu v Afriki ali kateri drugi misijonski deželi.

V mesecu avgustu je šest mladih študentov: Maja, Eva, Mateja, Jana, Kristina ter Pavle, ki je iz Črne gore, pomagalo na našem misijonu, kjer delujeva midve s Karmen že deveti mesec. Z njimi je bil salezijanski duhovnik Marko, ki je vse skupaj organiziral in je bil letos že drugič tukaj, prav tako Maja. Colegio Maria Aoxiliadora Namaacha se uradno imenuje naš misijon, kjer delava in pomagava sestram pri vzgoji in učenju deklet, ki prebivajo v internatu in jih je vseh skupaj 96. Si

lahko mislite, kako to zgleda; toliko deklic od treh pa do 18 let starosti, pa samo pet sester in dve laiški misijonarki; vse je kar težko imeti pod kontrolo. Deklice so večinoma iz ločenih družin ali pa sploh brez staršev, ker so jim umrli ali so jih zapustili. Vsaka si želi pozornosti in po navadi jih kar po pet priteče v objem. Imamo tri sestrice trojčice, ki so skoraj popolnoma enake. Spet druge tri deklice, ki jih je mati zapustila, ko je bila najmlajša stara komaj dve leti. Očeta pozna samo najstarejša. Vsaka od njih ima svojo žalostno zgodbo, vsekakor pa so več ali manj iz revnih družin. Štiri deklice obiskujejo vrtec, ki je tudi last misijona, ostale pa šolo, ki je nova in sprejme okrog 1500 učencev. Šola jim ne nudi kvalitetnega znanja in dobrodošla je vsakršna pomoč pri učenju in nalogah, zato smo težko pričakovale in z veseljem sprejele naše prostovoljce, ki so prišli ob pravem času, kajti zaključevalo se je drugo tromesečje in v vseh razredih so pisali teste. Naj razložim, na katerih področjih so delovali naši prostovoljci. Eva in Mateja, ki sta vzgojiteljici, sta delali v vrtcu, Jana in Kristina sta oskrbovali bolne, ker študirata medicino, Pavle je

imel športno vzgojo, Maja in Marko pa sta pomagala, kjer je bilo bolj potrebno. Med drugim sta razdeljevala sandale Kopitarne Sevnica, ki jih je darovala in so jih prinesli s seboj. Prosti čas so zapolnili z različnimi delavnicami, za katere je bilo veliko zanimanje. Dekleta rada kaj ustvarjajo, jaz jih učim ročna dela (kvačkanje, pletenje, šivanje), a je problem, ker ni dovolj igel. Tudi to so rešili prostovoljci. Prinesli so ogromno materiala; igel, sukanca, volne, barvic, svinčnikov in še in še. Vsem, ki so darovali karkoli za naša dekleta, iskrena HVALA. Stvari so zelo potrebne in smo jih razdelili tistim, ki jih nimajo. Zadnji teden v avgustu so imeli otroci že počitnice. Ta čas je bil primeren za ureditev igrišča. Kupili smo najbolj kvalitetno barvo in narisali črte na športno igrišče, ki je bilo v slabem stanju. Zraven smo postavili nekaj igral in gugalnic za najmlajše, čisto preprosto iz odpadnih pnevmatik. Načrt je že prej naredila Karmen. Vse smo lepo pobarvali z barvo, ki je ostala. Ne morem vam opisati, kako so bili otroci veseli, ker prej česa takega niso imeli. V preteklosti so bile

neke gugalnice, ki so se pokvarile, a ni bilo nikogar, ki bi jih popravil. Vsekakor so skupine prostovoljcev na misijonih zelo koristne, če so dobro pripravljeni in organizirani. Tudi zanje, kakor za nas laiške misijonarje je dobra izkušnja preživeti in razdajati nekaj svojega časa tistim, ki te potrebujejo. Vsak objem in nasmeh obriše solzo iz otroških oči in za trenutek povrne zavetje, ki ga je otrok izgubil. Vsem skupaj, posebno g. Marku, ki je pripeljal skupino k nam, še enkrat iskrena hvala. Upam, da so se pri nas dobro počutili in se zadovoljni vrnili z lepimi spomini. Pričakujemo jih tudi naslednje leto. Katarina Tomc

8 MO_oktober2013.indd 8

7.10.2013 8:02:49


svojevrstna pridiga

Župnijsko romanje na Madagaskar Če se vam že naslov članka zdi čuden, ni z vami nič narobe. Sam sem pred 13 leti imel to milost, da sem doživel misijonsko razgibanost Madagaskarja. In tudi zato se mi je ideja o župnijskem romanju na Madagaskar sprva zdela nora ali vsaj utopična. Lahko mi rečete »neverni župnik«. misijon in tradicionalno izhodišče za slovenske misijone na jugu škofije Farafangana. Tu nas je čakal Blaž. Janez je zaostal za nami, ker je šel po nakupih. Mi pa naj bi pripravili podoknico Blažu, saj je bila ura malo čez šest zjutraj. Nevede smo zbudili pozornost celotne vangaindranske župnije. Zagnali smo župnijski zvon, nevedoč, da je v cerkvi sveta maša. Zmedli smo domačega župnika, ki se je ravno pripravljal na pridigo. Ampitafa je bil naš končni cilj, potrebovali smo še dobre tri ure. Pričakal nas je center Ampitafa: šola, župnišče, dispanzer, porodnišnica in nova cerkev sv. Janeza evangelista, ki je poleg nas čakala še škofa Benjamina in posvetitev. Vendar pa je naš rojak, misijonar Janez Krmelj vedno bolj vztrajno vabil in tudi iskal primeren trenutek. Ko smo skupaj s podjetjem Šušteršič iz Logatca pred dvema letoma pripravili kontejnersko pošiljko pločevine in vsega potrebnega materiala za strehe in cerkev na novem misijonskem centru Ampitafa blizu Ranomene, je počasi dozorel tudi čas našega romanja. Dodatna motivacija je bila odločitev našega župljana, študenta mikrobiologije Blaža Krmelja, da sprejme misijonski križ in triletno misijonsko poslanstvo. Okvirni program romanja je bil določen. Mesec julij 2013, teden dni delovne akcije na misijonu Ampitafa in v Ranomeni. Pomoč pri pripravi in sodelovanje pri slovesni posvetitvi cerkve sv. Janeza evangelista v Ampitafa. Šestnajst romarjev iz Polhovega Gradca, to je bila zgornja meja, ki je bila še nekako znosna. Pridružila sta se nam še policijski vikar Janko Novak in njegova sestra Irena. In že je prišel čas odhoda.

PRIJAZNI SPREJEMI Po celodnevni vožnji z letalom preko Benetk in Pariza nas je v poznih nočnih urah pozdravil »Rdeči otok«. In prisrčno snidenje z rojakom, misijonarjem Janezom Krmeljem. Na Madagaskar smo vstopili skozi vrata Akamasoe misijonarja Pedra Opeke. Nepozabna je bila maša v znameniti kapeli Svete Družine tik nad kamnolomom. Pustili smo, da so nam pridni delavci v kamnolomu dobesedno nalomili nekaj kamenja za spomin. Akamasoa deluje kot nekakšna oaza upanja sredi malgaškega vsakdanjika, ki zna biti zelo krut. Večerna molitev in večerja z misijonarjem Pedrom je nepozabno doživetje. Pred nami je bila torej naporna vožnja, trajajoča dan in noč do več kot osemsto kilometrov oddaljenih misijonov na jugu v škofiji Farafangana. Janez je vozil našo prtljago v svojem avtomobilu, mi pa smo mu sledili v klasičnem malgaškem prevoznem sredstvu za javni prevoz »taksibrusu«. Po nekaj kratkih postankih in večerji se je

Janezov avtomobil nepričakovano ustavil ob treh zjutraj, tri ure pred ciljem. »Samo nekaj trenutkov, da se malo naspim,« je dejal Janez. Neverjetnih pet minut spanja mu je zadostovalo. »Kako to zmore? Le kaj ga žene?« to so bila vprašanja, ki so se v štirinajstih dnevih našega bivanja na Madagaskarju pogosto ponavljala med nami. Preostal nam je le en odgovor, da gre najbrž za moč, ki izvira iz vere v Boga in ljubezni do Malgašev. Podobno notranjo moč smo doživljali tudi ob srečanjih z drugimi misijonarji in sestrami, kot je sestra Terezija Pavlič v Ranomeni, katere delo smo lahko spremljali od blizu. Vangaindrano je neke vrste matični

9 MO_oktober2013.indd 9

7.10.2013 8:02:50


svojevrstna pridiga RAZDELJENI V DVE SKUPINI Med vožnjo na delovno akcijo v Ranomeno mi je postalo slabo, pa sem del Prva je začela z delom v Ampitafa, poti šel raje peš. Ko sem že bil blizu Ranomene, sem zbudil pozornost skudruga pa se je odpravila v Ranomeno. pine otrok. Začeli so klicati za menoj: »Bonjour!« Nisem se ozrl, zato so poSi predstavljate slovensko zagnanost v izkusili v angleščini: »Good day!« Mirno sem nadaljeval pot. Tedaj sem zaslimalgaških razmerah. Seveda nam prvi šal v lepi slovenščini: »Dober dan«! Obrnil sem se in jim odzdravil: »Dober dan ni šlo čisto nič od rok. Zdaj vemo, dan!« in otroci so navdušeno zaploskali. Spoznal sem, da malgaši na tem kaj pomeni: »Mura, mura, vaza!« delu otoka vedo za štiri svetovne jezike; malgaščino, francoščino, angleščino (Počasi, belec). Vseeno se nismo vrnili in slovenščino. To samo po sebi priča, kakšno izjemno vlogo in poslanstvo tu praznih rok. Imeli smo natančen popis vršijo Slovenci, pa naj gre za misijonarje, laiške misijonarje, redovnice, medimateriala in orodja, ki ga bomo rabili v cinske ekipe ali oratorijce. Upravičeno smo lahko na njih ponosni. Naj bodo prihodnjih dneh. Če nas niso razvesete vrstice poklon vsem, ki darujete za misijone in tako ali drugače podpirate lili naši delovni uspehi, pa nas je navnaše misijonarje. Vsi skupaj opravljate veliko delo. Božje delo. dihovalo gostoljubje Malgašev. Otroški smeh in zvedave oči otrok na vsakem koraku, prijazne sestre usmiljenke v in na dispanzerju. Z motorjem se je kmalu naznanilo prihod farafanganRanomeni z dispanzerjem, kjer je sedaj mimo pripeljal tudi naš stari prijatelj skega škofa Benjamina. Blaževo delovno mesto. Sestre oči- misijonar Jani, ki je v drugič poskutno lepo skrbijo zanj, saj je o njih dejal: šal priti do svoje župnije, pa mu zopet NEPOZABNO PRAZNOVANJE »O moje sestre v Ranomeni, žive sve- ni uspelo. Motor je popolnoma zata- Začel se je praznik, ki ga redko doživiš. tnice so!« Veselilo nas je, da se je Blaž v jil. Tudi s skupnimi močmi ga nismo Čez štiristo otrok iz nove šole in večstoglava množica je pričakala škofa s mogli vžgati. Vesel bil, da mu Grošelj ni biloIzidor, nekaj mesecih naučil malgaško.Delčnjak Cekuta Slavka, dobroČuk Barbara, Hugo, GodničjeAndreja, Grm Anton, Samo maša Hiti Vesna, plesom. je trajaND,je z vsem srcemFMM, OFM, LJ, SDB, HKL, treba pešačiti OSU, in se je z nami vrnil v petjem in Torej med njimi. la več kot štiri ure. Nič niso spustili, kar ALBANIJA MEHIKA FRANCOS. GVAJANA PERU MADAGASKAR MOZAMBIK BURUNDI Prosti vikend smo namenili nabavi ma- Vangaindrano. Med potjo smo si oglebi lahko podaljšalo slovesnost: svečana teriala in obisku Matange, kjer je Janez dali gradnjo nove cerkve ob obali, ki jo procesija, posvetitev cerkve, blagoslov Krmelj deloval deset let in kjer smo gradi Izidor. in izročitev ključev, posvetitev oltarja in novega križa, ki so ga izdelali naši prostovoljci. Škof je med mašo poročil nekaj parov iz okolice. Slovesnost se je končala z zahvalnimi govori in tudi škof Benjamin ni pozabil omeniti našega prispevka k slovesnosti. Zato pa je zaslužil salamo in čokolado. V dar smo dobili čudovito sliko misijona Ampitafa Kos Vladimir, Kosmač Janko, Krmelj Janez, Kunič Andreja, Legan Matjaž, Lisjak Danilo, Miha, in lične malgaške klobuke.Majetič DJ, KP, LJ, MC LAIK, SDB, OFMConv, JAPONSKA MADAGASKAR MADAGASKAR POLJSKA MALAWI In tako jeUGANDA KAZAHSTAN prišel naš zadnji dan bivanja v Ampitafa. V nedeljo je bila v Ranomeni birma. Vsi duhovniki in naš misijonar Janez so odšli tja, naša ekipa pa je na prav poseben način obhajala Krištofovo podpirali številne njegove projekte. Pri PONOVNO NA DELO nedeljo. Z Jankom Novakom sva mašenedeljski maši smo bili v Vangaindranu Očitno nam je prosti vikend koristil. vala za skupnost v Ampitafa seveda v in nekoliko popravili slab vtis z dneva Polni lepih vtisov in z zalogo potreb- slovenščini. Maša je trajala solidni dve prihoda. Potem smo nadaljevali do nega materiala in orodja smo se vrni- uri, pa ne po najini krivdi, ampak zaMatange. Misijonar Izidor Grošelj za- li na delovno mesto. Skupina žena in radi sodelovanja domačinov pod vodvzeto nadgrajuje delo svojih predho- deklet je v Ampitafa pripravila vse za stvom sodelavcev Akamasoe. Za podnikov. V Matangi se nahaja skupi- praznik posvetitve cerkve. Tehnični trebni prevod je skrbel naš laiški miMozetič Tadeja, Mujdrica Janez, Nose Veronika, Opeka Peter, Ovtar Anton, Pavlič Terezija, Pavlišič Marija, na ŠS, študentov medicine. Kot običajnoHKL,del ekipe je usposobil gospodična vozni park, DJ, CM, CM,tudi sijonar Blaž. HKL, Izkazala se jeHKL, PARAGVAJ ZAMBIJA TURČIJA MADAGASKAR RUSIJA MADAGASKAR MADAGASKAR so nas pred župniščem najprej spre- urgentno rešilno vozilo, ki pride do Honorin, ki nam je po zahvalnem gojeli razigrani otroci. Takoj za njimi so vsakega kotička misijona – samokol- voru zapela v slovenščini: »O Marija, o nas pozdravili člani medicinske odpra- nico z rdečim križem! Tehnična ekipa Marija, kako si lepa ti.« Ko smo prišli ve, ki so prišli iz bližnjega dispanzerja. je v Ranomeni že v enem dnevu uspo- do drugega refrena, je povzela že vsa Zatem je prišel še misijonar Izidor, ki je sobila prvo sončno hišno elektrar- cerkev. Ta pesem nas je pospremila na slišal od domačinov, da se mu po vrtu no pri sestrah usmiljenkah. Na vese- dolgo in naporno pot proti domu. sprehaja ogromna skupina vazajev. lje sester smo jo blagoslovili po večer- Moja prva pot doma, ko sem prišel Mi smo potegnili iz prtljage salame in ni maši v sestrski kapeli. V naslednjih k sebi, je bila na Bled. K misijonarju vangaindranske kruhke, Izidor harmo- dveh dneh smo sončne celice name- Klemenu Štolcarju. Domov smo mu priniko, pa smo se zmenili. Naši prosto- stili še na dispanzer. V petek, na sam peljali zajeten kup prtljage in zajeten voljci so v obrtni delavnici izdelali križ dan posvetitve, je naš zvonarski moj- kup pozdravov in dobrih želja. Občutili za novo cerkev v Ampitafa in si skrb- ster Jože skupaj z zagnanimi prosto- smo, da cel Madagaskar moli zanj in ga Sever Janez, Slivka Ana, Starman Anica, Sterle Jožica, Škerlj Zora, Šubelj M. Andreja, Švigelj Polona, no ogledali hišno elektrarno na sončneFBS,voljci izdelal še z zahrbtno S po- podpira pri DJ, FMM, MS,obeso za zvon.OSU, HKL,njegovem bojuOSU, RUSIJA UKRAJINA BOCVANA SENEGAL celice. Prav taki dve BRAZILIJA smo nekaj dni ka-SLONOKOŠ. močjo OBALA bagra so ga namestili na pri- boleznijo.ČILE sneje postavili v Ranomeni pri sestrah pravljeno mesto. Glasno zvonjenje je Bogdan Oražem

Slovenski misijonarji po svetu v letu 2013

10 MO_oktober2013.indd 10

7.10.2013 8:02:52

Adam CM, MAD

Ivanč SDB, KUBA

Mavr CM, UKRA

Pete MS, UKRA

Telič HKL, ČILE


i 3

svojevrstna pridiga

S srcem in ponosom 30 let domačinka, Brazilka! in Berlec prosil Jezusa: »Obljubim Tako letos, ko z Arhar Marijo poveličujem Gospoda za Adamič Jože,se počutim Anžič Ljudmila, Martina, Bajec Ivan, Bajec Pavel, Polona, Burger Anka, ti, CM, HMP, ŠS, KP, KP, LAIK, da bom molil HKL, Jezus, 33 dni, ki neprecenljiv KAMBODŽA dar 30 let misijonskega življenja na Amazonskih MADAGASKAR EGIPT SLONOKOŠ. OBALA SLONOKOŠ. OBALA SALOMONOVI OTOKI RUANDA

poljanah v severni Braziliji, tik pod ekvatorjem. Sonce, ki nas greje 24 ur na dan in 365 dni v letu, nas nagiba k veselemu služenju preprostemu indijanskemu ljudstvu. Ti nas učijo, kako biti prijatelji in ne gospodarji ali posesivni vladarji sveta. Tukaj ne poznamo zime, le tropsko deževje nam blaži pot in osvežuje naše moči, in kot tukaj radi rečemo “a natureza também agradece” tudi narava se zahvaljuje. Z njo pa tudi mi.

Družba hčera Marije Pomočnice praznuje tudi 90-letnico naše misijonske Ivančič Peter, Kadunc Milan, Karničnik Kavčič Bogdana, Kerin Tone, navzočnosti na tem področju. Med Mojca, SDB, OFM, MJC HKL, CM, reko Amazonko in reko Rio Negro KUBA FRANCOS. GVAJANA KONGO vDR CENTRALNA AFRIKA MADAGASKAR notranjosti pragozda je to področje še danes težko dostopno. Sem se pride le s čolnom. Do nedavnega smo bile sestre HMP in salezijanci edini misijonski delavci med Indijanci. Šele zadnjih 15 leti v škofijo São Gabriel da Cachoeira prihajajo nove moči, misijonarji iz drugih redov in škofijski duhovniki. Pogled v preteklost mi obuja veliko dragocenih spominov na prehojeno pot v skupnem prizadevanju do uveljavljanja indijanMavrič Tomaž, Mesec Janez Meško Marta, Mihelčič Janez, Mikec Zvonka, enakopravnosti z druCM,skih pravic inDUHOVNIK LJ MS, DJ, HMP, UKRAJINA MADAGASKAR UKRAJINA predvsem malimMOZAMBIK oratorijangimi brazilskimi ljudstvi. Ko sem en- veselje, KIRGISTAN krat enemu učitelju čestitala za napre- cem po misijonih in v Manausu, ko so dek, ker je bil pobudnik domačih ple- jim povedali, da so slovenske. S s. Ano sov, tradicij, legend, ki so bile že skoraj Slivko sva se tokrat povezali in se nezatrte, mi je dejal: »Res je, da sem se kajkrat dobili na skupnih srečanjih. pred kratkim sramoval plesati naše Slovenska beseda je še kar tekla, pa plese, a danes to naredim s ponosom tudi glasnega smeha je bilo dovolj! in tudi učence učim tako«. Na enem Pa še čisto sveže! Solidarnostna skupitakih praznovanj sem bila tudi kršče- na žena in nekaj mož, ki letos že šteje na, ob indijanskem poglavarju v nav- več kot 60 družin, se pri sestrah zbira zočnosti vsega zbranega ljudstva sku- dvakrat tedensko, izdeluje razna ročna paj z drugima sosestrama skupnosti. S dela in s tem si pridobiva krajcarje, da Peterlin Barbara, Podgrajšek Lojze, Poljanšek Vilko, Rozman Stanko, Rudež Radko, se preživi. da so nas sprejeli MS, tem so nam pokazali, DJ, SDB, DJ, Na koncu meseca DJ, pa dobijo UKRAJINA MALAVI RUANDA MALAVI potrebna žiza svoje. Dobila sem tudi domače ime od sester in dobrotnikov ZAMBIJA vila. Prijetno pa je predvsem zato, ker Yuhsio iz plemena descano. se ustvarijo prijateljske vezi in se preboli marsikatera rana iz težkega druIn danes? Svet zbližuje razdalje in povezuje žinskega in socialnega življenja. srca. Brazilija je letos avgusta 2013 ob Mož Enoki je povedal svojo življenjSDM postala ena sama družina ob pa- sko zgodbo takole: »Po hudi nesrepežu Frančišku ob vznožju Kristusa či sem oslepel, nisem več videl, le Odrešenika, od koder se širi blagoslov sence ... S tem sem se moral sprijaznina vse strani neba. Tudi mladi sloven- ti, a nisem dal miru. Šel sem na mestni ski romarji so se opogumili in si pred avtobus in vedno spraševal, katera številka pelje in kam pelje. To je trajalo Rio de Janaeirom Tomc ogledali Katarina, Amazonijo. Telič Ema, Vlašič Anica, Zadravec Milena, Zajtl Franc, LAIK, dolgo časa. čas, a je bilo intenzivHKL,Bilo je za kratek FMM, HMP,Bil sem popolnoma SDB, odvisen ČILEno. Slovenske MOZAMBIK RUSIJA IZRAEL od drugih. Enkrat pa meEGIPT je vera tako “lizike”, ki so mladim težile nahrbtnike, so prinesle veliko presunila, da sem pred avtobusom stal

dragi predstavljajo tvojih 33 zemeljskih let, če mi podariš vid. Oznanjal bom božjo besedo in razdelil bom 33 svetih pisem, le da spregledam! In res, pot sončnega vzhoda se je kmalu začela. 30. dan pa zopet stojim pred avtobusom in kar naenkrat se moje oči malo odprejo in močno sonce me kar slepi. Še zmeraj ne berem črk in številk na avtobusu.

Kmetec Martin, OFMConv, TURČIJA

Kociper Agata, HMP, BRAZILIJA

Mlakar Janez, Mlinarič Jože, DJ, SDB, ZAMBIJAin hvaležnost RUANDA veselje je že preplavilo

A moje srce in oči. Bilo je očitno, da me je Bog nagradil. ” Da, to je bila sreča, pravi čudež vere.« Še danes ta mož rad podeli svojo srečo z vsemi, ki ga potrebujejo in priča, da vera dela čudeže. Nikoli obupati in vedno v Boga zaupati, tak je tudi slovenski krščanski pregovor. Naj sonce Enokijeve vere posije tudi v naša srca, da nam bo kakor žaromet še naprej svetil na vseh poteh Rus Ljudmila, Sever Dorica, in HKL, potegnil iz osamljenosti in stiske FMM, ČILE KANADA tiste, ki ga iščejo. V hvaležnem spominu ob moji 30. obletnici misijonskega poklica v Braziliji želim izraziti moj NESKONČEN BOG PLAČAJ vodstvu Misijonskega središča, ki kot kvas pospešuje misijonsko animacijo doma in po svetu ter dragim misijonarjem v zaledju, ki me podpirate z molitvijo in darovi. Še naprej ostanimo skupaj in orjimo globoke brazde vere nebeškega kraljestva v prostrani Amazoniji! Verjemite mi, čutim vas tukaj, nisem Zanjkovič Marjeta, Žnidaršič Fani, sama. HMP, OSU, MADAGASKAR BOCVANAmisijonarka, Vaša vedno hvaležna s. Agata Kociper

15 MO_oktober2013.indd 15

7.10.2013 8:03:03


kako smo pomagali

Postorjeno z vašo pomočjo Vsak darovalec ima pravico vedeti, za kaj oz. kako se porabi denar, ki ga daruje. Po navadi je namen jasen. Darujete za posamezne misijonarje, za botrstvo, za riž in podobno. Včasih pa kdo nameni dar z besedami: »Kar dajte tja, kjer je najbolj potrebno!« Ta denar se zbere na posebnem skladu, ki ga imenujemo »ZA MISIJONE« in je namenjen za pomoč v posebnih potrebah. Za kašne namene je bil denar »za misijone« porabljen lani in v prvi polovici letošnjega leta, je najbolje, da pogledamo kar po državah, kjer smo podprli delo misijonarjev, misijonark, domačih duhovnikov, redovnikov in redovnic.

ANGOLA

V Angoli zaključujejo z delom tri naše laiške misijonarke. Ob svojem delu skušajo pomagati tudi pri raznih projektih, ki jih vodijo hčere Marije Pomočnice. Dve od njih delujeta v šolah. Za svoje delo sta potrebovali pripomočke, barvice, svinčnike in podobno. Dežela se počasi obnavlja po državljanski vojni. Veliko je bilo porušenega. Šole je bilo treba postaviti na novo. V skupnosti v Lueni, kjer so sestre zgradile novo šolo, je bilo nujno poskrbeti za dobro vzgojo. Prav je, da imajo otroci možnost odkrivati in spoznavati prave človeške in krščanske vrednote. Tu smo pomagali pri izgradnji kapele, kjer se otroci znotraj misijona zbirajo in molijo. V Angoli skušajo iz samega središča mesta izseliti ljudi, ki živijo v barakah. Naselijo jih v preproste bivalne prostore, ki največkrat niso najbolj primerni za bivanje. Seveda ljudje na ta način prekinejo stik s svojimi prijatelji. Nemalokrat se čutijo izgubljene. Projekt ZANGO jim ANGOLA

BURUNDI

posledice genocida, ki je moril v sosednji državi Ruandi. Misijon Rwisabi je eden od mnogih, kjer imajo sestre usmiljenke svoj dispanzer. Pred leti so ga obnavljale tudi s pomočjo darov iz Slovenije. Včasih se zgodi, da se najdejo posamezniki, ki skušajo nekaj konkretnega narediti za takšne misijone. Tako so v Tolminu zbirali razne pripomočke in kar je potrebno pri delu z bolniki. Pomagali smo s kritjem stroškov za zabojnik. Za otroke, velikokrat sirote, pa smo kupili zvezke za šolo.

CENTRALNOAFRIŠKA REPUBLIKA

Za Centralnoafriško republiko je znano, da je najbolj pozabljena država, kar se tiče dobrodelne in razvojne pomoči. Pred kratkim je v to državo prišla sestra Bogdana Kavčič, usmiljenka. Pred tem je bila v Burundiju in Ruandi, sedaj pa je s skupino sester odšla na novo postojanko, kjer so prevzele dispanzer. V enem od svojih prvih skuša pomagati. Ponuja jim streho nad glavo in razne pripomočke za njihovo delo. Tu dobivajo nove prijatelje, lahko se udeležijo tečaja informatike, učijo se dela v pekarni, poskrbljeno je za opismenjevanje starejših, zlasti žensk, učenje angleščine, gospodinjstva in raznih spretnosti. Za te dejavnosti smo pomagali opremiti prostore, da služijo svojemu namenu.

BURUNDI

Burundi je država, kjer je še pred kratkim delovalo večje število slovenskih misijonarjev. Najtežje je bilo v devetdesetih letih, ko je tu divjala vojna oziroma so čutili

16 MO_oktober2013.indd 16

CENTRALNOAFRIŠKA REPUBLIKA

7.10.2013 8:03:04


kako smo pomagali dopisov, ki jih je poslala v Slovenijo, je omenila, kako nimajo kaj prijeti v roke. Poleg vsega drugega bi nujno potrebovale zdravila. Poslali smo denar, da so lahko kupile zdravila. Brez teh zdravil v letu, ko so prevzele dispanzer, ne bi mogle pomagati ljudem. Trenutno se v tej državi končujejo spopadi med vladnimi enotami in uporniki. Stanje se počasi umirja. Seveda je pomoč v zdravilih vedno potrebna, najsi bodo spopadi ali pa če življenje teče popolnoma urejeno. Kruto življenje, ki pa ga z vašo pomočjo sestre vsaj malo blažijo.

INDIJA

V Indiji potrebujejo dobro izobražene ljudi, pripravnike za duhovništvo in laike. Tam je manj kot 2 % katoličanov. Seveda je razumljivo, da težko skrbijo za vzgojo. Vemo, da je velik problem v Indiji kastni sistem, ki dela velike razlike med ljudmi. Pomagali smo pri obnovi semenišča z nakupom pločevine. Pomoč je bila namenjena v kraj Dibrugarh. Prav tako so se na nas obrnili iz škofije Kerala, kjer gradijo izobraževalni center. Mladi kristjani potrebujejo izobrazbo, da bodo lahko obstali na tem področju. V Indiji smo tako pomagali dvema izobraževalnima centroma.

KOLUMBIJA

Pred leti se je v naši pisarni oglasil Ezio Roattino, po rodu je malo slovenske krvi. Dela v Kolumbiji na področju, kjer je divjala državljanska vojna. Kraj se imenuje Toribio. Pater Ezio nam je napisal: »Na žalost je župnišče na takšni lokaciji, ki ima pomemben strateški položaj. Uporniško gibanje je zadnjih 40 let okupiralo to področje. Ko so prišle vladne enote, je bilo samo še slabše.

KOLUMBIJA

Veliko je bilo porušenega, ubitih mnogo civilistov. Tudi župnijskim stavbam ni bilo prizaneseno. Župnišče so večkrat uporabljali za policijsko postajo. Veliko ljudi, domačinov iz škofije, je pomagalo s svojimi darovi.« Na nas so se obrnili s prošnjo, če lahko vsaj delno pomagamo pri obnovi misijonskega centra, da se bo življenje normaliziralo.

MADAGASKAR

največ pomagali prav njim. Misijonar Janez Mesec se je po dveh letih dela vrnil kot misijonar na Madagaskar. Potreboval je najosnovnejše stvari, orodje in podobno, da je lahko začel z delom na novem misijonu v kraju Manabondro. Pomoč je prejel tudi za obnovo osnovnih šol na podeželju, sicer bi otroci ostali brez možnosti izobraževanja. Usmiljenka s. Marija Pavlišič dela v bolnici, kjer primanjkuje zdravil. Na misijonu Ambatoabo še vedno skrbijo za gobavce. Čeprav uradno država trdi, da tam ni več gobavosti, dejansko vsako leto še vedno odkrivajo nove primere te krute bolezni. Večkrat se sestra obrne na nas tudi za pomoč pri nakupu hrane, ki jo delijo na misijonu.

MADAGASKAR

Hrana je namenjena najbolj revnim, po navadi so to ozdravljeni gobavci in njihove družine. Nekaj hrane skuhajo in razdelijo na misijonu, nekaj pa razdelijo po domovih, da si obroke pripravijo sami. Stavbe v gobavskem naselju Ambatoabo so seveda potrebne obnove, da se delo lahko nadaljuje. Sestra Marija je prejela pomoč tudi za ureditev tal.

MADAGASKAR

Da bi olajšal in skrajšal pot domačinom do mesta Na Madagaskarju deluje največ slovenskih misijonar- Vangaindrano, je misijonar Izidor Grošelj skoraj na novo jev. Zato je razumljivo, da se ob načrtovanju raznih pro- zgradil most. Brez tega so morali ljudje uporabljati velijektov obrnejo na naš naslov. Z darovi za misijone smo ko daljšo pot, seveda peš.

17 MO_oktober2013.indd 17

7.10.2013 8:03:07


kako smo pomagali

MADAGASKAR

Kaj pomeni elektrika, se morda niti ne zavedamo, dokler je ne zmanjka. Pomagali smo tudi pri nakupu strešne pločevine. Nekajkrat, ko je nastopila lakota, je prejel tudi pomoč za nakup riža. S. Terezija Pavlič skrbi na misijonu Ranomena za bolne. Imajo dispanzer, veliko je podhranjenih otrok, imajo tudi šolo. V dispanzerju nujno potrebujejo elektriko za hladilnik, kjer shranjujejo zdravila. Kadar kupujejo zdravila, se peljejo v mesto Farafangana, ki je preko 100 km oddaljena od misijona. Ceste so zelo slabe. Pomagali smo pri postavitvi sončne elektrarne in s tem omogočili, da se življenje popolnoma spremeni tudi v krajih, kjer ni elektrike. Poleg elektrike smo sestri pomagali pri nakupu zbiralnika deževnice. Vodo morajo sicer nositi iz reke, saj vsak dan skrbijo za 150 otrok, ki živijo na cesti (otroci sirote). Otroci so stari od dveh do deset let. Na misijonu se učijo pisanja in branja, da gredo lahko kasneje v osnovno šolo, ki jo imajo sestre na misijonu. Vsako leto skrbijo tudi za otroke v osnovni in srednji šoli. Nabavijo šolske potrebščine in vse potrebno za šolo. Teh otrok je skupaj 61.

MADAGASKAR

Tudi misijonar Jože Adamič je potreboval denar za gradnjo dveh mostov na misijonu Marofary. Zgradili so močnejša, da jih ne bi odnesel ciklon, ki jih obišče vsako leto. Prosil je tudi za boljšo pločevino, potrebno pri obnovi cerkva. Misijon je blizu morja, imeti mora dobro pločevino, sicer jo razje sol, ki jo veter nosi z morja. S pločevino smo pomagali tudi drugima misijonarjema, ki imata svoje podružne cerkve blizu morja. Na misijonu Marofary deluje tudi dispanzer; pomagali smo pri nakupu zdravil. Katehisti opravljajo na Madagaskarju izredno pomembno delo. Brez njihove pomoči misijonarji ne bi mogli delovati na tako velikem področju. Katehisti poleg odgovornosti za podružnico in katehezo skrbijo tudi za razvoj posameznih področij misijona. Zato jih je treba izobraževati.

MALAWI

V Malawiju delujejo trije misijonarji: p. Lojze Podgrajšek, p. Stanko Rozman in laiški misijonar Matjaž Legan. V marsikateri afriški državi so velik problem izsekani gozdovi. V Malawiju so se na področju misijona Kasungu

MADAGASKAR

18 MO_oktober2013.indd 18

7.10.2013 8:03:09


kako smo pomagali

MALAWI

ŠRILANKA

lotili pogozdovanja. Poleg tega zelo dobro deluje skupina, ki obiskuje bolnike na domu. Pri vseh teh projektih so vključeni tudi domačini. Brez pomoči bi se to delo ustavilo. Ljudem skušajo s semeni pomagati pri pridelavi zelenjave za lastne potrebe. Ob dispanzerju pri podružnici sv. Petra je bilo treba zgraditi hiše za medicinsko osebje.

ŠRILANKA

Verjetno smo si otok Šrilanka najbolj zapomnili po rušilnem cunamiju, ki je pokopal nekaj deset tisoč ljudi. Na otoku je tudi sicer mnogo raznih stisk. Skupina obiralcev čaja, ki je znan po vsem svetu, živi v barakah, ki niso človeka vredno bivališče. Domači duhovnik Joseph Niroshan Vaz deluje kot župnik na tem področju. Z našimi darovi bo skušal pomagati tej odrinjeni skupini ljudi. Zaradi slabih razmer v barakah se pojavlja veliko bolezni. Pomagali smo pri nakupu materiala za gradnjo petih hiš. Tudi podatek, da je na Šrilanki samo 7,5 % kristjanov, pomeni, da potrebujejo pomoč pri obnovi cerkva. Pomagali smo pri obnovi ene od njih. Cerkve so na področju, kjer živijo obiralci čaja. Ti ljudje veliko pomagajo pri obnovi s svojim delom, potrebujejo pa denar za nakup gradbenega materiala.

TOGO MOZAMBIK

MOZAMBIK

V državi Togo je dolga leta deloval p. Pepi Lebreht. Še vedno ima stike s svojimi sobrati v tej državi. Občasno smo poslali pomoč za izobraževanje otrok.

UGANDA

V Ugandi smo na priporočilo misijonarja Danila Lisjaka pomagali pri nakupu hiše v glavnem mestu Kampala, Sestre salezijanke v Mozambiku, kjer je dolga leta divjala kjer bo sirotišnica in internat za dekleta, ki prihajajo s državljanska vojna, spet vzpostavljajo šolstvo. Pri tem delu podeželja v mesto zaradi šole. Tako jim je omogočeno bipotrebujejo opremo. Za šolo smo pomagali pri nakupu ravanje v času študija. čunalnika in fotokopirnega stroja. Na samem misijonu imajo neke vrste internat za revnejša dekleta in zanje tudi kuhajo. Stari štedilnik se je pokvaril, prejele so pomoč za V Zambiji, v mestu Ndola, še vedno deluje tiskarna nov štedilnik. Skoraj vsako leto so v državi poplave. Veliko (Mission press). Pomagali smo pri nakupu novega tiskarljudi ostane brez vsega. Poslali smo pomoč za najnujnejše, skega stroja. Janez Mujdrica je za svoje študente natisnil zlasti za nakup odej. Del denarja se bo porabil za obnovo knjigo; delno smo pokrili stroške tiska. hiš; poplava jim je namreč odnesla skromna bivališča.

ZAMBIJA

Po tem, ko nam je v zadnji številki Misijonskih obzorij dosedanji urednik dr. Drago Ocvirk sporočil, da ob odhodu v pokoj kot profesor na Teološki fakulteti končuje tudi urednikovanje Misijonskih obzorij, vas obveščamo, da vsi projekti, ki jih vodimo prek Misijonskega središča Slovenije na Salomonih, potekajo nemoteno naprej. Na Salomonovih otokih jih koordinira laiška misijonarka Polona Berlec. Zahvaljujemo se vam za zaupanje in se priporočamo še za prihodnje. Če bi želeli podrobnejše informacije, se obrnite na Misijonsko središče, kjer so poročila o dosedanjem delu.

To je nekaj projektov, kjer smo pomagali z darovi, ki ste jih namenili na splošno »ZA MISIJONE«. Brez vaših darov ne bi mogli pomagati tam, kjer so nas prosili. Hvala za vaše široko srce in darežljive roke! Besede brez dejanj so nekaj mrtvega. Vaša dejanja kažejo, da razumete, da sveta ne spreminjajo lepe besede, ampak dejanja dobrote. Lepo vas prosimo, da še naprej sodelujete in pomagate uresničevati projekte misijonarjev, ki se po vsem svetu trudijo, da bi ljudem pomagali odkrivati njihovo človeško dostojanstvo in ga tudi zaživeti. Bog vam povrni!

19 MO_oktober2013.indd 19

7.10.2013 8:03:10


MISIJONARJI Z MOLITVIJO S. Anica Vlašič, frančiškanka Marijina misijonarka, Rusija

Dežela s krščanskimi koreninami 20.8.2013 Spoštovani vsi, ki delate v Misijonskem središču Slovenije, dragi člani Misijonske molitvene zveze! Iskrene čestitke vsem, ki so orali trdo ledino začetka, in tistim, ki njihov trud nadaljujejo še danes! Naj Gospod velikodušno siplje svoje blagoslove na vse vas!

tem in drugim, med dobrim in slabim. V skupini odraslih, ki jo animiram po nedeljski maši, so večinoma starši naših veroukarjev, krščeni kot mladinci, kot študentje v začetku 90-tih let. Nekaj je tudi takih, ki so se pridružili katoliški Cerkvi s “prehodom” (iz pravoslavne ali luteranske Cerkve, s katehezami, posebej pripravljenimi za takšne primere). Že na začetku animacije sem spoznala, da so člani zaupane mi skupine ljudje, ki želijo “odriniti na globoko”. Srečanja niso navadne kateheze, ampak razmišljanje in pogovor na tekst aktualnih dogodkov v Cerkvi ali družbi. Pogosto vabim tudi duhovnike-profesorje, ki pripravijo teološko predavanje, kateremu sledijo mnoga vprašanja, najbolj pogosto: “Kaj pa Cerkev pravi …?” Dovolite, da se kar tukaj zahvalim vsem, ki so mi poslali voščila in čestitke k jubileju. Vem, da večina od njih “zahaja” na spletno stran MSS, prebira MO ali posluša Radio Ognjišče. Vsakemu posebej gotovo ne bom

mogla odgovoriti, spominjam pa se vsakogar od vas v molitvi. Bogu sem hvaležna za dar življenja, za duhovni poklic, za delo na misijonski poljani “Severnih Benetk” pri mojih 70-tih. Bogu hvala za vse! Lep pozdrav vsem iz Sankt-Peterburga, s. Anica Vlašič, fmm

evangelizacijo tradicionalnih krščanskih dežel, kjer mnogi nimajo več stika z vero. Misijonarji so glasniki novega upanja in prinašajo v te dežele »svežino in navdušenje« za Kristusov evangelij, ki je v svojem bistvu vesela novica in gori v naših srcih z ognjem ljubezni. Papež poudari iztekajoče se leto vere, ki se bo končalo 24. novembra, na praznik Kristusa Kralja. Vsi smo povabljeni na osebno srečanje z Jezusom, ki se lahko zgodi v človeku, ki je odprt

za ljubezen do Boga in bližnjega. Prav je, da izpovemo vero in smo veseli oznanjevalci Kristusovega evangelija. Vero je treba deliti z drugimi, saj to širi naše srce, da se odpre za potrebe misijonov. Naj nas ta poslanica prebudi v svežini in navdušenju, da bomo še bolj živeli vero in pomagali z molitvijo našim misijonarjem ter se radi pridružili v cerkvi pri praznovanju misijonske nedelje. Jožef Lipovšek, voditelj MMZ

Foto: Oxana Dovgan

Kako nas Misijonsko središče Slovenije in Misijonska obzorja povezujeta, nas, ki smo raztreseni po vsem svetu! Obiščem spletno stran in že zvem marsikaj! Ob pismih misijonarjev, ki jih objavljate, spoznavam, kako se sicer vsakdo trudi po svoje, vendar z enakim namenom - odgovoriti na Gospodov klic ter v njegovo čast in slavo. Z omejeno človeško močjo tega ne bi zmogli, zato je pomembna naša medsebojna duhovna pomoč v molitvi in žrtvi. Pri tem so tudi člani Misijonske molitvene zveze po svojih molitvah in žrtvah naši pomočniki in priprošnjiki pri Gospodu. – Prepričana sem, da nam njihova molitev in žrtev pomagata najti “pravo besedo ob pravem času” in tako pomagati ljudem pri iskanju Boga in utrjevanju vere – tudi tukaj, v Rusiji, v deželi s starimi krščanskimi koreninami. Dolgo obdobje preganjanja v prejšnjem stoletju gotovo ni ostalo brez posledic, ki se imenujeta nezaupanje in zaprtost. Verska svoboda (dar od Gospoda in ne le demokratično pravilo) ter svoboda gibanja in izražanja – vse to je zbudilo v ruskem človeku zanimanje za vse novo, a ga obenem postavilo tudi pred izbiro: znati razlikovati med

Z ognjem ljubezni Spoštovani člani Misijonske molitvene zveze! Misijonska nedelja je vedno kažipot našega duhovnega življenja, ki nam posreduje izkustva naših misijonarjev, ki delujejo na različnih področjih in so apostoli današnjega časa. Poleg tega se pokaže na najlepši način pravi »obraz« Cerkve, ki je po svoji naravi misijonska. Tudi letošnja misijonska poslanica papeža Frančiška je napisana v znamenju hvaležnosti duhovnikom in misijonarjem, ker veliko naredijo za novo

20 MO_oktober2013.indd 20

7.10.2013 8:03:11


Naši veri dajmo roke Misijon je na vseh celinah svetá »Kristusov prijem«. Srca se odpirajo Bogu, ljudje se povezujejo med seboj. Prek živega organizma Kristusove Cerkve se odkriva resnica, prihaja spoznanje svobode, rastejo vrtci, šole in internati, ambulante, bolnišnice in zavetišča, kraje povezujejo ceste, lačni dobivajo in si služijo kruh, ljudem se vrača njihovo dostojanstvo. Vse to je sad goreče vere, trdnega upanja in neomajne ljubezni ter neutrudnega, požrtvovalnega in vztrajnega dela misijonarjev – ki pa jih mora podpirati naša molitev in dobrota.

MISIJONSKA VAS Misijonsko središče Slovenije v letošnji jeseni že osmič izvaja projekt "MISIJONSKA VAS", tokrat v sodelovanju s podjetjema Gnezdo in Golibar, z VIDES Slovenija, Slovenskim šolskim muzejem in prostovoljci programa POTA. »MISIJONSKA VAS« bo potekala 18. in 19. oktobra 2013 od 8.00 do 18.00 v Zavodu sv. Stanislava, Štula

Dogajanje na Misijonski vasi: življenje na misijonu, šolstvo, zdravstvo, pastorala – za nekaj ur se preselimo v »medkulturno misijonsko vas« in poglejmo, kako se učijo otroci v Afriki, kako živijo v Peruju …

Skupna praznovanja misijonske nedelje bodo: škofija Celje Petrovče ob 14.30 škofija Koper Komen ob 15. uri nadškofija Ljubljana Planina pri Rakeku ob 16. uri nadškofija Maribor Cirkovce ob 15. uri škofija Murska Sobota Dobrovnik ob 15. uri

muzikal in predstavitev knjige Črnec v beli koži, p. Miha Drevenšek, misijonar v Zambiji (petek, 18. 10. 2013 ob 19.00 v dvorani Matije Tomca) obisk misijonarke s. Slavke Cekuta, ki deluje v Albaniji, ter pogovor z njo kronološki pregled vseh slovenskih misijonarjev s spremljajočo razstavo misijonskih izdelkov, ki bo na ogled do srede, 23. 10. 2013. okrogla miza Odhod odraslih otrok od doma: izziv novih začetkov (sobota, 19. 10. 2013 ob 16.00) delavnice (delavnica o globalnem učenju, izdelovanje zapestnic, voščilnic, živali iz papirja, pletenje kitk, ples, socialne igre) ogled krajšega filma o delu misijonarjev

škofija Novo mesto Cerklje ob Krki ob 14.00

predstavitev projektov in akcij Misijonskega središča Slovenije

LEPO VABLJENI!

Hvala vam za sodelovanje – hvala za to, da »veri dajete roke«.

Več o Misijonski vasi si lahko preberete na spletni strani www.missio.si/misijonska-vas-2013

Z nakupom knjige pomagate misijonskim projektom.

Če nam beseda 'misijon' pomeni 'naročilo' ali 'poslanstvo', potem nam postane jasno, da imamo vsi, ki smo udje Kristusovega telesa, nalogo, da širimo veselo sporočilo – z besedo in s svojim življenjem. Naj se ta povezanost z vso Cerkvijo, zlasti z njenimi najbolj revnimi udi v misijonskih krajih, pokaže v naših molitvah in materialni pomoči. Naj bo na misijonsko nedeljo še posebej uresničeno letošnje geslo »Naši veri dajmo roke«. Vabimo vas, da z veseljem praznujete misijonsko nedeljo v domači župniji in se udeležite tudi skupnega praznovanja, ki ga bo v vsaki škofiji vodil tamkajšnji škof. Stane Kerin, narodni voditelj misijonov in sodelavci Misijonskega središča

23, Ljubljana – Šentvid. Namenjena je predstavitvi življenja, kulture in navad nam oddaljenih narodov in ljudstev Afrike, Azije, Amerike in Oceanije. Ker na teh kontinentih delujejo tudi naši misijonarji, je mogoče iz prve roke spoznati tamkajšnje kraje in ljudi, občutiti stisko, trpljenje, upanje, razvoj in prihodnost. Z besedo, sliko in predmeti postanejo ti ljudje in njihovi kraji živo navzoči med nami.

P. Janez [amperl

lrepm

^rnec v beli ko`i

i`o

P. Miha Drevenšek

Misijonar v Zambiji Ptujska Gora 2013 Ob drugi obletnici misijonarjeve smrti

MO_oktober2013.indd 21

Ob drugi obletnici misijonarjeve smrti 7.10.2013 9:52:28 Ptujska Gora 2013

k

ijib 3102 ar itrms ev

ra 2013 ve smrti

i

M I S I J O N S K A N E D E L J A – 20. ok t o b e r 2013


TO IN ONO

60 let redovništva za misijon na Japonskem

V župniji Ljubljana-Dravlje sta župnija in jezuitski provincialat 15. septembra pripravila slovesnost ob 60-letnici redovniškega življenja p. Vladimirja Kosa, misijonarja in pesnika, ki že veliko let deluje v Tokiu na Japonskem. Murskosoboški škof dr. Peter Štumpf, ki je vodil somaševanje, se je v pridigi vprašal: »Zakaj se pater ni končno ustavil v Sloveniji in bi tukaj lahko toliko dobrega storil predvsem v teh težkih časih? In vendar se vedno znova vrača na Japonsko!« Odgovor je našel v evangeliju tiste nedelje o izgubljeni ovci, ki jo pastir gre iskat. »V Jezusu nam je Bog razodel, da vsakega človeka ljubi, ga sprejema in če se oddalji, ga išče. Stori vse, da bi ga našel, objel in ga rešil. Nihče ne sme biti izgubljen - prav nihče! Eden je vreden toliko kot vsi. Vso so vredni toliko kot eden. Zaradi te logike evangelija pater Vladimir rad prihaja v Slovenijo, še raje po odhaja nazaj k svojim Japoncem.« Leta 1995 se je p. Kos po 50 letih prvič vrnil v Slovenijo. Kot urednik »Slovenskih jezuitov« sem naredil z njim daljši pogovor, češ »sedaj imamo priložnost, da Vas v živo kaj vprašamo…, kajti bogve, če jo bomo imeli še kdaj… saj ste nekomu na vprašanje, kdaj boste spet prišli, v šali odgovorili, da spet čez 50 let.« Na to se je pater zasmejal, po tistem pa je kmalu začel redno prihajati v Slovenijo. Ponovno se je izkazalo znano reklo: človek obrača, Bog pa obrne. Tako je Bog obrnil tudi življenjsko pot patra Vladimirja, da je šel v bogoslovje,

izvodov knjige Črnec v beli koži.

S TO NAROČILNICO PREJMETE KNJIGE S POPUSTOM.

Naročam(o)

Plačali bomo po računu, ki bo priložen paketu s knjigami.

Podpis:

Prosimo, knjige pošljite na naslov:

Datum:

.im

MO_oktober2013.indd 22

preživel vojno, vstopil k jezuitom in odšel kot misijonar na Japonsko, od koder se je prvič vrnil po 50 letih, zadnje čase pa pride vsako leto, tudi letos pri svojih devetinosemdesetih. Pater Kos se je rodil v Murski Soboti, in da je Prekmurec »smo v soboški škofiji zelo ponosni«, je dejal škof Štumpf . Pred nacisti je ob vojni vihri zbežal iz Maribora, kjer je obiskoval gimnazijo, v Ljubljano, tam so ga pograbili fašisti in ga odpeljali v Gonars, po vrnitvi se je vpisal v bogoslovje, proti koncu vojne je šel k domobrancem in se z njimi znašel v Vetrinju. S pomočjo Slovencev je zbežal v italijo, kjer je bilo begunsko bogoslovje. Od tam so ga poslali študirat v Rim, leta 1950 je bil posvečen v duhovnika, po končanih študijih je vstopil k jezuitom, takoj v japonsko provinco. Z vatikanskim potnim listom je 13. maja 1955 prišel v Tokio. Tam se je začela patrova misijonska pot na Daljnem vzhodu. Japonska je bila, kljub vojnemu porazu, zelo razvita država. Misijonar na Japonskem je bil lahko »tisti, ki je bil zmožen učiti na univerzi ali visoki šoli

ali je bil strokovnjak za to ali ono panogo in je bil hkrati zmožen naučiti se jezika ljudstva, h kateremu gre,« je za časnik Slovenec povedal pater Kos. Tako je tudi naš pater začel s poučevanjem, najprej nemščine in angleščine, potem pa filozofije na jezuitski univerzi v Tokiu. Poučeval je v angleščini za tujce ali Japonce, ki so se hoteli izuriti v angleščini. Istočasno se je učil japonščine. Pater Kos se je od vsega začetka držal stare jezuitske tradicije, da se je ob intelektualnem delu posvečal tudi karitativnemu. Posvečal se je (in se še sedaj) ubogim in skrbel za zavetišče za sirote in zavržene otroke v Tokiu. Obvladovanje japonščine, ki se ji je pater z vso vero in ljubeznijo posvetil, so izdatna priča za številne pesniške zbirke, ki so izhajale najprej v Argentini, zadnja leta pa pri Župnijskem zavodu Dravlje. Patrovemu pesniškemu ustvarjanju je bil posvečen bogat kulturni program po maši v Dravljah, pri katerem so sodelovali pisatelj, pesnik in publicist Lev Detela, igralec Pavle Ravnohrib in škofjeloški orgličarji. Patrovo obletnico so počastili pisatelj Zorko Simčič, politik Lojze Peterle in japonski veleposlanik Shigemi Jomori s soprogo v Ljubljani. Tako rekoč vsi pa so bili navdušeni nad petjem draveljskega mešanega pevskega zbora pri maši. Franc Kejžar

JUBILANTI – ČESTITAMO 55 let življenja

Tone Kerin, lazarist, rojen 9. novembra 1958 v Krškem. V misijone je odšel 11. septembra 1985. Deluje na Madagaskarju.

35 let dela v misijonih

Pavel Bajec, duhovnik koprske škofije, rojen 15. januarja 1951 na Colu. V misijone je odšel 8. decembra 1978. Deluje na Slonokoščeni obali.

Samostan M. B. Ptujska Gora 40 2323 Ptujska Gora

30 let dela v misijonih

Andreja Kunič, misijonarka ljubezni, rojena 30. marca 1954 v Ljubljani. V misijone je odšla 8. decembra 1983. Deluje na Poljskem.

JUBILANTI – ČESTITAMO

7.10.2013 8:03:13


DAROVALI STE - HVALA TRIKRALJEVSKA AKCIJA o župnija: Domžale o ADVENTNA AKCIJA o župnija Mengeš, Šempeter pri Gorici, Trnje o SKLAD MIVA o posamezniki: Ambrožič Štefka, Andolšek Maja, Beniger Blaž, Bertoncelj Cvetka, Bizjak Janko, Božič Bojan, Cerkev Srca Jezusovega, Cistercijanska Opatija Stična, Cunder Rok, Čep Marija, Čufar Katarina, Debevec Jože,¸¸ Detajl Infrastruktura D.O.O., Dolenc Janez, Dolenc Matej, Dolinšek Tatjana, Dominik Polonca, Duhovno Središče Sv.Jožef, Durič Darko, Eržen Rajko, Flajnik Barbara, Flat Anica, Foto Anka, Frančiškanski Samostan Kamnik, Frančiškanski Samostan Sveta Gora, Fučka Marko, Gabrijel Marjeta, Gnezda Matjaž, Gorenc Ljudmila, Gros Marjeta, Grum Hermina, Guna Tomaž, Hojnik Ivan, Hrovat Avgusta, Hudobivnik Nevenka, Jagodic Metka, Jakša Ana, Jemec Zofija, Jereb Batagelj Miriam, Jerenko Helena, Jezeršek Janez, Kapucinski Samostan Vipavski Križ, Kerbler Kocuvan Vanja, Kešnar Vida, Kladnik Marjan in Milena, Klevišar dr. Metka, Kobal Maksimiljan, Kokovnik Zofija, Koprivec Boštjan, Košir Samo, Kovačič Breda, Kovšca Tončka, Kozina Jože, Kozinc Janez, Krajnc Marija, Kranjc Pavel, Križnar Olga, Krk Jurij, Kušar Mihael, družina Lahajnar, Magajna Bogdan, Majer Ivica, Malik David, Martinčič Andreja, Masatovič Josip, Matzele Meta, Menart Tomaž, Mikolaj Rudi, Minoriti Ofmconv, Mohar Jernej, Mrevlje Viktorija, N.N., Novak Janez, Ocvirk Marija, Ogrin Primož, Paljk Rafael, Pečnik Jožica, Petkovšek Marija, Pezdir, Podgoršek Tina, Pogorelc Boštjan, Pokrivač Marija in Tomaž, Primc Jožica, Prnaver Miran, Rahne Jože, Resman Silva, Rihtar Milena, Ropret Božidar, Ropret Tea, Rozman Magdalena, Saje Brigita, Salezijanci, Samostan Lazaristov Miren, Sestre Sv.Križa, Simonič Mateja, Skvarča Majda, Snoj Janko, Souidi Zavrl Nada, Strajnar Ana, Strgar Andrej, Strgar Olga, Strle Tatjana, Šavli Klemen, Škrlec Marjetica, Šolske Sestre, Študentski Center Jadro, Tome Jakob, Albinca, Trošt Peter, Trstenjak Franci, Turk Franc, Vadnov Tanja, Valenčič Marija, Vaukan Marija, Vegelj Vinko, Vene Matej, Vodoterm Radomlje D.O.O., Voljč Marija, Vrh Sv.Mihaela, Zaletel Lidija in Janez, Založnik Danica, Založnik Marija, Zanjkovič Ivan, Zidanšek Jurij, Zoks Alenka, Zupančič Silvestra, Zver Sonja, Žibert Marcel, družina Žugman, Žukovec Jožica župnije: Bolniška Župnija, Ajdovec, Ajdovščina, Ambrus, Ankaran, Apače, Artiče Bakovci, Banjaloka, Banjšice, Batuje, Begunje na Gorenjskem, Begunje pri Cerknici, Bela Cerkev, Bertoki, Besnica, Bevke, Biljana, Bilje, Blagovica, Bled, Bloke, Bočna, Bogojina, Bohinjska Bela, Borovnica, Boštanj, Bovec, Branica, Branik, Braslovče, Brdo, Brestanica, Breznica, Brezno, Brje, Brusnice, Bučka, Budanje, Bukovica, Bukovščica, Cankova, Celje-Sv.Cecilija, Celje-Sv.Danijel, Celje-Sv.Duh, Celje-Sv.Jožef, Celje - Bl. Anton Martin Slomšek, Cerklje ob Krki, Cerovo, Cezanjevci, Cirkovce, Cirkulane, Col, Čadram-Oplotnica, Čatež-Zaplaz, Čatež ob Savi, Čemšenik, Čepovan, Češnjice, Črešnjevec, Črešnjice, Črneče, Črni Vrh, Črni Vrh nad Idrijo, Črniče, Črnomelj, Dekani, Deskle, Divača, Doberdob, Dobje, Dobrepolje-Videm, Dobrnič, Dobrova, Dokležovje, Dol pri Ljubljani, Dolenci, Dolnji Logatec, Domžale, Dornava, Dovje, Dragatuš, Drežnica, Dutovlje, Fram, Frankolovo, Galicija, Goče, Godovič, Golo, Gomilsko, Gora pri Sodražici, Gore, Gorenje Polje, Goriče, Gorjansko, Gornja Polskava, Gornja Ponikva, Gornja Radgona, Gornja Sveta Kungota, Gornji Grad, Gornji Logatec, Gornji Petrovci, Gotovlje, Grad, Gradno, Grahovo, Grahovo ob Bači, Grosuplje, Hajdina, Hinje, Homec, Horjul, Hotedršica, Hotiza, Hrastnik, Hrpelje-Kozina, Idrija, Ig, Ihan, Ivančna Gorica, Izlake, Izola, Jamlje, Jarše, Javor, Javorje nad Šk.Loko, Javorje pri Litiji, Jelšane, Jesenice, Jezersko, Kalobje, Kamna Gorica, Kamnica, Kamnik, Kamnje, Kamno, Kančevci, Kapela pri Radencih, Kapla na Kozjaku, Kebelj, Kidričevo, Kisovec, Kobilje, Kobjeglava, Kočevje, Kočevska Reka, Kog, Kojsko, Kolovrat, Komen, Kontovel, Koprivnica, Koprivnik v Bohinju, Koroška Bela, Korte, Kostanjevica na Krki, Koštabona, Kožbana, Kranj-Primskovo, Kranj-Šmartin, Kranj-Zlato Polje, Kranj, Kranjska Gora, Krašnja, Kred, Kresnice, Križevci pri Ljutomeru, Krka, Kromberk, Kropa, Krško, Kuzma, Laporje, Ledine, Lenart v Slov.Goricah, Lendava, Leskovica, Leše, Levpa, Libeliče, Libušnje, Litija, Livek, Ljubečna, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Črnuče, Ljubljana-Dravlje, Ljubljana-Ježica, LjubljanaKašelj/Zalog, Ljubljana-Kodeljevo, Ljubljana-Koseze, LjubljanaMarijino Oznanjenje, Ljubljana-Polje, Ljubljana-Rakovnik, Ljubljana-Rudnik, Ljubljana-Sv.Jakob, Ljubljana-Sv.Križ, LjubljanaSv.Nikolaj, Ljubljana-Sv.Trojica, Ljubljana-Šentvid, Ljubljana-Šiška, Ljubljana-Štepanja vas, Ljubljana - Sv.Peter, Ljubno, Ljubno ob Savinji, Ljutomer, Log pod Mangartom, Loka pri Zidanem Mostu, Lokavec, Lokev, Lokovec, Lokve, Lom, Loški Potok, Lozice, Lucija, Luče ob Savinji, Lučine, Makole, Mala Nedelja, Maribor-Pobrežje, Maribor-Radvanje, Maribor-Sv.Janez Bosko, Maribor-Sv.Križ, Maribor-Sv.Marija, Marija Reka, Marija Snežna, Marija Širje, Marijino Celje, Matenja Vas, Mavčiče, Medana, Mengeš, Miren, Mokronog, Moravče, Most na Soči, Muta, Naklo, Nazarje, Nevlje, Notranje Gorice, Nova Cerkev, Nova Gorica-Kapela, Nova Gorica Kr. Odrešenik, Nova Oselica, Novo Mesto-Kapitelj, Novo Mesto-Sv. Janez, Novo Mesto-Šmihel, Odranci, Olimje, Opatje Selo, Orehek pri Postojni, Ormož, Osek, Osp, Otlica, Ovsiše, Pečarovci, Peče, Pesnica, Piran, Pirniče, Pišece, Pivka-Št.Peter na Krasu, Planina, Planina pri Rakeku, Plave, Podbrdo, Podbrezje, Podčetrtek, Podgorje pri Slov.Gradcu, Podgrad, Podgraje, Podkraj, Podlipa, Podmelec, Podnanos, Podraga, Podsabotin, Podsreda, Podzemelj, Polenšak, Polhov Gradec, Polica, Poljčane, Polje ob Sotli, Polšnik, Polzela, Pomjan, Portorož, Postojna, Povir, Prebold, Prečna, Predoslje, Preserje, Prežganje, Prihova, Primskovo na Dolenjskem, Prvačina, Ptuj-Sv.Jurij, Ptuj-Sv.Peter in Pavel, Ptujska Gora, Radeče, Radlje ob Dravi, Radmirje, Radovica, Rakek, Rakitna, Rateče-Planica, Razbor pri Slovenj Gradcu, Razkrižje, Rečica ob Savinji, Renče, Reteče, Ribnica na Pohorju, Ribno, Rob, Ročinj, Rogaška Slatina, Rovte, Ruše, Sečovlje, Sela pri Kamniku,

MO_oktober2013.indd 23

Senovo, Sevnica, Sežana, Sinji Vrh, Skomarje, Sladka Gora, Slavina, Slivnica, Slovenska Bistrica, Smlednik, Soča, Sodražica, Solkan, Sora, Sostro, Spodnja Idrija, Spodnja Polskava, Spodnja Sv.Kungota, Srednja vas v Bohinju, Sromlje, Srpenica, Stara Cerkev, Stara Oselica, Stari Trg ob Kolpi, Stoperce, Stopiče, Stranice, Struge, Studenec, Studenice, Suhor, Sv. Križ, Sv.Ana v Slov.Goricah, Sv.Andraž nad Polzelo, Sv.Anton na Pohorju, Sv.Anton v Slov.Goricah, Sv.Benedikt v Slov.Goricah, Sv.Bolfenk v Slov.Goricah, Sv.Duh-Veliki Trn, Sv.Duh pri Škofji Loki, Sv.Ema, Sv.Florijan ob Boču, Sv.Florijan v Doliču, Sv.Helena-Dolsko, Sv.Jakob ob Savi, Sv.Jakob v Slov.Goricah, Sv.Jedert nad Laškim, Sv.Jernej pri Ločah, Sv.Jurij ob Taboru, Sv.Jurij v Prekmurju, Sv.Jurij v Slov.Goricah, Sv.Križ-Gabrovka, Sv.Križ nad Jesenicami, Sv.Kunigunda na Pohorju, Sv.Lenart-Podgorci, Sv.Lenart, Sv.Lenart nad Laškim, Sv.Lovrenc na Dravskem Polju, Sv.Lovrenc nad Štorami, Sv.Marjeta niže Ptuja, Sv.Marjeta ob Pesnici, Sv.Marko niže Ptuja, Sv.Martin na Pohorju, Sv.Martin pri Vurberku, Sv.Miklavž nad Laškim, Sv.Miklavž ob Dravi, Sv.Miklavž pri Ormožu, Sv.Ožbalt ob Dravi, Sv.Peter na Kristan Vrhu, Sv.Peter pri Mariboru, Sv.Planina, Sv.Rok ob Sotli, Sv.Štefan, Sv.Trojica-Podlehnik, Sv.Trojica v Slov.Goricah, Sv.Vid nad Cerknico, Sv.Vid nad Valdekom, Sv.Vid pri Ptuju, Svetina, Svibno, Šempas, Šempeter pri Gorici, Šempeter v Savinjski dolini, Šenčur, Šentgotard, Šentjanž, Šentjanž na Vinski Gori, Šentjernej, Šentjošt nad Horjulom, Šentjur pri Celju, Šentjurij-Podkum, Šentjurij pri Grosupljem, Šentlambert, Šentlovrenc, Šentožbolt, Šentrupert, Šenturška Gora, Šentvid pri Stični, Šentviška Gora, Škocjan, Škocjan pri Turjaku, Škofije, Škofja Loka-Suha, Škofja Loka, Škofljica, Škrbina, Šlovrenc, Šmarca-Duplica, Šmarje na Vipavskem, Šmarje pri Kopru, Šmarjeta, Šmartno ob Dreti, Šmartno ob Paki, Šmartno pod Šmarno Goro, Šmartno pri Litiji, Šmartno pri Slov.Gradcu, Šmartno v Rožni Dolini, Šmartno v Tuhinju, Šmihel, Šmihel pri Žužemberku, Špitalič, Št.Ilj pod Turjakom, Št.Ilj pri Velenju, Št.Peter-Otočec, Štanjel, Štjak, Šturje, Teharje, Temnica, Tolmin, Tomišelj, Toplice, Trata-Gorenja Vas, Trboje, Trbovlje-Sv.Martin, Trbovlje - Sv.Marija, Trebelno, Trebnje, Trnje, Trstenik, Trzin, Tržič-Bistrica, Tunjice, Turjak, Turnišče, Unec, Ustje, Vače, Vavta Vas, Velenje-Bl.A.M.Slomšek, Velenje-Sv. Martin, Velika Dolina, Velika Nedelja, Velika Polana, Velike Lašče, Velike Poljane, Velike Žablje, Veliki Dol, Veliki Gaber, Veržej, Vinica, Vipavski Križ, Vipolže, Višnja Gora, Vitanje, Vodice, Voglje, Vogrsko, Vojnik, Vojsko, Vojščica, Volče, Vrabče, Vranja Peč, Vreme, Vrh-Sv.Trije Kralji, Vrhnika, Vrhpolje, Vrhpolje, Vrtojba, Vuhred, Vurberk, Vuzenica, Zabukovje, Zagorje, Zagorje ob Savi, Zagradec, Zaplana, Zapoge, Zasip, Zdole, Zgornji Tuhinj, Zibika, Zlato Polje, Zreče, Žalec, Žalna, Železniki, Želimlje, Žetale, Žiče, Žiri, Žužemberk o SKLAD ZA LAČNE V MISIJONIH o Župnija: Bovec, Maribor-Sv. Križ o posamezniki: Bratuša Andrej, Furlan Markež Barbara, Golob Matej, Kitak Ljudmila, Kozinc Drago, Kravos Stojan, Martinčič Ruth, Medvešek Viljem, Meglič Alma, Motaln Betka, Murko Ana, Ojsteršek Lidija, Remec Cirila, Rihtar Helena, Rihtar Milena, Sabolič Katja, Svoljšak Bojan, Šef Ida, Tajnikar Matej, Zajec Marija o ZA MADAGASKAR  o posamezniki: Melinc Beti, Mernik Zinka, Šubic Alojzij s.p. o SKLAD ZA MISIJONE  o župnije: Hrastnik, Ig, Ljubljana-Sv. Trojica, Ljubljana-Sv. Peter, Tržič-Bistrica, Vodice o posamezniki: Babnik Marija, Barat Rozalija, Berden Nataša, Blažič Miha, Buček Helen, Budja Marija, Butala Gregor, Celarec Vida, Čarman Marija, Dovnik Nežka, Dvoršak Tatjana, Erzar Jože, Fidler Lara, Gantar Metod, Grahor Alojz, Grlj Andreja, Hočevar Jožefa, Ipavec Erika, Iršič Andrej, Jagodic Jože, Jakšič Nataša, Jamnik Marija, Jazbec Danica, Jerovšek Jure, Jesenko Antonija, Kavčič Franc, Kavčič Irena, Kebe Janez, Kolar Mihaela, Koren Leopold, Korenc Bogoljuba, Koselj Veronika In Marko, Kozole Cvetka, Kržič Sonja, Kulovec Igor, Logar Rok, Lorber Petra, Lupša Angela, Magdič Olga, Mernik Zinka, Mikulin Olga, Morelj Darja, Možina Albina, N.N., Nastran Matej, Novak Janez, Oražem, Osredkar Fani, Osredkar Marija, Ozvatič Anica, Paškič Ilija, Pavli Alenka, Pernat Anton, Perovšek Jure, Pezdirc Katarina, Ponikvar-Zorko Pavla, Prigo D.O.O., Prinčič Silvester, Ravnikar Marija, Ribič Slavica, Sadek Stjepčevič Milena, Sagadin Emil, Saksida Irena, Schwarzbartl Tomaž Ervin, Senegačnik Jožica, Sever Alojz, Slokar Darja, Sočan Gregor, Stjepčevič Milena, Strgar Robert, Suhadolčan Franci, Šeruga Cvetka, Šifrar Ana, Štambuk Igor, Štrukelj Frančiška, Vehovar Darinka, Velepič Anica, Veranič Jožica, Zakrajšek Boris, Žagar Ana o SKLAD ZA ŠOLANJE BOGOSLOVCEV  o posamezniki: Glasenčnik Ivan, Mah Tinko, Šifrar Ana, Vinkovič Marija o VODNJAKI - MALAWI  o posamezniki: Hrovat Nika, Kobal Maksimiljan, Kobal Tadeja in Tone, Trošt Peter, Zver Sonja o LENČKOV SKLAD  o posamezniki: Primc Anton, Šega Anka, Zavar Valerijan o SKLAD ZA LAKOTO V ETIOPIJI  o posameznik: Medvešek Viljem  o DISPANZER - MATANGA  o posameznica: Irnar Ana  o MATANGA - DAR UPANJA  o posamezniki: Behek Mirjam, Hartman Jožefa, Kresnik Robert, Kucler Jerica, Malovrh Maja, Mladen Bogdan, Morelj Darja, Nastran Vida, Podobnik Jožica, Prezelj Drago, Rakovec Alojz, Štambuk Igor, Zabavnik Mitja, Zupančič Silvestra o DROBIŽ ZA RIŽ o posameznika: Jenič Dušan, Šubic Ida o SKLAD ZA POPLAVE o posameznica: Judež Amilija o ZA JOŽETA ADAMIČA  o župnija: Žalna o posameznica: Burger Alenka o ZA PAVLA BAJCA  o posameznik: Peternelj Janez o ZA S. ANKO BURGER  o posameznica: Križman Romana o ZA JOŽETA MLINARIČA o posameznik: Kvaternik Tomaž o ZA S. VESNO HITI o župnija: Kalobje  o posameznika: Kunšič Francka, N.N. o ZA TONETA KERINA o župnija: Domžale o posamezniki: Capl Ana Marija, Jagodic Jože, Kern Jože, Koncilija Jožica, Krk Jurij, N.N., Pompe Anica, Šušteršič o ZA S. AGATO KOCIPER  o posameznika: N.N., Volavšek Marta o ZA P. VLADIMIRJA KOSA  o

posamezniki: družina Vaukan o ZA JANKA KOSMAČA  o posamezniki: Muller Marija, Slovensko Marijino Narodno Svetišče, Strajnar Ana o ZA JANEZA KRMELJA o posamezniki: Bogataj Gregor, Eržen - Sojer Zinka, Muller Marija, Pirc Dragica, Sušnik Janez, Vrabec Mirijam, Zakrajšek Boris o ZA S. ANDREJO GODNIČ  o posamezniki: Klekljarsko Društvo Polhov Gradec, Sedej Andreja, Sitar Antonija, Štuhec Msgr.Dr. Ivan, družina Vaukan, Žukovec Jožica o ZA DANILA LISJAKA o župnija: Vrhpolje o posamezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila, Krevelj Branko, Sušnik Janez, Žukovec Jožica o ZA TOMAŽA MAVRIČA  o posameznika: Kebe Janez, Malalan Nika  o ZA S. ZVONKO MIKEC  o župnija: Šentrupert o posamezniki: Murn o ZA MISIJONARKE MATERE TEREZIJE  o posameznik: Kranjc Rafael o ZA S. TADEJO MOZETIČ o župnija: Pivka-Št. Peter na Krasu o posamezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila, Gregorc Ivan, Kolman Mojca, Pegan Jožef, Rudež Lučka, Šiško, Zavrtanik Petra o ZA JANEZA MESCA  o posamezniki: Rupar Aleš, Strajnar Breda, Šimnic Apolonija, Vončina Slabe Urška o ZA PEDRA OPEKO o župnija: Slivnica  o posamezniki: Beršnjak Marija, Bohak Ivan, Fegic Anica, Ferjančič Marija, Gojčič S.Martina, Gostiša Ladislav, Ješovnik Simona, Kešnar Vida, Kette Lucija, Kordiš Rozalija, Kosi Miroslav, Kotnik Danjela, Kovačič Matej, Lapajna Julijana, Leskošek Dr. Franc, Mastnjak Marjana, Murovec Terezija, N.N., Nadlič Apolonija, Pirc Janko, Rajh Danilo, Remše Matija, Rus Valerija, Samotorčan Vida, Semec Francka, Šef Manja in Tone, Šegula Zdenka, Škufca Ivanka, Tavčar Jože in Slavica, Verbič Karel, Zabret Danica, Zabret Polona, Zgonc Marija o ZA S. MARIJO PAVLIŠIČ  o posamezniki: Demšar Vida, Resman Mimi, Rozman Maksimiljan o ZA S. MIRIAM PRAPROTNIK o posameznica: Pešec Bogomila o ZA P. JANEZA MLAKARJA o posameznica: Ramovš Vera o ZA P. STANKA ROZMANA  o posameznica: Kramar Marija Vida o ZA MARTINA KMETCA o posameznici: Resman Silv, Selan Stanka o ZA S. BOGDANO KAVČIČ  o posamezniki: N.N., Peternel Frančiška, Zakrajšek Boris  o ZA S. TEREZIJO PAVLIČ  o posameznica: Čengija Kata o ZA P. LOJZETA PODGRAJŠKA o posamezniki: Kostroj Strojegradnje D.O.O., Pezdirc Majda, Povh Jože o ZA LAZARISTE NA SALOMONOVIH OTOKIH o posameznica: Kranjec Matilda o ZA S. ZORO ŠKERLJ o posameznica: Škerlj Milena o ZA S. FANI ŽNIDARŠIČ o posameznica: Souidi Zavrl Nada o ZA S. LJUDMILO ANŽIČ o posamezniki: Hrovat Nika, družina Lahajnar o ZA S. ANO SLIVKA o posameznika: Prendl Branko, Resman Mimi o ZA S. BARBARO PETERLIN  o posamezniki: Brumac Cenčič Martina, Karim Silva, Tomažič Jožef o ZA S. DORICO SEVER o posameznice: Barat Rozalija, Kešnar Vida, Križman Romana o ZA KARMEN KOŠUTAR o posameznici: Simonič Mateja, Strajnar Ana o ZA BLAŽA KRMELJA  o posameznica: Strajnar Ana o ZA POLONO BERLEC  o posameznika: Jesenko Andrej, Kožlakar Rafaela o ZA IZIDORJA GROŠLJA o posameznica: Grošelj Marija o ZA S. POLONO ŠVIGELJ o posameznica: Selan Matija o SKLAD ZA GRADNJO PORODNIŠNICE NA MADAGASKARJU  o posamezniki: Bezovšek Tatjana, Bregant Mojca, Bregant Tomaž, Jere Marija, Jereb, o Kavčič Aleš, Langus Tadej, Leben Gordana, Lenart Marija, Loma Consulting D.O.O., Lovše Anica, Mahorič Remina Rebeka s.p., Malovrh Maja, Murko Ana, N.N., Pirc Dragica, Piskar Klavdija s.p., Poženel Drago, Primc Andrej, Salco Pohištvo d.o.o., Sika D.O.O., Sluga Janez, Smolnikar Silva, Soldo Emilijana, STAR Prevajalske Storitve D.O.O., Šijanec Pavle, Štravs Ana, Tavčar Petrovič Katja, Zavodnik Grobljar Marija, Zavrl Darko, Zm Matjaž Zupanič S.P., Zupanič Angelca o ZA S. MOJCO KARNIČNIK  o posameznici: Marjanovič Miranda, Štafunko Fanika o ZNAMKE: Irena Plahuta, Marjeta Šteblaj, Pepca Kos, s. Štefka Bizjak, Rozi Terpinc, Marija Ana Limbek, Marija Zajko, Literarni Krožrk Lj., Prenova v Duhu Maribor, Kristina Hojnik, Marjan Ramčak, Rozika Mestinšek, Marija Terenta, Marija Garbas, Marko Pajk, Benjamin Bezek, Milena Grabušnik, Tilka Strmšnik, Viktor in Jože Čkufca, Zinka Krajnc, s. Mirjam Černigoj, Jožefa Turk, Stanka Selan, Nikolaj Štolcar, Nada Kladnik, Marija Potočnik, Irma Tomažič, Magdalena Tomažič, Milan Knep, Marija Sičen, Otilija Raubica, Bojan Pirast, Boris Jagodič, Katja Ilišinovič, družina Venčlevnik, Vladimir Cocej, Martin Pušenjak, Milojka Kranjec, Marija Cunta, Danijela Gorjanc, Marjeta Vobner, Mimi Resman, Danfoss Trata Lj., Ana Bajc, Zora Jurič, Jožica Lubej, Jasmina Možič, Matic Romšek, Leopold Korat, Viher Klepej, Andreja Sedej, Peter Marčun, Ljudmila Oblak, s. Irma Makše, Marija Dolžan, Ivanka Voros, Olga Kožuh, s. Andreja Čakš, Mirko Škoflek, Julijana Golob, Tone Bertoncelj, Štefan Strašek, Ivanka Žnidaršič, Luka Jeraj, Vida Ravnohrib, Jože Nemanič, Janez Gorše, Majda Rom, Tončka Jankovič, Milan Gosar, Zupančič, Slavica Mozetič, Franc Popravk, Damen Kolar, Marijan Brecelj, Karin Pelc, Gabrijel Knez, Center Sinaj Maribor, Telefon Samarjan Lj., Rozika Tacer, Helena Bonča, Anica Macedoni, Amalija Centrih, Mojca Polak, Tatjana Merzlak, Urška Herlah, Marija Kapušar, Marija Kumar, Pavla Lesnjak, Lucija Pirc.

Darovi objavljenih so na naš račun prispeli do 30. 9. 2013. Hvala vsem.

Priporočeni dar za tisk Misijonskih obzorij za leto 2013: 9 EUR, za Evropo 12 EUR, avionska za Ameriko in drugod je 20 USD, 25 CAD. BOG VAM POVRNI!

23

7.10.2013 8:03:13


MISIJONSKA VAS Zavod sv. Stanislava Šentvid nad Ljubljano

18. in 19. oktober 2013

VABLJENI VSTOP PROST

petek, 18. 10. in sobota, 19. 10. 2013 od 8. do 18. ure

kronološki pregled slovenskih misijonarjev življenje, šolstvo, zdravstvo, pastorala na misijonu različne delavnice in igre misijonska tržnica gostja s. Slavka Cekuta misijonarka v Albaniji

petek, 18. 10. 2013 ob 19. uri MUZIKAL in predstavitev knjige

Črnec v beli koži,

www.missio.si V S O D E L O VA N J U Z

p. Miha Drevenšek, misijonar v Zambiji sobota, 19. 10. 2013 ob 16. uri okrogla miza

Odhod odraslih otrok od doma: izziv novih začetkov Narisala Tina Zajec, laiška misijonarka v Angoli

MO_oktober2013.indd 24

Narisala Tina Zajec, laiška misijonarka v Angoli 8:03:15 7.10.2013

Misijonska obzorja oktober 2013  

Misijonska obzorja osveščajo in seznanjajo ljudi v Sloveniji z delom in projekti v misijonskih deželah. Revija je pomembna tudi zaradi med c...

Misijonska obzorja oktober 2013  

Misijonska obzorja osveščajo in seznanjajo ljudi v Sloveniji z delom in projekti v misijonskih deželah. Revija je pomembna tudi zaradi med c...

Advertisement