__MAIN_TEXT__

Page 1

Misijonska obzorja POGLED PO SVETU

03

let o 31

jun ij 2017

p r ip o r o čeni d a r z a t isk M O 1,5 0 E UR

Krištofova nedelja 23. julij 2017

Blagoslov vozil

»Z veseljem darujem življenja rešujem!«


Beseda urednika JOŽE PLANINŠEK, CM

Na pot do človeka V teh dneh, tako kot tudi ta številka Misijonskih obzorij, smo zaznamovani z likom sv. Krištofa, kristonosca, ki nosi Jezusa in je simbol naše posebne skrbi za prevozna sredstva misijonarjev. Letos je to še posebej v ospredju, saj se z veseljem spominjamo tridesete obletnice delovanja MIVA Slovenije. Sicer gre z njo za gmotna sredstva, ki jih zbiramo v teh dneh in skozi vse leto, pa vendarle ima njen izvor veliko globljo vsebino. To nam izredno lepo razodeva pogovor z gospodom Francem Kumpfmullerjem, sedanjim vodjo mednarodne MIVA organizacije, v okviru katere deluje tudi MIVA Slovenija, ki se upravičeno veseli sadov svojega dela. Ne gre le za materialno pomoč, temveč za veliko več, kar nam sporoča tudi simbolni lik sv. Krištofa, ki nosi slehernega človeka, s katerim se istoveti Jezus, in zato ter toliko Kristusa. Kako pomenljiv je odgovor na stisko otrok širom sveta, ki nam jo razodeva tokratna rubrika Matije Nareda S pogledom v svet, ob kateri se lahko zdrznemo. Veliko je narejenega, še več pa nas čaka, tudi danes, v enaindvajsetem stoletju zglobaliziranega

sveta, polnega uživanj in razmetavanj dobrin a še bolj polnega stisk in bolečin ter človeške nebogljenosti. Človek, včasih se zdi, postaja vsemogočen in povsem oborožen s svojimi pravicami, že od ranega otroštva naprej. Med nami ponekod skoraj ne poznamo več otrok, zaupnih, predanih in nebogljenih, temveč jih kot edinčke prej z grozo gledamo kot kralje, okrog katerih se vse vrti. Ne gre mi izpred oči, če sem malo oseben, dogodek iz družine, kjer smo v druženju za šalo zastavili vprašanje možu in ženi, kdo je pri tej hiši glaven, in predno sta se mogla odzvati, je nanj že odgovoril sinček, žal edinček, z jaz. Tukaj za šalo, v širšem pomenu dogodka pa je to temeljna težava sveta, ki postaja razdvojen. Več ko je človekovih pravic in samovšečnosti za ene, toliko manj jih je za druge, bolj ko so eni otroci kralji in središče življenja, toliko bolj so drugi izvržek in na robu. To je zakonitost, ki je ni moč spremeniti, tako po fizični plati deluje vse in tudi svet ter življenje kot celota. Pri tem pa je treba vedeti, da iz tega ne izide eden, ki je srečen in drugi, ki mu ta ni dana, temveč slej ko prej se znajdeta obe

Katoliški Groblje, Rim, Buenos Aires Lado Lenček C.M. misijoni 1923-1987 urednik KM 1938-1987 MISIJONSKO SREDIŠČE SLOVENIJE SI-1000 Ljubljana, Kristanova 1, Slovenija Tel. : 01/300 59 50, Faks: 01/300 59 55 E-mail: missio@rkc. si http://www. missio. si Uradne ure vsak dan od 8h do 13h.

Misijonska pisarna v Mariboru je od 1. januarja 2015 zaprta.

Glavni urednik: Jože Planinšek, CM Pomočnica glavnega urednika: Tina Jež Lektor: Jurij Devetak, CM Odgovarja narodni ravnatelj za misijone: Matjaž Križnar Oblikovalec: Hanzi Tomažič Grafična priprava: NEBIA, d. o. o. Tisk: Para, d. o. o. Naklada: 5300 izvodov Če ni posebej omenjeno, so slike od avtorja prispevka ali iz arhiva MSS. ISSN 1318-4369

plati na isti strani in nazadnje niti ne vemo, kateri je težje. In smo pri misijonski razsežnosti Cerkve, ki nikakor ni dejavnost enih za druge, temveč je vzajemnost, znotraj katere niti ne vemo, komu je bolj potrebna. Evforija ima lahko celo več žrtev za seboj kot stiska in preizkušnja. Ko bomo dali nekaj od naših, dostikrat tudi po nepotrebnem prevoženih kilometrov, bomo zagotovo storili nekaj dobrega, prinesli Kristusa nekomu izmed nebogljenih, dvignili iz bede otroka, a bomo tudi pri sebi prebudili rahločutnost in odgovornost za druge. Pomagali bomo marsikomu do človeka vrednega življenja, kar je veliko in pomembno delo, hkrati pa bomo tudi v sebi prebudili človeka, kot vzajemno bitje in storili korak k zbližanju v razdvojenosti človeštva, ki je edina pot k boljšemu svetu. Pa ne, da bi želel razvrednotiti čudovito sporočilo Sodjevega prispevka v Misijonski zakladnici. Rad bi poudaril, kako pomemben je. Kje naj namreč začnemo, če ne ravno pri mladih in zaupanju vanje. Ne nazadnje je samo to tisto, kar osmišlja njihovo, lahko včasih tudi precej čudno, a vendarle tudi zelo odprto življenje.

Izhajajo v Ljubljani od 1987 Misijonska obzorja izhajajo šestkrat letno. Priporočeni dar za posamezni izvod je 1,50 EUR. Celoletni prispevek za MO za leto 2017: 9 EUR, za Evropo 12 EUR, avionska za Ameriko in drugod je 20 USD, 25 CAD. Vplačila nakazujte na transakcijski račun MSS, Kristanova 1, Ljubljana, namen nakazila: naročnina MO, št. transakcijskega računa pri NLB: SI56 0201 4005 1368 933, Vplačila iz tujine s čeki na naslov: Misijonsko središče Slovenije, Kristanova 1, 1000 Ljubljana Slika na naslovnici: Madagaskar


S POGLEDOM V SVET

Svet potrebuje kristonoscev – Jezus je še posebej v otrocih MATIJA NARED

Ob prebiranju dogodkov po »misijonskem« svetu v zadnjem času bode v oči izjemno veliko primerov poročil o katastrofalnem stanju otrok v mnogih državah sveta. Po eni strani poročila prikazujejo sliko, ki se nanaša na lakoto in bolezni, po drugi strani pa se v velikem številu dotika izkoriščanja otrok za delo, ki ni in ne more biti primerno njim. Poudariti je treba, da če govorimo o tem, da otroci delajo, to pomeni, da delajo pedvsem zaradi tega, ker je to edini način, da sploh kaj dobijo v usta; da preživijo. Poglejmo kratek povzetek poročil, kar pa seveda ne pokaže celotne slike tega problema. Veliko teh stvari je skritih, neobjavljenih, ki ne pridejo do naših oči in ušes, velikokrat pa niti mi nočemo videti tega, kar je na očeh vseh; saj to vemo. Vsa poročila povzemam po agenciji Fides za obdobje od konca marca pa do zdaj. V Hondurasu je več kot 90.000 otrok kronično podhranjenih, otežen pa imajo tudi dostop do pitne vode in zdravstvenega varstva. 20 % otrok mlajših od 5 let je podhranjenih. V Braziliji 5.800.000 otrok starih do 14 let živi v velikem pomanjkanju; veliko od teh v starosti od 5 do 17 let je delavcev. 6 milijonov otok živi v velikem pomankanju tudi v Argentini. Poseben problem današnjega časa je Venezuela. Zaradi slabih ekonomskih razmer je veliko lakote. Polovici venezuelskih otrok mlajših od pet let grozi podhranjenost, več kot 11 % pa je že podhranjenih. Primanjkuje zdravil. Veliko otrok je – čeprav gre težko z jezika – kriminalcev: ubijati znajo že pri osmih letih. Zaradi velikega števila ubojev, je posledično tudi veliko osirotelih otrok: za zadnjih pet let navajajo, da je bilo ubitih 132.000 ljudi, posledično pa je 66.034 otrok in mladostnikov ostalo brez staršev. V Afriki ni nič drugače. Mozambiška vlada poroča, da v državi dela približno 1.400.000 otrok, ki so vključeni v delo zaradi splošne revščine. Za Senegal pišejo, da ima na ulicah mest več kot 50.000 otrok. Veliko teh otrok

okoliških državah pobil več kot 4.000 otrok, več kot 1.600 pa vključil v svoje vrste. Veliko tega je še, pa ne moremo vsega napisati. Kristus pravi: »Kdor ne sprejme Božjega kraljestva kakor otrok, nikakor ne pride vanj« (Mr 10,15). To je iz sosednjih držav (Gambija, Mali, pomeni, da te sodbe otrokom v njihoGvineja Bissau). V Kinšasi (Kongo) živi vem najranljivejšem obdobju določana ulicah 30.000 otrok brez posebne- mo mi, mi starejši, saj svet, v katerem ga varstva in zaščite; veliko deklet je, živijo naši otroci, delamo in določada sploh preživijo, prisiljenih v prosti- mo predvsem mi, odrasli. Blagostanje tucijo. V Somaliji na tisoče otrok trpi otrok je odgovornost vseh nas. zaradi pomankanja hrane in pitne Gotovo je, da na te stiske ne moremo vode, posledica pa so bolezni, kot sta podati splošnih odgovorov ali naskolera in driska. Veliko otrok umre. vetov. Tukaj ni sistemskih rešitev, Število podhranjenih otrok je presena katere se tako radi sklicujemo. glo milijon in pol, od tega jih več kot Rešitve teh problemov velikokrat 270.000 dobesedno strada. niso v domeni znanja, ne pameti, ne Otroci so ogroženi tudi v Nepalu. tehnike, temveč so preprosto stvar Potres, ki je državo prizadel nekaj dobrote in usmiljenja. Če otroci časa nazaj, je pustil veliko osiroteumirajo, ker so lačni, je to v našem lih otrok, ki živijo v pomankanju. svetu, ki je postal globalna vas, tudi Ti so lahke tarče trgovcev z »belim naša (moja) odgovornost. Če lahko blagom«. Po nekaterih podatkih nosim obleko, narejeno iz bombaža, ki v tej državi vsako leto postane plen so ga prigarali otroci delavci v Indiji, trgovcev in s tem sredstvo prodaje potem moram nositi tudi odgovorod 12.000 do 15.000 otrok. Največ nost do njih in zanje. Tu ne gre za projih prodajo v Indijo, kjer so predani cente, marže in popuste, tu gre za prostituciji ali uporabljeni za nizko ljudi, otroke. plačana dela, v sodobnem času pa so Poglejmo preprosto: tudi na Madatudi žrtve trgovanja z organi. V svegaskarju bi bilo na ulicah glavnetovnem merilu največ otrok dela ga mesta veliko otrok, ki bi prosjaravno v Indiji, kjer je v starosti od 5 do čili, kradli, celo morili, če bi ne bilo 14 let kar 4,3 milijona otrok delavcev. Pedra Opeke in drugih dobrih ljudi, Veliko od teh (starost od 7–14 let) dela ki mu pomagajo. Nekdo izmed nas je po 14 do 16 ur na dan na plantažah zastavil svoje življenje za njih in jim bombaža. Tudi v Myanmaru veliko pokazal in omogočil novo, drugo pot. otrok živi pod pragom revščine, veliko In tako mnogi živijo sanje, ki jim najih tudi trdo prekomerno dela. kazujejo slutnjo nebeškega kraljestva. Poseben problem so vojna žarišča Brez Petra bi imeli le izkušnjo in (v Afriki, Afganistanu, Siriji, Jemnu …) slutnjo pekla. kjer je poleg pomanjkanja hrane Stopiti moramo skupaj in pomagaomejen tudi dostop do zdravstveti. Naj bomo po tem znani: po ljubezne oskrbe in do drugih dobrin. ni in po dobrih delih ne pa po modrih Ponekod so otroci celo ciljne tarče: besedah in visokih moralnih normah. Boko Haram je v Nigeriji in nekaterih In to velja za vse, tudi zame. 3


MISIJONSKi PRIČEVALEC

»Rešiti življenje« Ko se veselimo treh desetletij delovanja MIVA Slovenija in vsega, kar je njeno delovanje prineslo našim misijonarjem in Vesoljni Cerkvi, zagotovo ne moremo spregledati prijaznega in dobrodušnega gospoda Franca Kumpfmullerja, sina Očeta začetkov MIVA Avstrija in očeta sedanje voditeljice tega, sedaj že mednarodnega misijonskega podjetja. Povsem diskretno in zato še toliko bolj verodostojno, v ozadju tako velike in učinkovite organizacije stoji družina odprtega srca, katere vezni člen je gospod Franc. Za tokratnega misijonskega pričevalca bi težko našli boljšo možnost, zato smo toliko bolj veseli njegovega odziva. MIVA je tesno povezana z družino Kumpfmüller. Kakšni so bili začetki te uspešne misijonske akcije in kaj je bilo najgloblje gibalo, ki velja še danes? Moj oče Karl Kumpfmüller je bil ustanovitelj MIVA v Avstriji. Njegova je tudi pobuda za nastanek trikraljevske akcije katoliške mladine v Avstriji. MIVA ima v mojem življenju veliko vlogo. V letih 1971 do 2012 sem bil zaposlen pri MIVA. Od konca leta 2012 je poslovno tajništvo zaupano moji hčerki Christine Parzer. MIVA se mora za nastanek zahvaliti ljudem, ki so se misli na misijone zapisali z vsem srcem. V zibelki te socialne ustanove stoji tragična usoda. P. Otto Fuhrmann, mlad misijonar oblatov iz Nemčije, je bil v nemški Jože Kopeinig in Franc Kumpfmüller

jugozahodni Afriki, današnji Namibiji, na misijonski odpravi. Ni bil še dolgo tam, ko je hudo zbolel. Domačini so ga na volovskem vozu več dni vozili v najbližjo bolnico. Pomoč pa je prišla prepozno. To je bilo junija 1925. Smrt p. Fuhrmanna ni dala miru njegovemu sobratu p. Paulu Schulte OMI. Njegov zaključek je bil, da mora misijon postati motoriziran. Za to misel se je p. Schulte zavzel z vso močjo. Ideja MIVA je bila rojena (1927). V Avstriji je bil predvsem moj oče Karl Kumpfmüller tisti, ki je bil navdušen nad idejo p. Paula Schultes. Tako je avstrijska škofovska konferenca leta 1949 ustanovila MIVA Avstrija. Nagib »Rešiti življenje« je tudi danes še aktualen in tako kot nekdaj spada k najpomembnejšim nalogam MIVA.

Kako doživljate MIVA danes – z vsemi posebnimi nalogami in zahtevami globaliziranega sveta? Kako zelo se je vesoljna Cerkev v naši MIVA centrali spremenila, pokažejo nekatere številke. Danes sodelujemo s približno 300 škofijami v več kot 70 deželah sveta. MIVA Avstrija je v celoti financirana z darovi. Vsako leto v maju imamo nabirko za nakup vozil. V juliju naprosimo udeležence prometa v okviru Krištofove akcije, da dajo, za vsak prevoženi kilometer brez nesreče, cent za MIVA avto. Poleg tega dobi MIVA Avstrija precejšno vsoto iz trikraljevske akcije katoliške mladine. V letu 2016 je lahko MIVA Avstrija s pridobljenimi darovi v višini okrog 3,5 milijonov evrov financirala 2.784 transportnih sredstev. Če govorimo danes o »misijonu«, moram pripomniti, da se je pomoč MIVA zdavnaj prestavila na »mlado Cerkev«. 80% partnerjev projektov MIVA Avstrija danes pripada domačemu kleru. Toda ravno v povezavi Cerkve severa s Cerkvijo juga je možnost vesoljne Cerkve, da gradi široko mrežo in kliče tudi k vesoljni solidarnosti. Je MIVA več kot logistično podjetje za financiranje in nabavo različnih prometnih sredstev za misijonarje? Kaj je dejanska in globlja misijonska naloga organizacije MIVA? MIVA pomaga v revnejših škofijah po svetu izboljšati infrastrukturo in komunikacijo. Z nakupom transportnih sredstev podpira gradnjo lastnih cerkvenih struktur in pripomore k samostojnosti mladih Cerkva. Misijon pričakuje odprto držo. Brez pripravljenosti odpreti se za druge kulture, za drugo mišljenje, skoraj ni mogoče biti del vesoljne Cerkve. MIVA k temu pripomore svoje. Ali se počutite pri svojem delu bolj organizator ali misijonar? Zame osebno spadajo kontakti z mnogimi redovnicami in misijonarji

4


Blagoslov avta na Brezjah, desno Franc Kumpfmüller

Ustanovitelj MIVA Avstrija Karl Kumpfmüller na Brezjah

k najlepšim nalogam mojega dela. To razširi obzorje in mi še danes dan za dnem na novo pokaže, kje so izzivi katoliške Cerkve v novem tisočletju. V odgovornosti do darovalcev so potrebne ustrezne strukture in organizacija, da so darovi odgovorno uporabljeni v blagor vesoljne Cerkve. Zato sem pri svojem delu vedno skrbel za ustrezno strukturo.

imata iz tistega časa posebne spomine in skupna doživetja? Posebna želja Jožeta Kopeiniga je bila ustanovitev MIVA v Sloveniji. Že pred ustanovitvijo je s Koroške podpiral slovenske misijonarje, ki so bili predvsem v Afriki in je bil tako tudi stalno v navezi z MIVA Avstrijo. Iz tega je nastalo globoko prijateljstvo in skupno delovanje za vesoljno Cerkev. Mnoge iniciative so izhajale iz izobraževalne hiše v Tinjah. Jožetu Kopeinigu sem dolžan posebno zahvalo. V Tinjah smo imeli številna srečanja. Med drugim MIVA kongres, iz katerega sta nastali MIVA Poljska in MIVA Slovaška. Jože Kopeinig je večkrat dokazal kako pomembno je, da so veliki misijonarji tudi v domovini.

Kdaj in kako je iskra MIVA tudi v drugih deželah vnela navdušenje za to posebno misijonsko delo? Ne samo področje nalog, ampak tudi MIVA sama je postala internacionalna. Danes so organizacije MIVA v 12 deželah (1942 Švica, 1935 Nizozemska, 1971 ZDA, 1949 Avstrija, 1974 Velika Britanija, 1981 Južna Koreja, 1987 Slovenija, 1998 Slovaška, 2000 Poljska, 2002 Avstralija, 2012 Hrvaška, 2015 Bosna). Imate dober pregled čez organizacije MIVA v Evropi in drugod. Kako vidite in vrednotite MIVA v Sloveniji? Ustanovitev MIVA Slovenije je imela zame poseben pomen. Vezi, ki so se takrat spletle, so danes nepogrešljive. Tako je MIVA tu na poseben način povezala dve sosednji deželi. Tudi to – prizadevanje za skupni cilj – je aspekt za vesoljno Cerkev. Pri tem mi je v mnogih pogovorih s slovenskimi

aktivisti MIVA postalo jasno, da za delo MIVA ni potrebno veliko bogastvo. Po padcu železne zavese in razpadu Jugoslavije bi bilo gotovo legitimno reči: »Najprej bomo počakali na gospodarsko boljše čase. Ko nam bo šlo bolje, bomo pomagali.« Pa ste mislili drugače in ste sprejeli misijon kot nalogo lastne Cerkve. Niste hoteli odlašati. In imeli ste prav. Takrat je bil pravi trenutek, da prinesete med ljudi idejo solidarnosti vesoljne Cerkve in podprete misijon. Poti v Slovenijo mi je olajšal prijatelj Jože Kopeinig. Tu moram omeniti tudi takratnega nadškofa Alojzija Šuštarja, ki je na nekem skupnem potovanju z Jožetom Kopeinigom po Afriki spoznal potrebo po transportnih sredstvih za misijone. Po tem se je zavzel za ustanovitev MIVA Slovenija. Mlademu kaplanu Stanetu Kerinu je dal nalogo, da poskrbi za MIVA strukturo. Skupaj s Stanetom Kerinom sem bil ob mnogih koncih tedna pri blagoslovitvi vozil in predstavitvi MIVA v Sloveniji. Posebno mi je ostalo v spominu navdušenje mladine, ki je preko MIVA dobila vpogled preko meja Slovenije. MIVA v Avstriji je bila in je zelo pri srcu duhovniku Jožetu Kopeinigu. Kakšno je bilo vajino sodelovanje pri ustanovitvi in razvoju MIVA Slovenije? Ali

Kaj želite MIVA Sloveniji ob njenem mladostnem 30. rojstnem dnevu za naslednjih 20 let do zlatega jubileja? Veselim se 30. rojstnega dne MIVA Slovenije in se zahvaljujem vsem odgovornim, ki so pripomogli k graditvi MIVA. Naši sestri MIVA želim, da še naprej izpolnjuje svoje naloge z mladostnim elanom in da navduši mnoge ljudi za potrebe vesoljne Cerkve. Rad ponavljam geslo ustanovitelja MIVA: »Obviam Christo – proti Kristusu, po zemlji, po vodi in po zraku.« Pogovarjal sem se Jože Planinšek CM 5


MISIJONSKA ZAKLADNICA

Čigava mladina? PIŠE FRANC SODJA LETA 1986

Naša, slovenska, v tujini, v zamejstvu in doma v domovini. Iz naših vrst, iz našega naroda. Saj smo del celotne Cerkve in je na nas breme misijonskega poslanstva prav tako kot na papežu in škofih in Nemcih in Francozih. Vsa Cerkev je misijonarska. In vendar? Ta »in vendar« nam dostikrat že naprej ohromi apostolskega duha. Ne zaupamo mladini, ker ne zaupamo niti sebi. Saj smo dali misijonarjev. In kakšnih: Baraga, Knoblehar in po vrsti do današnjih dni. Dali smo jih v časih, ko je bil misijonski svet težko dostopen. Dali smo jih, ko jih je domovina prav tako potrebovala. Dali smo jih v času, ko se je misijonska zavest v narodu šele prebujala. Dati jih moramo tudi danes. Ne bomo več nasedali stari pesmi: »Mladina nima idealizma«. Na žalost preradi. Ker vidimo v njej samo slabo ali samo slabe, ne pa vsega lepega, dobrega, idealnega. In če nas danes mlad fant ali dekle vprašata: »Povejte, kam naj grem, rad bi nekaj dobrega storil za ljudi, ali za Božje kraljestvo«, - ali jim vemo dati konkreten odgovor? Kako radi ponavljamo tisto staro melodijo z refrenom: mladina nima idealizma. Kdaj so jo že peli! V sedmem stoletju pred Kristusom je zapisal Hesiod: Nobenega upanja nimam več, če naj prihodnost bo odvisna od današnje lahkomiselne mladine. Da, že tri tisoč let pred Kristusom je nekdo zapisal na klinopisno tablico podobno tožbo. Torej kmalu po mezopotamskem potopu, ki je zapisan tudi v Svetem Pismu. Modri Sokrat sam je v četrtem stoletju pred Kristusom zdvomil nad mladim rodom in ga obsojal vsega mogočega; ljubi luksuz, prezira avtoriteto, nima spoštovanja, klepeče namesto, da bi delal … In v egiptovskih klinopisih je bilo zapisano že dva tisoč let pred Kristusom: Otroci ne poslušajo več svojih staršev in konec sveta ne more biti več daleč. In podobno bi lahko navajali tožbe v slovenskem časopisu iz časa pred prvo svetovno vojno, med prvo in drugo in seveda po drugi toliko bolj. Tako so prizadeti naši stari starši, starši in najmlajši. Janez Pavel II pa je zastavil drugačen ton: Vi ste upanje Cerkve, vi ste moje 6

upanje. Ne bojte se Kristusa! Odprite mu svoja mlada srca! Borite se za svojo vero! Mlad človek, ki se ne bori za ideale, je starec. Lepo je biti mlad, a šele takrat, če si poln ognja za vse lepo in dobro. Krščanski optimizem. Takoj bo kdo rekel: lepe besede, a mladina gre

Menda je bilo v mestu Achen. Pred misijonsko pisarno je ustavil motor. V sobo je stopil dolgolasec, čudno na­ pravljen, da so se ustrašili: rop! Fant pa je položil lepo vsoto denarja na mizo: To je moj osebni prispevek za misijone. Predno so ga utegnili vprašati, kdo je, je zletel po stopnicah. Ko so pogledali skozi okno, je že zabrnel motor in dolgi lasje so vihrali za njim. Spogledali so se: in mi jih obsojamo. Ne varajmo se. Mladi nas naravnost izzivajo. In najbolj klavrno bo, če bomo odpovedali mi, starejši. Odpovedali pa bomo, če jim ne bomo zaupali, če jim ne bomo pomagali, če jim ne bomo pokazali smer … Kratko: mladina je pripravljena, da se angažira. Gotovo: najbolj so potrebni

Mladi pomagajo pri pripravi sendvičev za brezdomce v Ukrajini.

svojo pot. Gotovo ne smemo položaja ponarejati. Veliko mladine tava ali je že zašla. Toda sredi vseh teh, ki ne najdejo smisla življenju, so mladi ljudje, ki se na zunaj morda prav nič ne razlikujejo od onih, a v duši nosijo čudovit svet. Kdo ga bo dvignil? Kdo bo podal roko tem mladim fantom in dekletom in jim pomagal, da bodo napravili nekaj lepega za Boga, kot pravi mati Terezija.

duhovniki – misijonarji, pa naj bodo škofijski ali redovni. Najbolj zaželeni tisti, ki so pripravljeni darovati vse življenje. Prav tako redovnice. A nič manj laiki: ali za vse življenje ali za nekaj časa. Vsak mesec v Božji službi je dragocen. Pa je dragocen tudi vsak mlad človek. In krivda bo naša, če bo ostal v povprečju, ker mu nismo prišli naproti, ko je bil čas za to.


MOZAMBIK

Daljše počitnice S. ZVONKA MIKEC, SALEZIJANKA, MOZAMBIK

Z velikim navdušenjem smo začeli novo šolsko leto, letos dva tedna prej, ker bo v državi popis prebivalstva in bodo v mesecu juliju in avgustu s tem zaposlili tudi učitelje, zato bomo imeli daljše počitnice na polovici leta. Vse naše šole so nabito polne, nekatere prepolne, saj je ponekod tudi 60 – 70 otrok v enem razredu (v nižjih so tudi taki, ki se sploh niso vpisali). Letos smo dokončno prevzele še eno šolo, ki jo je škofija zgradila pred leti, a nima osebja, ki bi jo peljalo naprej. V njej je nekaj razredov brez klopi, a otroci so za zdaj srečni tudi na tleh. Neprestano molimo in prosimo za mir v naši deželi, ki je pogoj, da se počasi kaj spremeni. Že pred Božičem sta se dva odgovorna, predsednik države in vodja opozicije, dogovorila ter prekinila z gverilo in napadi na cestah za dva tedna, potem sta obnovila za dva meseca in zdaj še za dva. Upamo, da bo to držalo potem za vedno. Tako se trenutno lahko potuje po državi. Ponekod so ceste še zelo slabe, pa vendar. Tudi nam gre na roko, ko lahko nekatere večje razdalje potujemo z avtobusom … Uredili smo dokumente za uvoz našega terenca, ki ste nam ga velikodušno darovali; Bog plačaj vsem, ki ste darovali in nam tako omogočili ta prevoz. Kot sem že omenila, nam je v veliko veselje, da se je vrnila Katarina Tomc, ki se je velikodušno in veselo

vključila v delo v naši skupnosti v Namaachi, kjer imamo poleg internata s 100 deklicami tudi otroški vrtec in šolo od 1. do 12. razreda. V nedeljo se je srečala še z drugimi prostovoljci in laiškimi misijonarji, ki delujejo v naši škofiji. Sem pa tja se slišimo tudi z g. Tonetom Grmom, ki pa je 400 km od nas in tudi vedno polnih rok dela. Čakajo me obiski naših skupnosti in bom imela potem gotovo veliko zanimivega za podeliti tudi z vami vsemi, ki nas spremljate z molitvijo in daritvijo. Za to se vam še naprej zelo priporočam, saj sem prepričana, da je to naša moč pri včasih kar napornem in odgovornem delu.

Ne poznajo pirhov in potice KATARINA TOMC, LAIŠKA MISIJONARKA, MOZAMBIK

Danes, na velikonočno nedeljo, mi misli uhajajo v domače kraje, na velikonočne običaje, ki se precej razlikujejo od naših tukaj. Blagoslova jedil tu ne poznajo, ne pirhov in potice, ki je slovenska specialiteta. Vendar letos sem po­ skrbela, da so jo spoznali. Od doma sem prinesla orehe, vse drugo sem kupila v Maputu. Potica mi je odlično uspela, vsi so jo pohvalili, najbolj pa je bila vesela sestra Zvonka. Čeprav so prazniki tukaj drugače obarvani, so slovesni in doživeti. Velika noč in Božič sta največja krščanska praznika, obogatena s krščevanjem katehumenov in otrok. Včeraj in danes je prejelo zakrament sv. krsta 32 katehumenov, nekateri so prejeli tudi prvo sv. obhajilo. Med njimi so bila tudi dekleta iz našega internata, kar dobra polovica. Bilo je zelo lepo, tudi vreme, čeprav malo hladno. Na Veliki petek je deževalo skoraj cel dan, imeli smo »križev pot« v pravem pomenu, posebno tisti, ki so bili brez dežnikov. Uprizoritelji so bili premočeni, prizor, kjer Jezus pade pod križem, so uprizorili samo na asfaltu, ker je bila pot preveč blatna. Včeraj smo pokopali sestro Gertrudes, salezijanko, ki je prišla v Mozambik med prvimi iz Portugalske. Celo

življenje je darovala tej deželi, vzgojila ogromno otrok in mladih sester. Zdaj počiva njeno telo na pokopališču poleg dveh pokojnih sosester. Zadnja leta je trpela zaradi bolezni, doživela pa je veliko milost, ker jo je Bog poklical na veliki teden, ko so nebesa odprta. Ta sestra mi je dala recept za »Kruh od Boga«. Zadnje leto je živela v noviciatu v Namaachi. Tako poteka življenje pri nas, prepletata se življenje in smrt, veselje in žalost, dan in noč. Ta teden se nam je pokvarila glavna črpalka za vodo, ki črpa iz vrtine. Treba je bilo kupiti novo, ker je bil internat brez vode. Hvala Bogu imamo še 2 vrtini na vrtu, da smo jo imeli za nujne potrebe. Kot sem omenila, je bilo treba kupiti in montirati novo črpalko. Sestra ekonoma me je prosila, če poznam koga, ki bi lahko pomagal pri tem plačilu, ker ona sama ne zmore. Ima ogromno drugih izdatkov, živila so vedno dražja, mi pa moramo 100 otrok nahraniti. Spomnila sem se na vas, dragi darovalci, ki nam, misijonarjem, velikodušno pomagate, da lahko opravljamo svoje delo. Verjamem, da nam boste tudi tokrat pomagali, zato vam že danes izrekam zahvalo za vaše darove. 7


MIVA

Trideset let MIVA Slovenija Za ljudi na koncu blatnih poti za uničevanje človeka. Pot k veri pa pomeni tudi pot k dostojanstvu človeka. S svojimi darovi zato od leta 1987 preko akcije MIVA pomagamo pri nakupu prevoznih sredstev. Tudi po tridesetih letih še vedno velja: več kot lepe besede in gesla pomenijo dejanja dobrote. Prinašati vsem ljudem nov pogled na življenje, ki nam ga je izročil Jezus. Za to se splača premagovati tudi največje ovire, tudi blatne kotanje! Stane Kerin Blagoslov prvega avta v Rovtah, ki je bil kupljen izključno z darovi MIVA Slovenija, namenjen pa Janku Slabetu na Madagaskar

Trideset let je doba neke zrelosti pri človeku. Pri teh letih naj bi človek že pokazal nekatere sadove svojega življenja. Seveda pa se vse vedno začne z rojstvom. To je začetek. Tako je bilo tudi pred tridesetimi leti. Bil je še čas komunizma. Delo Cerkve je bilo nadzorovano, potreben je bil pogum za nekaj novega. In takrat so bili med nami ljudje, ki so imeli ta pogum. Akcija MIVA ni bila začeta iz uporništva, to ni bilo narejeno zaradi protestiranja. Bilo je narejeno za človeka. Bilo je namenjeno za delo z ljudmi, za delo za ljudi na koncu blatnih in uničenih poti. Pomoč je bila namenjena tistim, ki po težko prehodnih poteh redno hodijo k pozabljenim ljudem. Tudi ti ljudje imajo pravico, da slišijo, kaj jim Jezus govori. Tudi oni imajo pravico do prevoza k zdravniku. Tudi oni imajo pravico, da gredo v šolo. Tudi oni imajo pravico, da skupaj z misijonarji naredijo nekaj, da bo njihovo življenje v prihodnosti bolj človeka vredno. Misijonarji delajo med ljudmi, ki jih vsi drugi pozabijo. Ne gre samo za humanitarno in razvojno pomoč. Gre za nekaj temeljnega. Gre za to, da bi vse, kar nam je Jezus povedal, lahko prinesli ljudem tudi v najbolj oddaljenih vaseh in naseljih. Včasih se sliši ugovor, da se ljudi sili v vero, ki ni njihova. Ne gre za to. Misijonar nam pove: »Vero pojmujem kot svoboden in prijeten pogled na življenje in na konec življenja. To svobodo, to odprtost do drugih najdeš samo v evangeliju.« Misijonarji ponujajo možnost, nikogar ne silijo. Preprosto, brez nestrpnosti razlagajo: »Mi 8

računamo, da Bog obuja klic k veri in verjamemo, da se bo na določenih mestih sedaj ali čez več let, nekaj prebudilo. Mi ne pridemo v nobeno vas, če nas ne povabijo. Naloga misijonarjev je, da se na vseh področjih skušamo angažirati, nekaj narediti za ljudi. To je ena od poti, ponujena ljudem.« Poti, ki peljejo k ljudem, ki peljejo k človeku, so v misijonih velikokrat blatne in uničene. V današnjem, tehnično naprednem času je prav, da pomagamo misijonarjem priti do ljudi, namesto da ta napredek na raznih vojnih področjih uporabljamo

Nekaj zanimivih podatkov:

- Prva zbrana sredstva za MIVA Slovenija so prišla od prodaje obeskov za ključe, ki so bili izdelani prav v ta namen. - Prvi blagoslov misijonskega vozila v Sloveniji je bil 1. julija 1987 v Vrhpolju pri Vipavi, od koder je doma veliko misijonarjev in misijonark. Vozilo je bilo namenjeno rojakinji, laiški misijonarki Anici Tomažič. - Blagoslov prvega avtomobila, ki je bil kupljen izključno z denarjem MIVA Slovenija, je bil 7. oktobra 1987 v Rovtah. Namenjen je bil rojaku Janku Slabetu, misijonarju na Madagaskarju. - V trideset letnem obdobju obstoja MIVA Slovenija smo z vašimi darovi lahko kupili: • 234 avtomobilov • 11 kombijev • 9 tovornjakov • 6 minibusov • 1 avtobus • 4 reševalna vozila • 9 traktorjev • 29 motorjev • 36 koles • 8 čolnov • 9 priključkov za delovne stroje • zgradili 1 pristan za čolne • postavili 2 radijski postaji


Krištofova nedelja - 23. julij 2017 Z velikim veseljem in hvaležnostjo za vsak vaš dar, želimo z vami deliti zahvale misijonarjev za prejete darove v obliki vozil v letu 2016. MIVA Slovenija vas tudi letos vabi, da se udeležite blagoslova vozil in svetega Krištofa prosite za varstvo na vseh vaših poteh. Z vašimi darovi pa lahko podprete akcijo MIVA, ki omogoča nakup prevoznih sredstev misijonarjem po svetu.

SLONOKOŠČENA OBALA – Pavel Bajec, duhovnik KP – avto Toyota

Moj povratek nazaj na misijon je bil še toliko lepši, ker sem prejel zelo lepo darilo, ki je prišlo za menoj iz Slovenije, namreč »nov avto«, ki je dar slovenske MIVE. Bog vam povrni vsem. Tako gre v »pokoj« oziroma v druge roke avto, ki nam ga je MIVA kupila pred skoraj štirinajstimi leti. Novi avto bo najprej v službi katehetskega centra, kamor prihajajo naši katehisti na izobraževanje: prevozi, nakupovanje, popravila in dograditve. Kako prav nam pride dobro prevozno sredstvo, ki je vedno pri roki. Avto nam bo služil tudi pri delu v župniji, ki je od centra oddaljena skoraj dva kilometra. Vsak dan grem tja, celo večkrat. Župnija je še v gradnji in kako prav nam pride kamijonček, ko je treba prepeljati delavce, material ali orodje.

Ker obiskujem tudi župnije naše škofije, kjer organiziramo tečaje za katehiste, bom veliko bolj gotov, da bom prišel na cilj z avtom, ki vzbuja zaupanje. Res, hvala, velika »HVALA« vsem, ki ste darovali, da sem lahko prejel ta avto. Naj vam dobri Bog vsem bogato poplača za vso vašo darežljivost.

MOZAMBIK – Anton Grm, salezijanec – avto Toyota

V tem času, ko obhajamo Božično praznovanje, vam z velikim veseljem pišem to pismo, na prvem mestu, da vam prenesem moje najtoplejše pozdrave z voščili sreče v novem letu 2017 in obilja uspehov pri delu, ki ga skrbno opravljate v dobro misijonov. Na drugem mestu, v mojem osebnem imenu, v imenu salezijanske redovne skupnosti in v imenu Poklicne šole

Slonokoščena obala

9


MIVA

Mozambik

Madagaskar, lazaristi

Dominika Savia v Inharrime, vre iz dna srca prisrčna zahvala za veliko pomoč, ki jo je bila vsa naša skupnost deležna s strani Misijonskega središča Slovenije. Za vozilo znamke Toyota gre. V vseh teh letih smo najbolj očitno na lastni koži občutili bolečino ob pomanjkanju prevoznega sredstva. Z vašo dobrosrčnostjo upam, da nam bo sedaj končno odleglo in nam uspelo še bolj temeljito stati ob strani in spremljati mlade mozambičane na poti vzgoje, kar je poglavitno delo, ki ga na misijonu opravljamo v izključno njihovo dobro in korist. Še enkrat, zahvala iz vsega srca in naj vas povsod spre­ mlja obilen Božji blagoslov.

MADAGASKAR – Janez Krmelj, duhovnik LJ – avto Ford

Lepo pozdravljeni. Obhajamo Krištofovo nedeljo in se vas vseh spominjam v molitvi. Velika dobrina za nas in za mnoge druge po naših župnijah je prevozno sredstvo. Koliko življenj letno reši že en avto. Hvaležen sem vam v Misijonskem središču, kjer že mesece pred Krištofovo nedeljo skrbite za pripravo te široke akcije po vsej domovini. Še posebna zahvala pa gre vsem dobrotnikom, ki za vsak prevožen kilometer, hvaležni Bogu, darujete nam, kot pomoč pri nakupu misijonskih vozil. Tu smo res veseli teh robustnih vozil, ki zdržijo tudi najtežje pogoje, kot jih imamo po našem podeželju. Za vse vam Bog poplačaj in Sveti Krištof tudi prosi za nas vse. 

Madagaskar

10

Madagaskar

MADAGASKAR – sestra Sidonie, misijonarke Evangelija in Janez Mesec, duhovnik LJ – avto Toyota

Sestre Misijonarke Evangelija v Manambondro vam sporočamo svoje veselje in zahvalo MIVI Slovenija, ki je usli­šala našo prošnjo po močnem terenskem vozilu, s katerim bomo lahko uresničile naše služenje tukaj v Manambondro. Sporočamo, da je nov močan avto prispel v Manambondro. Zares smo vesele in zadovoljne. Lahko bomo pomagale več ljudem kakor doslej. Hvala.

Madagaskar, sestre Usmiljenke


PARAGVAJ – s. Tadeja Mozetič – s. Margarita Gonzalez, šolska sestra – kombi Hyundai

Kot predsednica »ORLABOR«, pravna oseba Kongregacije šolskih sester sv. Frančiška v Paragvaju, se obračam na vas in vaše sodelavce, da se vam zahvalim za hitri in pozitivni odgovor na našo prošnjo za pomoč pri nakupu avta za vzgojno skupnost »Colegio Sagrada Familia«, ki je v lasti ORLABOR. Uredili smo vso potrebno dokumentacijo in avto je že na našem dvorišču. Uporabljamo ga za potrebe sestrske vzgojne ustanove. Sestra Fatima,

Krištofova nedelja in akcija MIVA bo 23. julija 2017. Naj vas vodi geslo: »MOJ DAR BOGA SLAVI ZA VSE PREVOŽENE POTI.«

Darove v ta namen lahko nakažete tudi preko TRR: Misijonsko središče Slovenije, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana TRR: SI56 0201 4005 1368 933, sklic: 00 279500 Bog vam povrni z varno in srečno vožnjo! Bog naj vam stoterno povrne – posebej na priprošnjo svetega Krištofa – in vas blagoslavlja na vseh vaših poteh.

»Z VESELJEM DARUJEM – ŽIVLJENJA REŠUJEM«

V imenu naših hvaležnih misijonarjev – MIVA Slovenija

Paragvaj

šoferka, še kar ne more verjeti, da imamo nov avto. Še enkrat se zahvalim vam in ustanovi MIVA za veliko pomoč, ki jo nudite misijonarjem pri evangeljski nalogi po svetu. Obljubljamo vam naše molitve za vse vaše delo. Naj vas spremlja božji blagoslov v vašem misijonskem poslanstvu.

MALAVI – p. Lojze Podgrajšek, jezuit – avto Toyota

Pred kratkim smo obnavljali zavarovanje naših vozil. Predstavnik zavarovalnice je prišel kar na misijon.

Pregledal je vozila in se zagledal v nalepke MIVA. Sprašuje za kako organizacijo gre. Kako, da ima toliko vozil isto nalepko. Razlagam, da so to darovi MIVA Slovenije, ki pomaga pri nakupu vozil za potrebe misijonov. Še vedno ne razume in se sprašuje, naposled pa vzklikne: »Pa vi ste obdani s prelepimi darovi iz vaše domovine! Tu je nov 34-sedežni avtobus, nov Hilux Toyota, pa predlanski Ford. In nekaj starejših modelov: tovornjak Hino, Toyota Landcruiser in stari Nissan.« Da, podobno bi se marsikdo lahko čudil. Ta vozila ste nam v 14 letih podarili slovenski dobrotniki in darovalci za namene MIVA na Krištofovo nedeljo. V zahvalo Bogu za srečno prevoženo preteklo leto darujete za MIVA, da lahko podpre prevoz misijonarjev. V imenu našega misijona in v imenu sobratov Jezuitov v Malaviju, se najiskreneje zahvaljujem dobrotnikom in vodstvu MIVA Slovenija za izdatno podporo našemu misijonu. Prisotnost vaših darov pričuje o darežljivosti in dobroti slovenskih katoliških šoferjev in Cerkve na Slovenskem. Dobri Bog naj vam v svoji previdnosti nenehno naklanja takó varnosti in sreče na vaših cestah kot tudi obilo blagoslova za vaša domača ognjišča.

KAMERUN – sestre uršulinke – avto Toyota

Malavi

Prihajamo danes, da vam izrazimo vso našo hvaležnost in iskreno ZAHVALO. Vsota, ki ste nam jo darovali za nakup novega avtomobila, je po dolgem času tranzita iz Senegala prišla do nas. Tako smo konec junija končno dobili nov avtomobil Toyota-RAV. Potrebovali ga bomo za naše potrebe apostolata in seveda skupnosti, ki različne vrste apostolata opravlja med ljudmi in za ljudi v Kamerunu. Iz vsega srca smo vam hvaležne za to čudovito gesto pomoči in vaše velikodušnosti. Vemo in se zavedamo, koliko naporov in žrtev je bilo potrebno in ki so skrite za vsem tem, zato smo še posebej iskreno hvaležne. 11


MIVA

Naj vam vsem, ekipi Miva in vsem dobrotnikom, Vsemogočni Bog stokratno povrne. Naj On še naprej podpira vsa vaša prizadevanja v prid vseh ubogih v misijonskih deželah.

UKRAJINA – s. Jožica Sterle, Marijina sestra čudodelne svetinje – avto Škoda Yeti

Z velikim veseljem vam sporočam, da sva s s. Ivančico sinoči dobili Škodo Yetti, ki nam jo je podarila MIVA Slovenija po dobroti mnogih darovalcev, ki jih najbrž ne bova spoznali prej kot v nebesih. Ko sem danes prvič sedla za volan, me je prešinila misel: "Gospod, daj srečno vožnjo in obilo blagoslova vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da se sedaj v novem avtu peljeva k ubogim." Gospod je pa res velik: Vse življenje delam brez plače, sedaj pa sedim v popolnoma novem avtu. To zmore samo Božja Previdnost po mnogih sodelavcih. Naj vas vse Gospod obilno blagoslovi in vam podari obilo svojih dobrot! Zjutraj sva bolnikom v vasi nesli sv. obhajilo. Torej je bil najin prvi potnik evharistični Jezus. Po poti pa sva srečali grko-katoliškega duhovnika in njegovo ženo, ki sta naju usmerila k njihovim župljanom, ki jih zaradi bolezni ni več v cerkev. Tako sva našli starega moža in

Ukrajina

ženo. Dogovorili smo se za praktično pomoč in za obisk duhovnika. Tako nama je novi avto že prvi dan omogočil srečanje z ubogimi, postal pa je tudi "most" med Jezusom in njegovimi najmanjšimi brati. V veliki hvaležnosti za to dragoceno darilo prosim Gospoda, da bi nama naklonil milost srečne vožnje in da bi mogli pomagati mnogim ljudem. Bog lonaj!

Prošnje za leto 2017 POLONA ŠVIGELJ - AMBROISE GNING, SENEGAL

Leta 2015 sem postal župnik v novoustanovljeni župniji sv. Mihaela v Sandiari. Moje delo je tudi pastoralna bližina in spoznavanje vernikov, da jih najprej poslušam, da bi jim lahko bolje služil. Pogosto obhajam svete maše po vseh sektorjih in vaseh, kjer je večina prebivalcev revnih. Vsak dan naredim veliko poti, ki niso v dobrem stanju in imam veliko težav, da premostim peščena tla v sušni dobi in poplavljene ceste v deževni dobi. Zato prosim za vašo pomoč pri nakupu avtomobila Toyota Hillux, ki mi bo služil pri mojem delu. Hvala vam za vse, kar storite za misijone.

JANEZ KRMELJ, MADAGASKAR

Na sam sveti večer smo preživeli nesrečo z rešilcem. Že zgodaj zjutraj smo v bolnico odpeljali bolnika, ki mu je stara rana razjedla nogo vse od stopala do kolena. Bolnika smo pustili v bolnici, mi pa smo se s 15 vrečami riža za šolsko kuhinjo in nekaj šolarji našega osebja vrnili na misijon. Na odseku privatne ceste, dobrih 10 km pred Ampitafa, šofer rešilca zagleda motorista, ki je sekal ovinek. Da z avtom ne bi zadeli motorista, je šofer odvil in rešilec je pristal na strehi. Hvala Bogu smo vsi 12

ostali živi. Tako smo ostali brez edinega rešilca v regiji in prosimo za novega, ki bo služil pri urgentnih prevozih bolnikov, porodnic za carski rez, pri nabavi zdravil in dostavi cepiva za otroška cepljenja. V naših avtomobilih se vedno moli rožni venec. Vožnje vedno trajajo po več ur in odgovor na molitev je jasen.

STANKO ROZMAN – ELIAS BBOLOKA NCHIMUNYA, ZAMBIJA

Na vas se obračam s prošnjo za nakup avta za našega gospoda župnika. Njegov avto je star sedem let. Pred kratkim, ko je bil na poti na oddaljeno podružnico, je ostal na cesti. Župnik nujno potrebuje vozilo za opravljanje svojega dela. Ceste so v večini makadamske in v deževni dobi je večina od njih neprevozna. Z novim vozilom, ki bi imelo štirikolesni pogon, bi bil obisk podružnic možen tudi v deževni dobi. Bog povrni za vso vašo dobroto.

S. AGATA KOCIPER, BRAZILIJA

V Sao Gabriel imamo sestre vzgojno hišo z imenom »Srečna deklica«. Tam imamo avto, ki je že star in zahteva nenehna popravila, ki nas veliko stanejo. Ceste so slabe, nevzdrževane, po večini makadamske z


MIVA Slovenija – poročilo za leto 2016 MISIJONAR Sestre Notre Dame Anton Grm, SDB Škof Govindu Joji Šolske sestre Sestre Uršulinke p. Mathew Kasongo, OFMConv p. Lojze Podgrajšek, DJ Sestre salezijanke Marijine sestre Škof Ferdinand Razafimamonjy Škof Jose Alfredo Sestre Misijonarke Evangelija p. Janez Mujdrica, DJ s. Marta Meško, MS Sestre usmiljenke Pavel Bajec, duhovnik KP S. Zvonka Mikec, HMP Lazaristi Antananarivo Tone Kerin, CM Lazaristi

DRŽAVA Madagaskar Mozambik Indija Paragvaj Kamerun Zambija Malavi Angola Madagaskar Madagaskar Madagaskar Madagaskar Zambija Ukrajina Čile Slonokoščena obala Mozambik Madagaskar Madagaskar Madagaskar

VOZILO avto Mitsubishi avto - Toyota avto – koprojekt A kombi Hyundai avto Toyota minibus Toyota avto Toyota avto Toyota avto Ford avto Toyota avto Toyota avto Toyota avto Toyota avto Škoda Yeti kamionet avto Toyota avto Toyota avto Toyota – koprojekt avto Toyota nov avtomobilski motor

MIVA SLOVENIJA je v letu 2016 pomagala pri uresničitvi 20-ih projektov, v skupni vrednosti 444.000,00 €.

mnogimi luknjami in avto se še hitreje pokvari. Sestre v vzgojni hiši skrbijo za dekleta, katerih življenja so v nevarnosti. Novo vozilo bo služilo za nakupe živil, birokratične opravke, pri pastoralni dejavnosti na različnih krajih in prevozu sester. Hvala dobrotnikom za vse darove, s pomočjo katerih smo misijonarji lahko mobilni.

JANEZ KRMELJ, MADAGASKAR

Za premagovanje strmih klancev in prevoz tovora na težko dostopna področja, bi radi kupili manjši traktor s prikolico. Uporabljali ga bomo na območjih župnije Ranomena. Traktor bomo uporabili tam, kjer dostop tudi z avtom ni možen, za transport gradbenega materiala, gradnjo cerkva in novega misijona Vatanato.

S. VESNA HITI – NESTOR HERNANDO GOMEZ PERALTA, RUANDA

Na novem misijonu blizu Kigalija sta s svojim delom začela dva duhovnika. Ker na misijonu še nimajo strehe nad glavo se morata vsak dan voziti tja. To je nova župnija na podeželju, kjer so poti slabe in bi z avtom ne mogli opra­ vljati pastoralnega dela. Motor pa bo v ta namen odličen za premagovanje ovir. Hvala za vso pomoč, ki jo namenjate misijonom, da lažje opravljamo svoje delo.

S. ANKA BURGER, RUANDA

Sestre pomagamo v taborišču, kjer oskrbujemo Burundijske begunce. Uporabljamo vozilo letnik 1992, ki

v zadnjem letu kar naprej zahaja k mehaniku. Sestre se vsak dan vozijo 30 km iz najbližje župnije do taborišča in nazaj. Res bi potrebovale nov avto, ki bo primeren za naše okolje. Upam, da nam boste z darovi slovenskih dobrotnikov lahko pomagali pri nakupu ustreznega vozila. Hvala MIVA Slovenija za vse darove, ki smo jih prejeli v preteklih letih.

TOMAŽ MAVRIČ, UKRAJINA

Iz Rima v Ukrajino prihaja novi sobrat, ki bo prevzel vodstvo skupine za ljudske misijone. Nima prevoznega sredstva, ki pa bo nujno potreben za njegovo delo. V Ukrajini je veliko prošenj za ljudske misijone, tako da so misijonarji, predvsem vodja misijonske skupine, veliko na poti. Iskrena hvala za vso pomoč, ki smo je deležni misijonarji in misijonarke v Ukrajini.

P. LOJZE PODGRAJŠEK, MALAVI

V letu 2015 smo Jezuiti v Malaviju odprli gimnazijo Loyola, ki ji pripada tudi internat za dekleta in fante. Gimnazija ne sme v nedogled čakati na pomoč iz tujine ampak se mora razvijati v smeri samooskrbe vsaj kar se prehrane tiče. Ker je veliko učencev, za katere svojci ne morejo kriti stroškov internata, smo sprejeli načrt samooskrbe s prehrano. Zbrali smo sredstva in kupili zemljo, sedaj pa iščemo pomoč za nakup traktorja s priključki. Do sedaj smo uporabljali stari traktor, ki pa je dočakal svoj konec. 13


KUBA

Misijonski kolesar PETER IVANČIČ – SALEZIJANEC, KUBA

Ker sem na Kubi, je to javljanje, za katerega je že skrajni čas, s Kube. In ker se Ponekod imajo že sorazmerno dobro zadnje mesece po terenu gibljem v glavnem s kolesom, bo večji del s kolesarske versko osnovo, zopet drugje gre za pravo prvo oznanilo Evangelija. In perspektive. Vse skupaj pa je kar primerno tudi ob Krištofovi nedelji. Avto je v okvari, ostaja mi kolo. Bicikel. Obiskovanje in oskrba zunaj mestnih misijonskih krajev tako kljub temu v vseh teh mesecih ne izostaja. Angel varuh je na poti s kolesom moj zvesti spremljevalec. Ko grem na pot, se mu že po nekaj deset metrih vožnje priporočim: "Sveti angel, varuh moj …" Zvečer pa, ko gre ista pot nazaj, takrat že sredi nočne temine, je potrebna še “dodatna” varnost, posebno Božje “kasko zavarovanje”. Zato tega Božjega poslanca s pesmijo prosim: "Angelček varuh moj, varuj me ti nocoj … Ti boš pri meni stal in me boš varoval, jaz pa bom vozil tiho kraj te …" (ta zadnji del je prirejen za obliko sopotništva). In zato sem po toliko mesecih skoraj vsakodnevnega potovanja s kolesom še vedno živ. Res, živ in cel! Ob vseh prigodah, ki jih ljudje vedo povedati v zvezi s kolesarji, s krajo koles ter delno ali "dokončno” poškodbo kolesarjev, je to pravi čudež. V tem smislu sem se lani, bil je september, v temni noči srečal s kolesarjem, ki me je z vso naglico prehitel. On sicer po letih precej mlajši, jaz pa tudi še ne zaskrbljujoče star. On brez luči, jaz z veliko ročno svetilko. Obložen sem resda bil z vsem mogočim, potrebnim za sv. mašo, pa z nekaj stvarmi, potrebnimi za petje in igro, a nikakor počasen v obračanju pedalov. In prav zaradi svetilke sem tudi jaz brez obotavljanja občutno povečal hitrost. Ko je bil namreč kolesar že nekaj metrov pred menoj, sem ga s svetilko osvetlil in opazil, da ima na prtljažniku kolesa privezan kramp. Kramp!? Kramp na Kubi!? Nikoli prej ne slej še nisem videl tu krampa. Morda na kakšni sliki. Sedaj pa gledam kramp pred seboj … na kolesu! Le za kaj neki bo? Oziroma za koga neki? Ne, tega fanta ne smem izgubiti izpred oči! Ne sme mi uiti izpod nadzora, si mislim. Tako voziva 14

drug za drugim, divje in tekmovalno kot na “Tour de France”. Da le ne bo trajalo predolgo, kajti za mano je že naporna pot dneva in tudi tedna. Bil je namreč petek. Komaj so se ti drobci fantazije začenjali spreminjati v miselni problem, že je fant zapeljal na nasprotno stran vozišča. Sunkoma. Zmanjšal je hitrost. Potem pa … Po nekaj metrih je zavil s ceste na levo. In tam je nadaljeval svojo pot … Uf, kako sem si oddahnil! Kot sem že omenil, je treba imeti s seboj vse potrebno za sv. mašo. Kadar smo z avtomobilom, vzamemo tudi lično izdelan zložljiv lesen oltar. V teh krajih, oskrbujemo jih nekaj nad 20, namreč nimajo ne cerkva ne drugih bogoslužnih prostorov. Dovoljenja za gradnjo ni. Zato se za srečanja dobivamo po hišah, kot je bilo to na začetkih Cerkve (prim. Apostolska dela). V nekaterih krajih se je potrebno povzpeti tudi v višja blokovska nadstropja, včasih pa smo zadovoljni tudi s preprosto senco drevesa. Kjer koli že je, zelo omejen čas namenimo verouku za otroke in odrasle, obhajanju sv. maše, pogovoru in petju.

Ob koncu sv. maše v kraju Quang Try

prav slednjega je vedno več. Misijon v pravem “ad gentes” pomenu. Tudi zaradi izredno velikega pomanjkanja duhovnikov in s tem povezane neusposobljenosti laikov. Gledano z vidika gradbene strukture pa je moč opaziti sorazmerno veliko število cerkva. Predvsem v večjih mestih. In to zaradi močne verske pripadnosti Cerkvi pred davnimi desetletji in stoletji. Emigracija mnogih, predvsem mlajših, govori o krhkosti zanesljivega pastoralnega načrtovanja in sodelovanja. Za otroke in mlajše je velika težava stalnost. Družina v mnogih primerih nima več verske osnove ali pa je razdeljena. Potem je tu tudi omejen čas, saj ga šolarji večino preživijo v šoli. Tisti iz oddaljenih krajev porabijo veliko časa za utrujajočo pot oziroma bivanje v internatu. Ob navzočnosti tudi mnogih drugih veroizpovedi in sekt, kot tudi vedno močnejši verski brezbrižnosti, pa ostajata predvsem vztrajnost in potrpežljivost nepogrešljiva dejavnika evangelizacije. Prav zaradi tega daje predvsem v teh zunaj mestnih krajih poseben občutek veselje, ko se v nekaterih cerkvenih skupnostih zbere


Ti misijonski kraji so del velike mestne župnije v Camagueyu. Camaguey je po velikosti tretji, na sredi otoka, med Havano na enem in Santiago de Cuba na drugem skrajnem koncu. Župnija šteje skupno okrog 130.000 prebivalcev in jo že dolga leta upravljamo salezijanci. V tej skupnosti sem že od prihoda na Kubo, oktobra 2011. Trenutno smo v skupnosti štirje: 90 letni p. Orlando, Kubanec, 60 letni Španec p. Miguel Angel, 48 letni p. Daniel iz Dominikanske republike in leta 1962 v Sloveniji rojen p. Peter. Salezijanci imamo na otoku že sorazmerno dolgo pot zgodovine. 4. aprila letos smo praznovali 100 - letnico. Prav je, da spomnim, da je v tej stoletni zgodovini tudi znoj in svetost skupina navdušenih nogometašev našega rojaka, že pokojnega misijonarnavdušena, pa čeprav majhna skupina prepihu”. Vendar pa za pot vere dosti- ja g. Ignaca Ozmeca, tudi salezijanca. vernikov. Kraji so od naše hiše oddakrat niti ena niti druga oblika prevoSklepno jubilejno praznovanje je bilo ljeni od tri do nekaj manj kot 40 km. znega sredstva dosti ne koristi. Vera tu, v mestu Camaguey. Prav sém so Seštevek obhoda v enem tednu znaša je namreč pot in je dar in je skrivnost. namreč pred 100 leti prišli prvi štirje tako skupno okrog 400 km. Z avtom Naglica in neučakanost ne prideta salezijanci. V začetku februarja nas je resda bolj udobno, s kolesom pa je v poštev. Pravzaprav, potreben je Sveti je predvsem iz tega razloga obiskal bolj ugodno. Cenovno, seveda. Ugodno Duh. Neuspehi in vse vrste osebnih tudi vrhovni predstojnik salezijancev tudi, če je ugoden veter in če te na nesposobnosti, slabosti in omejenosti don Angel Fernández Artime. Pravzapoti ne preseneti naliv. Oziroma če v pastoralnem delovanju, te prisilijo, prav je prišel že konec januarja, saj je imaš srečo, da pred nalivom pravoda se “naučiš”: “O, pridi, Stvarnik Sveti obiskal celotno inšpektorialno skupčasno najdeš kakšno streho (hiša, Duh … V telesni bedi nas krepčaj, v sla- nost Antilov, kamor spadajo poleg most, za začetek rahle nevihte tudi bosti vsaki moč nam daj …” Po konKube še Dominikanska republika in drevo dobro zdrži; avtobusno postačanem dnevu in ob vračanju nazaj, Porto Rico. jališče ob cesti je dobra rešitev, a le kako dobro denejo ti umetniški verzi Sklenem to pisanje z mislijo na Zdrav primeru, če streha ni preveč luknja- molitve v čast Sv. Duhu. In verjeli ali vljico. Nikoli si ne bi mislil, da se bo sta). Z avtom je tudi veliko hitreje, a s ne, deluje. Saj se vedno bolj zavedam, kdaj na poti po kubanski “magistrakolesom neprimerno več dogodivščin. da sveta ne bom odrešil jaz, ampak li” med Havano in Santiagom de Cuba Recimo, ko je poleg krmila kolesa z da je za tako pomembno dejanje “pri- slišala njena pesem. Ko sem že blizu eno roko, z drugo treba držati enkrat stojen” samo Bog. On pa je to že mesta in mi ni treba več tako skrbno svetilko, drugikrat dežnik, pa spet storil enkrat za vselej, ko je Jezus opazovati, kaj se dogaja na cesti in ob drugič bi bilo najbolje imeti oboje vstopil v Svetišče svojega človeškenjej, je čas za “Prijatle”. Ta nekoliko bolj v isti roki. Pa rožni venček. In tu pa ga bivanja, v tistem večnem Letu usumirjen delček poti mi dovoli spomin tam opozorilni zvonček. Vmes pa še miljenja. Meni je poverjeno samo to, in blagoslov domovini: “Bog živi nam usklajevanje med menjalnikom in da, s kolesom ali brez njega, povem deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate zavoro, da ti štrleči kamni na poti ali to Novico tistim, ki je še niso slišali, vse, kar nas je sinov sloveče matere!” razbit asfalt ne uničijo preveč špic. Pa oziroma so jo preslišali ali že pozabiKo je Slovenija kilometrsko tako še sombrero je treba spet in spet poti- li. Morda je prav potovanje s kolesom daleč, človek še bolj čuti, da domoviskati na glavo, ker ga močni val vetra eden izmed načinov, kako se ljudje na nikakor ni skupek neke z mejo doželi odpihniti z glave. Z očmi je treba lahko srečajo s katoliškim duhovniločene in mednarodno priznane povrbiti nenehno spredaj in zadaj. Z glavo kom. “Kdo je ta na kolesu? Dan za šine, tudi ni skupek strank, s prevlado pa predvidevati mogoče in nemogodnem?” Sedaj že vedo. Ali pa, ko se tu zdaj ene, zdaj druge. V daljavi človek če. Je pa res, da ima avto v večini pripa tam srečamo na kamionu ali vlaku začuti, da je domovina DOMOVINA. merov vedno pripravno streho, naj (če imam srečo, da nanj naložim SLOVENIJA, dežela, majhna in velika bo za vroče sonce ali nenadno neurje. kolo in sebe). Ali pa tudi, ko policist obenem. Z razsipnostjo lepote ustvarZaradi hitrosti pa tudi neprimerno na tako imenovani “kontrolni točki” jena in z obema Božjima rokama blaboljšo klimatsko napravo, čeprav ima ustavi in vpraša: “Kaj pa vi tako pozno goslovljena. Hvala vsem za vse in Bog za oba, avto ali kolo, isti učinek “na s kolesom na cesti?” vas blagoslovi! 15


NABIRALNIK

Turčija - zibelka krščanstva S. VERONIKA NOSE, USMILJENKA, TURČIJA

Najprej se še enkrat lepo zahvalim g. Stanetu Kerinu za vso duhovno in materialno pomoč pri delu za misijone. V novem poslanstvu Vam želim obilje Božjega blagoslova. G. Matjažu Križnarju Božje pomoči in poguma pri delu za misijone. Zahvala tudi vsem, ki požrtvovalno delate v misijonski pisarni za nas. Zahvala tudi vsem misijonskim prijateljem za vso duhovno in materialno pomoč. Turčija, kjer sem, je bila zibelka krščanstva. Tu so delovali prvi apostoli: sv. Janez, sv. Peter, sv. Barnaba, apostol narodov sv. Pavel in drugi. Tu je preživela zadnja leta svojega življenja Jezusova mati Marija. Veliko cerkva, vendar večina v ruševinah, je v Kapadokiji. Od sedmih cerkva, o katerih piše sv. Janez v razodetju, so vse v razvalinah, razen cerkev v Smirni, kjer je še okrog tisoč kristjanov, en škof in nekaj duhovnikov. Danes je Turčija že skoraj čisto muslimanska, manj kot 1 % je kristjanov in to različnih obredov. Katoličanov je približno 30 tisoč. Trenutno je število kristjanov mogoče večje zaradi prihoda kristjanov beguncev iz Iraka in Sirije. Veliko jih je prišlo tudi s Filipinov in držav Afrike. Krščanski begunci težko čakajo dovoljenje, da bi šli naprej v Ameriko ali Avstralijo, pa tudi Evropo. Naše delo tukaj je omejeno, vendar v srcu želimo biti misijonarji, to je, da pričujemo za našo vero, ker tukaj ne smemo oznanjati Evangelija. Pričevanje pa ni vedno lahko, biti dober do vseh ljudi, to milost nam da le Jezus po zaupni prošnji. Moj delokrog je skromen. Obiskujem bolnike v bolnici, jim storim majhne usluge, pri težjih bolnikih ostanem

bolj dolgo, da čutijo, da niso sami. Če želijo z njimi molim, jih poslušam, ali sem samo v tišini in zanje molim. Drugi, ki še hodijo in so bolni mi radi zaupajo svoje težave in prosijo, naj molim zanje, kar rada storim in včasih tudi vprašajo ali ste danes res molila zame? Še naprej zbiram obleke za begunce. Na enem kraju enkrat na teden pomagam pri pripravi in delitvi hrane za begunce skupaj z laiki. Težko mi je, ko se ne morem z njimi kaj pogovoriti, le nasmeh si lahko podelimo. Z zaupanjem molimo za mir v deželah, kjer je vojna, da bi se mogli vsaj nekateri vrniti na svoje porušene domove. Tukaj smo, da Jezusova luč še malo sveti, skoraj že brli. Zgodovina naroda je v Njegovih rokah, iz smrti lahko vstane življenje. Živimo v zaupanju v Božjo previdnost in Marijino varstvo.

Za obilen blagoslov S. AGATA KOCIPER, SALEZIJANKA, BRAZILIJA

Tukaj, v amazonskem pragozdu, smo lepo doživljali postni čas, se zbirali h križevemu potu in se po družinah tedensko zbirali k poglabljanju božje besede. V Velikem tednu smo opravili tudi tridnevno duhovno obnovo, enkrat z odraslimi, drugič z mladino in potem še z otroki. Tako smo tudi vsi imeli priložnost za globlje srečanje z Bogom, nenazadnje pa še z zakramentom pokore. Na Veliki petek smo opravili križev pot po domovih s sodelovanjem družin, ki so bile odgovorne za postaje križevega pota. Na Veliko soboto tukaj ni blagoslova jedi, kakor to z velikim veseljem delamo doma. Ampak je kar zanimivo in občudovanja vredno, ko gremo med hišami in njivami in od blizu in daleč blagoslavljamo polja, s katerih domačini pridobivajo hrano. To je toliko več vredno, ker se za to hrano borijo vse leto in zato Vstalega prosijo za obilen blagoslov. Da jim ne bi nikoli zmanjkalo manjokine moke ali drobtin, kar je zanje vsakdanji kruh. Drugače pa vse poteka po liturgičnih pravilih in se vsi trudimo, 16

da čim lepše doživimo velikonočne skrivnosti. Za Veliko noč, po sv. maši je tukaj navada, da imamo skupno kosilo. Vsak nekaj prinese, postavi na mizo in potem strežejo od najstarejšega do najmlajšega. Zgodi se tudi čudež delitve, saj navadno vsi jedo, pa vendar še veliko ostane v posodicah, da nesejo lahko še domov za tiste, ki niso mogli priti.


MADAGASKAR

Ostali brez setve riža S. MARJETA ZANJKOVIČ, SALEZIJANKA, MADAGASKAR

V Mahajangi nam je bilo, hvala Bogu, prizaneseno, drugje po Madagaskarju pa je ciklon zelo, zelo razsajal. Ponekod je uničil šole in hišice od 80 do 90 %. Veliko družin je primoranih bivati pod zasilnimi šotori in od milosti dobrih ljudi. Država je nekaj naredila in še dela, mi vsi ostali pa si tudi prizadevamo po naših močeh priskočiti na pomoč. Sedaj že najavljajo prihod drugega ciklona, ki je za zdaj še na morju, a upamo, da se nas izogne. Bog pomagaj! Prej dolgo ni nič deževalo, zato so ljudje ostali brez setve riža. Drugo leto se vsem slabo piše, cene pa tudi rastejo, da je groza. Pomoč bo najbrž zelo potrebna na jugu, tam je naše Slovence zelo prizadel prihod ciklona ter sedaj njegove hude posledice. Tako je to pri nas," z dežja pod kap" … A ljubi Bog nas ne zapusti, to nam je vedno pokazal v svojem velikem usmiljenju.

Živi sad so katehumeni JANEZ MESEC, DUHOVNIK LJ, MADAGASKAR

Najlepši živi sad vsakoletne Velike noči so katehumeni, ki prejmejo zakrament sv. krsta. Letos je bilo precej veroukarjev od 8 let naprej, pa mladi in manj mladi vse tja do preko 50 let. Vse skupaj je v soboto trajalo od 19h, ko je pri nas že trda tema, pa do 23h. Šef skavtov je potem prosil, da bi jim dal za kakšen liter šnopsa (še raje viskija), da bi proslavili veliko noč, pa jim ga nisem dal. Jutri bo spet naporno - dve maši, pojdimo raje spat, sem jim dejal in so ubogali. Bil sem malo bolan, kot ste že slišali. Zadnje leto je zelo razsajala tifusna mrzlica. Običajno to ni nič hujšega, utru­ jenost, trebušne težave itd. Če pa se ne zdraviš, pa lahko pride do lukenj v črevesju, kar se je zgodilo ta mesec enemu 15 letnemu fantu. Vseh 5 – 6 ur pretresljive vožnje po blatu in luknjah je javkal in tulil in se držal za trebuh, dokler ni omedlel. V Vangaindranu so mu v bolnici potem odrezali stran 50 cm črevesja, ki so mu ga pojedli tifusni

zajedavci. Jaz sem se za to boleznijo zdravil že novembra in sem zdaj dobro. Potem sem imel po dolgem času spet malarijo, z vročino 39,8. Je kar zeblo, da sem se tresel kot cucek, pri zunanji temperaturi + 35˚ C. Malarija je pač naš stalni spremljevalec, čeprav stalno skrbim za zaščito. Zvečer dam gor dolge hlače in čevlje, spim seveda pod mrežo. Zdaj, ko prihaja počasi zima, že vsi kašljajo. Temperature so še vedno blizu +30˚ C, a ko ljudje tukaj začnejo kašljati, kašljajo vsi. Najraje naravnost v tvoj obraz. Če ne gre drugače, se je potem treba hitro razkužiti s kakšnim štamprlom domačega (Tone Filak iz Bele Krajine nam je poslal posebno polnitev svoje Viljamovke v spomin na brata Janeza Filaka, ki je l. 2014 umrl pri nas na Madagaskarju). Sicer bi tudi jaz stalno kašljal. Trenutno sem hvala Bogu, kar pri zdravju. Naj nas nedelja Božjega usmiljenja ponese v Njegovo usmiljeno Srce.

Blagoslov igrišča LUCIJA ČUK, LAIŠKA MISIJONARKA, MADAGASKAR

Prejšnji petek smo imeli mašo za zaključek drugega semestra, po maši pa smo blagoslovili novo športno igrišče. Vsi se iz srca zahvaljujejo Sloveniji za pomoč. Vse dobro, Lucija 17


IZ ZALEDJA - JUBILANTI

Srečanje »Malgašev« in zlata maša Janka Kosmača bila »zlata«, ker je bil glavni celebrant g. Janko Kosmač, letošnji zlatomašnik. Na orgle je igral prof. glasbe, Jože Smrekar. Namesto pridige nam je v dialogu z Ano Rožac spregovoril jubilant sam. Odkrival nam je svojo pot duhovniškega in misijonarskega poklica. Kakšno veselje je bilo gledati šest ministrantov, že odraslih fantov (sinovi Helene, Jožice in Polone), ki so stregli pri sv. maši in sodelovali pri prošnjah za vse potrebe. Vsi skupaj smo se zahvalili Bogu za bratstvo, ki nas povezuje med seboj in prosili Ob zlatomašniku Janku Kosmaču so se zbrali duhovniki: Lojze Letonja, Franček Kraner, Drago Svetko, Kolja Štolcar in Rok Gajšek. Ostali udeleženci so bili: Jožica Gospoda, da bi naše vezi ostale še Koželjnik (r. Rihar) z otroci, Helena Travnik (r. Škrabec) z otroci, Polona (r. Gorjup) naprej trdne in močne. in Jože Kerin z otroci, Tomaž in Sebastienne Oblak z otrokoma, Ana (r. Kneževič) Sledil je agape. V prijetnem kramljain David Bašelj s sinom, Marjanka in mož Peter s sinovoma, Marko Vilfan, Emil nju smo potem obujali spomine na Urbančič, Matija Nared, Anica Smrekar z možem Jožetom, Marija in Rado Čuk, doživetja nekdaj na Madagaskarju in Ana Rožac in sestri Terezija Pavlič ter Marija Pavlišič, vseh skupaj 43. kasneje v življenju, ter si delili izkuDeževno vreme, ki pa je bilo velik gonilna sila in je vse skrbno pripravi- šnje in upanje, ki ga polagamo v novi rod, ki prihaja za nami. To je bila tudi blagoslov za izsušeno zemljo, nas la, da je srečanje lepo potekalo. priložnost, da so se otroci in mladina je sprejelo na prijateljsko srečaVseh se nas je zbralo nekaj nad 40, med seboj bolje spoznali in se povenje v Šentjakobu ob Savi, v četrtek okrog 20 nekdanjih misijonarjev, zali. Vsi smo čutili, kako so takšna 27. aprila 2017. Gdč. Ana Rožac je bila ostalo pa otroci in mladi. Maša je srečanja nekaj lepega in kako blagodejno vplivajo na človeka, nam pa dajejo novega poguma, da lažje nadaljujemo pot, ki je večkrat prepletena Pozdravljeni! s skrbmi vsakdanjega življenja. Rad bi le povedal Pedru Opeki, da sem za svoj 11. rojstni dan prosil vse Hvala vam, dragi prijatelji, da ste prijatelje, ki sem jih povabil na praznovanje, naj mi za darilo prinesejo denar, prišli in obogatili srečanje. Vem, neda ga lahko darujem Pedru Opeki za Malgaše. Zbral sem 100 evrov in sem kateri niste mogli priti iz različnih jih že nakazal :) razlogov, spet drugi pa ste nas spreLepo vas vse pozdravljam, Bor iz Celja mljali iz večnosti. V duhu pa smo bili vsi tesno povezani med seboj. Odgovor misijonarja: Rok Gajšek Hvala za tako lepo novico. Te besede, ki sledijo, namenjam otroku, ki je imel tako bratsko iniciativo. Čestitam mu iz srca, za ljubezen in radodarnost, ki ju ima. Tako mlad je in želi za svoj rojstni dan darovati tistim otrokom, ki živijo s tako majhnimi sredstvi, da se po 47 letih še vedno sprašujem, kako lahko ti otroci in starejši ljudje preživijo s tako malo denarja. Zato izražam globoko hvaležnost temu plemenitemu otroku, ki ima občutljivost do sočloveka. Taka pozitivna čutenja in dejanja spreminjajo svet po malem, ampak zagotovo. Hvala ti, 40 let dela v misijonih dragi mladi prijatelj, da se spomniš na revne otroke, ki so največkrat lačni. Stanko Rozman, Biti lačen, je veliko trpljenje. Ti in tvoji prijatelji ste to razumeli. S tem svojim zgledom si malo popravil svet, da je postal malo bolj pravičen in ljubezniv. jezuit, rojen 7. marca v Bog te blagoslovi in da veliko veselja in sreče v tvojem srcu, vsej tvoji družini Kovorju. V misijone je in tvojim prijateljem, ki so darovali ta prelepi dar. odšel 11. avgusta 1977. Lep pozdrav, Pedro Opeka, misijonar Deluje v Zambiji.

Dejanje - vredno posnemanja

čestitamo jubilant u

18


Darovi objavljenih so na naš račun prispeli do 25. 5. 2017. Hvala vsem.

DAROVI – HVALA

TRIKRALJEVSKA AKCIJA župnije: Ankaran, Bertoki, Črenšovci, Kančevci, Komenda, Kostanjevica na Krki, Lenart v Slov. Goricah, Lesce, Pivka - Št. Peter na Krasu, Ponikva, Ruše, Studeno, Šentrupert, Škocjan, Šmihel, Št. Janž na Dravskem Polju, Tomišelj posameznik: N.N., Udir Nataša ADVENTNA AKCIJA župnije: Ajdovščina, Bertoki, Bukovščica, Celje - Bl. Anton Martin Slomšek, Celje - Sv. Danijel, Črenšovci, Dob, Dobovec, Gorje, Hrastnik, Hrenovice, Kančevci, Kog, Komen, Komenda, Koper - Sv. Marko, Kostanjevica na Krki, Kovor, Kranj - Drulovka/ Breg, Lesce, Ljubečna, Lozice, Maribor-Sv. Marija, Podbrdo, Podnanos, Podraga, Poljane nad Šk. Loko, Polzela, Ponikva, Postojna, Ptuj-Sv. Peter in Pavel, Radlje ob Dravi, Rečica ob Savinji, Selca, Stara Cerkev, Studeno, Sv. Andraž nad Polzelo, Sv. Duh - Veliki Trn, Sv. LenartPodgorci, Sv. Marjeta niže Ptuja, Sv. Miklavž pri Ormožu, Sv. Trojica-Podlehnik, Šentrupert, Šentvid pri Stični, Šmartno v Rožni Dolini, Št. Janž na Dravskem Polju, Vače, Velesovo, Žabnica, Žalec posameznika: Kopriva Silvester, Kulovec Igor MIVA župniji: Koper - Sv. Marko – Pevci, Ljubljana-Podutik posamezniki: Albatros - Pro D.O.O., Buhvald Amalija, Cvelbar Peter, Čuk Mojca, Hrovat Anton, Kokot Branka in Franc, Kopriva Silvester, Menart Tomaž, N.N., Pšeničnik Marjana, Trampuž Ivo SKLAD ZA LAČNE župnije: Bovec, Kromberk, Vrtojba posamezniki: Blažič Mihael, Bratuša Andrej, Cencelj Matija, Cingerle Ida, Demšar Vida, Gorjan Martina, Jerenko Helena, Krašna Natalija, Kravos Stojan, Linguaduct D.O.O., Macedoni Anica, Mazi Leskovar Darja, Medvešek Viljem, Mellis D.O.O., Mežnar Klavdija, Mršnik Bernarda, Murko Ana, N.N., Oblak Milka, Pirih Marija, Pisk Tomaž, Poglajen Jože, Ramovš Marija, Repar Mateja, Rojc Breda, Skribe Katarina, Šiško Stanislav, Štavar Valenčič Ana, Tajnikar Matej, Žabjek Marija Magdalena SOCIALNO ZAVAROVANJE MISIJONARJEV župnija Ljubljana-Ježica ZA GOBAVCE Brišar Valerija ZA MADAGASKAR župnija Ihan

posamezniki: Bajt Katarina, Breščak Irena, Černe Milena, Fajdiga Stanko, Jagodic Jože, Muha Vera, N.N., Selan Matija, Skribe Katarina, Stražar Marjan, Sušnik Janez, Šoemen Jože, Urbančič Marija, Urbanič Gorazd in Maja, Zajc Danica, Zajc Jožefa, Žveglič Marija SKLAD ZA MISIJONE župnija Lokavec posamezniki: Babnik Francka, Bunderla Lidija, Demšar Mihael, Greif Boris, Humar Metoda, Kebe Janez, Kerin Valentina, Kokovnik Zofija, Kotnik Ambrož, Kovšca Tončka, Kozole Cvetka, Koželjnik Rudolf, Kranjc Ivan, Lazar Jožica, Linasi Tadej, Ljumani D.O.O., Lorber Petra, Magdič Olga, Martin Marija, Mernik Zinka, Mikulin Olga, Morelj Darja, N.N., Noner Stanka, Ojsteršek Marjana, Paškič Ilija, Pavli Alenka, Piščanec Ivan, Podvinski Zvonko, Prinčič Silvester, Rejc Srebot dr.Tatjana, Rigler Anton, Rihtar Helena, Rihtar Milena, Rott Cindro Barbara, Saksida Blaž, Schwarzbartl Tomaž Ervin, Skok Tine, Slokar Darja, Slovenian Catholic Mission Sts. Cyril & Methodius, Snoj Irena, Sovič Alenka, Suhadolčan Franci, Šifrer Marija, Šlajpah Marija, Štih Damjan, Štrukelj Frančiška, Štular D.O.O., Tomc Katarina, Urbančič Marija, Velepič Anica, Vilfan Frančiška, Zakrajšek Boris, Zalar Pavla, Zorenč Erazem, Žorž Vera ZA ŠOLANJE BOGOSLOVCEV posamezniki: Grobin Anton, Kravos Darinka, Mrzel Slavka ZA GRADNJO CERKVA posameznika: Cvelbar Peter, Pavlič Renata CIKLON MADAGASKAR posamezniki: Albatros - Pro D.O.O., Nartnik Marija, Štolcar Kolja MATANGA-DAR UPANJA posamezniki: Jerovšek Jure, Kopriva Silvester, Podobnik Jožica, Stambuk Igor, Vehovar Darinka DROBIŽ ZA RIŽ Šubic Ida RIŽ IN VODA posameznika: Drglin Darko, Pirc Janko Jožef S. MARTA MEŠKO Jenič Dušan JOŽE ADAMIČ posamezniki: Burger Alenka, Čižman Marko, Kocmur Petra, N.N., Nared Marina S. ANKA BURGER posamezniki: Čižman Marko, Maras Tomaž, N.N., Šebenik Magda

S. METKA KASTELIC Kastelic Milena S. VIDA GERKMAN posamezniki: Albatros - Pro D.O.O. PRAPROTNIK S. MIRIAM posamezniki: Strnad Alenka, Turk Anastazija, Velikonja Štefanija JOŽE MLINARIČ posamezniki: Breznik Rozalija, Kvaternik Tomaž, Štrancar Nikolaj S. VESNA HITI župnija Pertoča posamezniki: Martinčič Angela, Odrasli Skavti žup.Sv.Ožbalt TONE KERIN župnija Leskovec Pri Krškem posamezniki: Grobin Anton, Jeraj Marko, Koncilija Joži, Levičar Franc, N.N., Pompe Anica, Strajnar Jurij, Šušteršič, Tonin Jožica TONE OVTAR Strajnar Jurij S. AGATA KOCIPER župnija Koper - Sv. Marko Strajnar Jurij JANEZ KRMELJ župnija Dobovec posamezniki: Bolta Marko, Kolander Tadeja, Leskovec Marija, N.N., Oblak Milka, Pirc Dragica, Potokar Rakar Danica, Ramovš Vera, Sušnik Janez, Štrancar Nikolaj, Vrabec Marko, Zakrajšek Boris, Zgubič Evgen MATEVŽ STRAJNAR N.N. S. ANDREJA GODNIČ posamezniki: Bešter Helena, Hrovat Olga in Franjo, Pirc Dragica, Štuhec msgr.dr. Ivan, Žveglič Marija DANILO LISJAK župnija Koper - Sv. Marko posamezniki: Albreht Ivan, Bonuti Hajdinjak Kamila, Krevelj Branko, Rijavec Marko, Suhadolčan Franci, Sušnik Janez, Zornik Zoran TOMAŽ MAVRIČ posamezniki: Blažič Gašper, Malalan Nika, Šifrer Marija S. ZVONKA MIKEC posamezniki: Hrovat Olga in Franjo, Murn, Ravnikar Marija MISIJONARKE MATERE TEREZIJE Kranjc Rafael S. TADEJA MOZETIČ posamezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila, Muller Marija, Šiško Stanislav JANEZ MESEC župnija Koroška Bela posamezniki: Lorber Mitja, N.N., Nared Marina, Pisk Tomaž, Šimnic Apolonija, Žugelj Anton PEDRO OPEKA župniji: Sv. Jedert nad Laškim, Velenje - Bl. A. M. Slomšek

posamezniki: Bogataj Pavel, Bohak Ivan, Bole Lilijana, Bolta Marko, Breznik Rozalija, Dovč Mihaela, Fajdiga Joško, Filipič Petra, Gospodarič Marko, Gostiša Ladislav, Grabnar Danica, Hozjan Matej, Hromec Anton, Jereb Jože, Jeromen Ana, Ješovnik Simona, Kmet Saša, Kordiš Rozalija, Kosmač Janko, Kragelj Marija, Krečič Martin, Lapajne Marinka, Leskošek dr. Franc, Limbek Marija, Logar Manica, Mežnar Klavdija, Mihelak Mojca, Mikulin Veronika, Murovec Terezija, N.N., Nagode Maja, Pavlič Marijan, Perme Marko, Petkovšek Janez Marko, Pevec Andrej, Poličar Cecilija, Prepadnik Sebastijan, Rebolj Fani, Remše Matija, Resman Janez, Rogl Cvetko, Rott Cindro Barbara, Rus Valerija, Rustja Andreja, Semenič Bojana, Sodja Slavka, Srečno Življenje Gantar Minka S.P., Strmšek Mamič Mojca S.P., Sušnik Janez, Šabec Nina, Šef Manja in Tone, Šegula Zdenka, Štemberger Ida, Verbič Karel, Vidic Marija, Vidrih Majda, Virant Ana, Virant Simon, Zakonska Skupina Sv. Vid, Zgonc Marija, Žmaucar Amalija, Žnidaršič Tilka S. JOŽICA STERLE župnija Koper - Sv. Marko posameznika: Čižman Marko, Erzar Marija P. MARTIN KMETEC Resman Mimi S. MARJETA ZANJKOVIČ posameznika: N.N., Skandali Dragan S. BOGDANA KAVČIČ župnija Koper - Sv. Marko posameznika: Albreht Ivan, N.N. LUCIJA ČUK posameznika: N.N., Štrancar Nikolaj P. LOJZE PODGRAJŠEK posamezniki: Bogataj Juvančič Polona, Muller Marija, Povh Jože, Prodnik Jadranka, Ravbar Anica, Vodušek Jože in Milena S. SNEŽNA VEČKO Večko Terezija S. LJUDMILA ANŽIČ župnija Sv. Križ-Podbočje posameznika: Lazar Jožica, Sever Alojz S. BARBARA PETERLIN Pšeničnik Marjana S. POLONA ŠVIGELJ Nagode Maja MISIJON CRIPAM posamezniki: Kos Tjaša, Muller Horvatič Ingrid, Volčič Barbara, Zeme Anja MARIJINE SESTRE-KIJEV posameznika: Cencelj Matija, Platiša Ivan

19


30 let Slovenija

Brezje, 23. julij 2017 Z vašimi darovi so misijonarji dobili:

8 čolnov 36 koles 29 motorjev 9 traktorjev 4 reševalna vozila 1 avtobus 6 minibusov 9 tovornjakov 11 kombijev 234 avtomobilov

prvo slovensko MIVA vozilo

Blagoslov vozil in srečanje Misijonske molitvene zveze

ob 15.00 molitvena ura ob 16.00 sv. maša z blagoslovom vozil več na: www.missio.si

Z veseljem darujem - življenja rešujem

Profile for Misijonsko Središče Slovenije

Misijonska obzorja junij 2017  

Misijonska obzorja osveščajo in seznanjajo ljudi v Sloveniji z delom in projekti v misijonskih deželah. Revija je pomembna tudi zaradi med c...

Misijonska obzorja junij 2017  

Misijonska obzorja osveščajo in seznanjajo ljudi v Sloveniji z delom in projekti v misijonskih deželah. Revija je pomembna tudi zaradi med c...

Advertisement