Issuu on Google+

Misijonska obzorja št. 3 (150), leto 27 junij 2013 priporočeni dar za tisk MO: 1,50 EUR

Krištofova nedelja – 21. julij 2013

Z veseljem darujem, življenja rešujem


Groblje, Rim, Buenos Aires 1923-1987 Lado Lenček C.M. Urednik KM 1938–1987

I z h a j a j o v L j u b l j a n i o d 19 8 7

Revija za medkulturni in medreligijski dialog ter razvojno in humanitarno pomoč V sodelovanju z Inštitutom za religiologijo, ekumenizem in dialog (TEOF) izdaja MISIJONSKO SREDIŠČE SLOVENIJE SI-1000 Ljubljana, Kristanova 1, Slovenija Tel. : 01/300 59 50, Faks: 01/300 59 55 E-mail: missio@rkc. si http://www. missio. si Uradne ure vsak dan od 8h do 13h. MISIJONSKA PISARNA MARIBOR Slovenska 21, 2000 Maribor tel. /fax. : 0590/80 381 od ponedeljka do četrtka od 9h do 12h E-mail: misijonska. pisarna@slomsek. net GLAVNI UREDNIK Dr. Drago K. Ocvirk, CM POMOČNICA GLAVNEGA UREDNIKA Tina Jež LEKTOR Jurij Devetak, CM Odgovarja NARODNI RAVNATELJ ZA MISIJONE Stane Kerin OBLIKOVALEC Boris Jurca GRAFIČNA PRIPRAVA IN TISK Schwarz print, d. o. o. Če ni posebej omenjeno, so slike od avtorja prispevka ali iz arhiva MSS. ISSN 1318-4369 Misijonska obzorja izhajajo šestkrat letno. Priporočeni dar za posamezni izvod je 1,50 EUR. Celoletni prispevek za MO za leto 2013: 9 EUR, za Evropo 12 EUR, avionska za Ameriko in drugod je 20 USD, 25 CAD. Vplačila nakazujte na transakcijski račun Misijonsko središče Slo­venije, Kristanova 1, Ljubljana namen nakazila: naročnina MO, št. transakcijskega računa pri NLB: SI56 0201 4005 1368 933, št. transakcijskega računa pri Raiffeisen banki: SI56 2420 0900 4370 443 Vplačila iz tujine s čeki na naslov: Misijonska pisarna, Kristanova 1, 1000 Ljubljana Slika na naslovnici: Veselje ob snidenju na misijonu Toneta Kerina v Befotaku. Foto: Stane Kerin

Kruha in božje besede

R

imsko ljudstvo je od svojih vladarjev zahtevalo »kruha in iger/zabave«, drugače je šlo na ulice. Podobno se dogaja danes v zahodnem svetu, ko je standard ogrožen in se krčijo številne dobrine, npr. socialna in zdravstvena varnost, ki so privilegij zahodnjakov, o katerem drugod še sanjati ne morejo. Te misli so se mi utrnile ob pismu s. Tadeje Mozetič, ki ga lahko preberete na sosednji strani. Zelo verjetno je, da nam bo tokrat katerikoli vladar težko še kdaj zagotovil »kruha in iger«, v prvi vrsti zato, ker je naš planet omejen in že krepko izčrpan, ekološka ura pač. V teh razmerah ne bomo preživeli z vztrajanjem pri »kruhu in igrah«, ampak z novo miselnostjo, ki vzpostavlja nove človeške in družbene odnose. Revni, ali Tadejini Indijanci ali moji Salomonci, to novo miselnost že živijo: »kruha in božje besede«. V tem duhu je razumeti papeža Frančiška, ko pravi: »Ne iz središča, marveč

V sedanjih razmerah ne bomo preživeli z vztrajanjem pri »kruhu in igrah«, ampak z novo miselnostjo, ki vzpostavlja nove človeške in družbene odnose. Revni … to novo miselnost že živijo: »kruha in božje besede«. z obrobja je stvarnost mogoče bolje razumeti.« Ob sprejemu veleposlanikov jim je položil na srce besede sv. Janeza Zlatoustega: »Če ne podelite svojih dobrin z revnimi, jih ropate in jim jemljete življenje. Dobrine, ki jih imamo v lasti, niso naše, ampak njihove.« Potem pa je nadaljeval: »Potrebna je finančna reforma po etičnih načelih, kajti le to bo omogočilo gospodarsko reformo, ki bo v prid vsem. To vsekakor zahteva od politikov pogum, da spremenijo svoje ravnanje. (…) Denar mora služiti, ne vladati! Papež ima rad slehernega, bogatega in revnega enako, je pa v Kristusovem imenu dolžan opomniti bogate, naj pomagajo revnim, jih spoštujejo in pospešujejo njihov celosten razvoj. Zato pozivam k nesebični solidarnosti in k vrnitvi takšne etike v svetu financ in ekonomije, ki je usmerjena k človeku.« Sprememba miselnosti pa je mogoča, če se spet obrnemo k evangeljskemu Bogu, je na binkošti papež posebej spomnil nas verne. »Vprašajmo se, ali smo dojemljivi za 'božja presenečenja'? Ali pa se v strahu zapiramo pred novostjo Svetega Duha? Smo dovolj pogumni, da gremo po novih poteh, ki jih nudi božja novost, ali pa se pred njo branimo in zapiramo v preživele strukture, ki niso več sposobne gostoljubnosti?« Zato je odgovorne v Cerkvi pozval, naj ne postavljajo »osmega zakramenta, zakramenta pastoralne carine«, ko »vztrajajo pri predpisih, namesto da bi si prizadevali odgovoriti na duhovne potrebe ljudi«. Pred mnogimi so zasluženi počitniški dnevi, preživite jih v veselju, zraven pa to veselje pomnožite s tistim, ki prihaja iz pomoči potrebnim in iz poslušanja in uresničevanja božje besede. Bog vas živi, Drago K. Ocvirk, CM


Z a človekov celosten razvoj Tadeja Mozetič, šolska sestra, Paragvaj

Lačni kruha in božje besede 8.5.2013. Dnevi tako hitro minevajo, a je lepo, saj nas božja ljubezen spremlja, pa tudi zavest, da smo povezani med seboj. Povezujejo pa nas tudi naši dragi bratje in sestre v Kristusu. Vsako leto jih je več in vedno se nam pridružujejo novi. Naši Indijanci na misijonu v Chacu se letos že spet bojijo poplav. Zadnje dneve je voda zalila polja in ponovno se pojavlja bojazen, da bodo odrezani od središča in ne bo mogoče pripeljati hrano v vasi. Prav pred kratkim sem se pogovarjala z direktorjem šole, da bi iz zbranega denarja čim prej nakupili najpotrebnejša živila. Tako jim bomo še najbolj pomagali, da bodo malčki imeli vsaj en topel obrok hrane na dan. Naj povem, da smo tukaj v jesenskem času in se je že kar ohladilo. In ko je vse mokro in vlažno, je še toliko huje. V naši vzgojni skupnosti smo letos dobili tudi novi mladi dekleti, ki spoznavata redovno življenje in se navdušujeta za redovni poklic. Poleg njiju jih je še nekaj, ki prihajajo vsak mesec na srečanje in „katehetski tečaj“. Vsak dan bolj vidimo, kako je

Zelo lepo smo praznovali velikonočne dneve. V okolici Limpia je vse polno revnih, revnih naselij z veliko otrok in mladine. Misijonarji, ki so pred štirimi leti začeli tukaj misijon, nas stalno navdušujejo in me sestre se jim rade pridružimo. Letos imamo vsak konec tedna naš „misijon“ med revnimi. Za veliko noč sem bila med temi otroci in mladimi. Bilo je globoko doživetje ... Res je, da nismo lačni samo kruha, ampak tudi vsake besede, ki prihaja iz božjih ust! Bilo je vsega: molitve, petja, risanja, igre, medsebojne pomoči, lepih pogovorov z mladimi ... in še srečanja z družinami, pogovori s starši ... Bogu hvala za ta doživetja. Nimam besed za opisati. In sedaj me vabijo naj še pridemo, naj jih ne pozabimo. Ob takih trenutkih si res želim še čvrstih nog in moči za služenje. Dragi prijatelji, veselite se z nami, saj ste vsi vi tudi na teh širnih poljanah, zrelih za žetev. Z nami ste, s svojimi molitvami, s svojimi darovi in spodbudami. Vaša zvestoba Gospodu je tudi naša moč. Bog vam povrni za vse in veliko božjih darov vsem, hvaležna s. Tadeja.

nujno poglabljati vero in verske navade, navduševati za medsebojno pomoč in dobroto, vlivati jim samozaupanja, spodbujati za vse krščansko in lepo.

3


e - nabiralnik

Brez avta delo zaostaja

Anica Starman, frančiškanka brezmadežnega spočetja, Slonokoščena obala 25.4.2013. V Gbagbamu je bilo posebno globoko doživetje krsta 15 odraslih med velikonočno vigilijo. Mogočna pesem in ples sta jih spremljala po končani sv. maši tja do jutra, ko smo se spet zbrali za velikonočno sv. mašo. Bog daj, da bodo vedno bolj poglabljali krstne obljube

in vztrajali v krščanskem življenju. Med njimi je vdova Klarisa, ki je izgubila moža pred enim letom. Nič je ne prestraši, z veliko ljubeznijo skrbi za svojih sedem otrok (najmlajši ima eno leto) in še drugim pomaga. V njeni hiši je prostora za vse. Tukaj se začenja deževna doba in z njo tudi blatne in težko prevozne ceste. Naš avto, ki nam ga je podarila MIVA leta 2004, peša, velikokrat se ustavi in stoka, da ne more naprej. Sreča, da je vedno kje kak mehanik, ki za silo popravi. Zato se obračam spet na vas z veliko prošnjo za nov avto. Po naših makadamskih cestah majhen in nizek avto ne pride daleč, ne da bi se kaj pokvarilo ali zlomilo. Vzdrževanje cest je redko, pred sedmimi leti so cesto zravnali in od takrat nič več. Za 60 km potrebujemo tri ure, če se nič ne pokvari. Veš, kdaj greš od doma, a ne veš kdaj prideš na cilj. Mobilni telefon poskrbi, da sestre vedo, kje smo obtičali, če nas dolgo ni domov. Tudi bolnikov ne moremo več voziti v 60 km oddaljeno bolnišnico, gredo z badjanom, manjšim avtobusom, prirejenim za naše ceste, ki tudi ni v najboljšem stanju. Ženo, ki ima porodne težave, tako pretrese, da na poti rodi, babica pa jo je evakuirala za carski rez. Napisala sem vam nekaj težav, brez avta naše delo zaostaja. Napravimo, kar je v naši moči. Z zaupanjem se obračamo na vas s prošnjo za nov avto. Naj vas spremlja povsod Božji blagoslov! Lep pozdrav, s. Anica.

Upanje kljub nezgodam Danilo lisjak, salezijanec, Uganda

30.3.2013. Postni čas me je letos posebej zaznamoval in sem še pod velikim šokom. Zadnjega februarja so mi vlomili v avto in odnesli vse dokumente in tudi lepo vsoto denarja, namenjeno nakupu materiala za gradnjo misijona. Trenutek nepazljivosti in že so za mojim hrbtom vlomili v par sekundah. No, še prej veliko razočaranje nad dejstvom, da nam je nekdo, ki bi moral biti pošten, ukradel del materiala za vodovodne instalacije. In včeraj popoldne, ko sem se vračal iz glavnega mesta, kjer sem iskal možnost, da pridem do kakega dokumenta za potovanje v domovino, sem imel prometno nesrečo. Povzročila sta jo fantiča, ki sta s kolesom padla pred menoj na sredo cestišča in sem s hitrim odvijanjem na nasprotni strani zadel dva avta. Seveda sta fantiča pobegnila, čeprav so jih vsi poznali. Spektakel, ki je privabil vse avtobuse, da so se ustavljali, slikali, komentirali. Kako sem se počutil, si lahko mislite. Nekaj možakov je pristopilo in pritrdilo moji korajži, da rešim življenja fantov. Zakaj vse te preizkušnje, Gospod? Zakaj toliko gorja in trpljenja nedolžnih? On, edini nedolžen, je razumel in se podal na pot križa, da bi nam mogel biti povsem blizu v takih trenutkih, ko je teža življenja neznosna in križ pritiska na naša ramena. Čez nekaj ur pa bomo poslušali velikonočno hvalnico in privrela bo iskrena pesem hvaležnosti iz srca: ‘Gospod je res vstal, aleluja!’ Veselimo se. Hvala, ker ste povezani na različne načine z našim misijonskim delom. Preizkušnje so tudi del vašega in našega vsakdana. Jezus je vedno z nami. Naj nas še naprej povezuje in duhovno bogati.

Roparji zaradi lakote Franc Zajtl, salezijanec, Egipt

17.3.2013. V tem mesecu in v aprilu bo tu večkrat puščavsko neurje s peskom, ki zatemni nebo in zapraši vse povsod. Mi bomo praznovali veliko noč 5. maja, torej pet tednov za vami. Vsi želijo korenite spremembe na vseh področjih. Želijo izhod iz suženjstva nesposobnih, nevrednih, nepoštenih politikov in prehod v boljšo bodočnost, z večjo varnostjo in življenje bolj dostojno človeka. Kot ekonom sem vedno v stiku z ljudmi in čutim kaj se dogaja okrog nas in v srcih ljudi. Rad bi jim pomagal, pa ne morem, ker imamo probleme tudi mi,

4

v teh težkih časih pomoči skorajda ne dobimo več. Tudi po mestu je vse polno revežev, ki z lepim nasmehom prosijo za pomoč, je pa tudi tistih, ki kar napadejo in zahtevajo, da se jim izroči, kar imajo ljudje v torbici ali v žepu … Bog jim pomagaj, vsi počnejo to zaradi lakote in revščine. Kadar zagledajo kakšnega tujca, so kar veseli z upanjem, da jim bo vsaj ta kaj dal. Se mi smilijo. Tu kot misijonar ne morem direktno misijonariti, dobro delo je že znak, da sem poslanec in da delam dobro vsem, tudi drugače verujočim.


e - nabiralnik

Z Madagaskarja

Terezija Pavlič In Marija Pavlišič, usmiljenki, Madagaskar April 2013. Me se imamo tako, kot pač čas prinese. Ves februar smo bili pod vodo, nasajen riž je šel z vodo, lakota, ki že sedaj obeta, da bo še hujša, ljudje so suhi, bolni, kar želodec kruli. Roparji ubijajo ljudi, kradejo živino, prašiče. Nisi varen, da se ponoči prikažeš ven. K nam še niso prišli, ker pač nimamo volov, ne prašičev, je pa vedno večje število lačnih na našem dvorišču. Ta teden je sestra služabnica kupila tri tone riža, da pomagamo revežem. Me sestre smo tega obvarovane, zdrave, site. Moje oko še dobro gleda, noga še miga, pamet gre pa včasih na dopust – tudi to je dobrodošlo, do smrti bomo živeli. Lep pozdrav vsem. s. Terezija *** April 2013. Gospod Klemen odpotuje že jutri. Tu veliko molimo za njegovo zdravje, je izreden duhovnik, res duhovnik, vedno na razpolago … Vsem je težko zaradi njega, manjkal nam bo. Naj ga spremlja Božji blagoslov. Bolnikov imamo vedno dovolj. Poleg bolnišnice imamo otroški vrtec in osnovno šolo za 450 otrok, gospodinjsko šolo z 42 dekleti, šolsko kuhinjo za 310 otrok in internat z 22 dekleti. V letu 2012 smo Gobavost imeli 6260 pregledov, 116 operacij, 343 nosečnic, 37 porodov, 44 gobavcev na novo vpisanih. Skupno jih imamo 73, od tega jih je 29 popolnoma ozdravelo, 44 pa jih je še na zdravljenju. Na novo vpisanih tuberkuloznih bolnikov je 126, vseh skupaj pa je 224. Gobavost je bila včasih težka, neozdravljiva bolezen, sedaj je bolezen kot vse druge ozdravljiva. Ko opazijo znake na koži takoj pridejo prosit za zdravila in

Šolarji

če mu rečeš, da to ni gobavost, mi pravi, pa dajte zdravila, da ne bo. Včasih so se bolniki skrivali, zato je prišlo do težke invalidnosti, amputacije udov. Še vedno je zelo vroče, vlažno. Prilagam vam račun za riž, oz. hrano in zdravila. Hvala Vam za pomoč, ciklon je uničil veliko hiš. Že tako slabe kolibe je veter z lahkoto podrl, sedaj pa nas čakajo popravila. Hvala vam za pomoč in razumevanje, vaša hvaležna s. Marija Pavlišič

Meso revežev

Jože Mlinarič, salezijanec, Burundi 31.3.2013. Priprave na veliko noč so v polnem teku. Na tiso- prekopava polje. Zdaj so veseli, ker je končno dobro namoče šolarjev smo že spovedali, vsakega posebej, in mu poleg odveze izrekli nekaj besed. So zelo prijazni, potrpežljivi in iskreni. Tudi odrasli prihajajo in veseli odhajajo. Vsi se želijo lepo pripraviti na veliko noč. Burundi je na repu razvoja. Revni smo, a ne obupujemo. Zaupamo v boljši jutri. Sledimo Jezusu, ki je nosil težki križ. Odrešil nas je vse in od mrtvih vstal. Vstanimo z njim! Pred dnevi se je spet pojavil moj prijatelj slepi Liberij. Ima že sedem otrok. Ena hčerka ga vodi ob palici. Vedno nasmejan je prišel prosit za fižol za seme. Morate vedeti, da je navadni fižol naša glavna hrana: meso revežev. Vsi njegovi otroci hodijo v šolo. Mama sama

čilo. Napotil sem ga v župnijsko Karitas, a ni bil zadovoljen, ker že dolgo ni nič dobil. Sam sem dolgo vodil Karitas. Vsak teden smo pomagali najbolj revnim. Ko je bil tu Danilo Lisjak, so postavili za šefa laika, ki se je zelo obogatil. Kupil je krave in celo moped. Liberij je ponosen možak, noče prosjačiti. Če nič ni dobil, bo čez nekaj dni prišel povedat. Zaupa v božjo pomoč. Ko nimajo nič za večerjo, pravi otrokom: »Molimo, molimo in pojdimo spat. Jedli bomo jutri.« Reveži nas učijo živeti v zaupanju in dobri volji. Veliko je takih družin. Smo zelo gosto naseljeni, podnebje je dobro, otrok veliko. Zdaj delajo reklamo za manj otrok, v Sloveniji pa za več.

5


V ojne razmere Bogdana Kavčič, usmiljenka, Centralna Afrika

Sredi uporniške vojne 15.4.2013. Dne 21. marca smo odpe- pa vam takoj odgovorila,

6

ljale sestro, ki je odhajala v Ruando, in na ta dan smo tudi dobile vse dokumente za avto, ki nas je čakal že par dni v Bangiju. Vse smo dobile skoraj po čudežu, na hitro. V mestu je bilo čutiti napetost, ker so se uporniki bližali. Hitro smo uredile stvari in odšle domov. Drugi dan, v soboto pred Cvetno nedeljo pa je “zagrmelo”. Glavno mesto je prevzela uporniška vojska in začelo se je podirati in krasti … Avtomobile so na veliko jemali tam, kjer so bili. Sosedje so nam rekli, da ga moramo skriti. Odpeljale smo ga na njivo zadaj za palmami in pokrile s palmovimi vejami, tako da je bilo videti kot stranišče. Ta staremu avtu pa smo izpraznile gume. Med tem smo preživljale marsikaj, predvsem strah, ker do nas niso prišli, čeprav so 2 km od nas odpeljali dva avta, ki so jih pripeljali skrit iz mesta. Da bi našega ne razbili, kot so one, smo ga pripeljale

ker smo vse bolj dragocene reči skrile sem pa tja, med njimi tudi računalnik. In do interneta tudi nismo mogle priti. Upam, da bom to pot uspela, ker se situacija lahko v trenutku spremeni. Domov v Slovenijo ne bom mogla priti, kot je bilo predvideno. Ni varno iti v mesto, ker nam lahko ukradejo avto, nas pa pustijo ali pa nas odpeljejo Bog ve kam. Zato smo kar doma in do sedaj delamo v miru. Povsod okrog nas so okradli dispanzerje in tudi našo bližnjo bolnišnico, ki je na tleh. Že par dni nimamo več telefonske povezave. Se mi zdi, da se bo marsikaj spremenilo tudi za nas in načrtovano zidanje v prihodnjem letu ne

domov, pa naj bo kar hoče. Imel je veliko blagoslovov, številne molitve so ga spremljale že vse sem od Misijonske nedelje in že prej vloženih toliko darov, morda tisoče in več, da je nemogoče, da bi ga tako na lahko pobrali. In še to je čudež, da je avto prišel po poti, edini, ki je bila še prosta, iz Duale do Bangija, sedaj je tudi to pot zavzela ena od treh uporniških skupin. In to moje pismo bi bilo rado hvalnica in blagoslov vsem, ki so toliko vložili v njega, da mora izžarevati eno pozitivno, božjo energijo, kjerkoli ga bomo vozile in vse, katere bomo vozile. Nimam besed, s katerimi bi vam rada izrazila mojo hvaležnost, predvsem v teh časih, ki jih preživljamo. Nisem

bo mogoče. Potrebovale bomo najnujnejše, zdravila in sanitetni material, če nas ne okradejo. Za to državo se piše težka prihodnost, ker so vse strukture uničene in še kar naprej kradejo in vozijo material proti severu - Čadu, ker so jim čadski vojaki pomagali priti na oblast. Bog nas je čuval do sedaj in nas bo še. Naš župnik je rekel, da je čudež, da nas še niso »obiskali« ali ne poznajo poti, ali pa jih je zadržala višja sila. V tem letnem času imamo zadosti za jesti, malo dobimo na vrtu, imele smo nekaj rezerve, vsaj moko, riž in makarone. Prejšnji dan pa nam je neki musliman pripeljal enako hrano, tako da smo na »konju«. Zdravila še imamo po vaši zaslugi (Misijonskega središča

Slovenije), saj smo jih nakupile vsaj za tri mesece. Vse to po božji Previdnosti in molitvah tolikih doma, naših sester doma in po svetu, ki nas od blizu spremljajo. Sestra iz Kolumbije vam je tudi pisala, da vam prinesem pismo, pa to pot ni mogoče, vendar se naši hvalnici pridružujejo vse sestre iz skupnosti pa tudi vsa Provinca v imenu s. Remedios, naše vizitatorice. V Kamerunu - Duali smo plačale en milijon in pol, to je približno 2500 EUR, prevoz od tam do Bangija bo stal približno toliko. Škofijski ekonom je plačal šoferja in vse potrebne dokumente za na pot. Zaradi vojne mi je sedaj težko dobiti vse račune, ker smo odrezane tudi od Mbaikija, kjer je sedež naše škofije. Sedaj ni varno veliko pošiljati, če pa je mogoče vsaj 5000 €. Si upam, kajne? Ah, samo da pridemo iz tega kroga nasilja in da lahko gremo po nakupih za dispanzer in skupnost, bo že bolje. Upam, da se bo vsaj malo uredilo in da niso vse lekarne okradene. Hvala še enkrat za vse, vse … Sporočite mojo zahvalo tudi Mivi Avstrija, ker mi je težko priti do interneta osebno. Veliko so naredili in sledili prevozu. Neizmerno smo jim hvaležne. Še naprej se nas spominjajte, da bi bil božji blagoslov in varstvo vedno nad nami in nad to ubogo državo in narodom. Dodajam še sliko, po kateri osebno prihajam do vas in prisrčno, hvaležno pozdravljam. S. Bogdana.


G lej , pri h ajam

Novi diakoni na Salomonih V mesecu juniju se v Sloveniji veselimo novih duhovnikov, saj škofje na praznik apostolov Petra in Pavla (29. junij) posvečujejo v duhovnike diakone, ki so končali teološki študij. Letos bomo imeli v Sloveniji devet novomašnikov. Iz enakih razlogov je bilo v maju veselo in slovesno tudi v Cerkvi na Salomonovih otokih. Škofje so namreč posvetili štiri bogoslovce v diakone, ki bodo čez leto dni posvečeni v duhovnike. Novi diakoni so svoj poklic lahko uresničili tudi po zaslugi dobrotnikov iz Slovenije in Koroške, ki so jih podpirali z molitvijo in darovi, da ni preveč krulilo v želodcu. Župnija Svetega Duha v Bumi je v nedeljo, 19. maja, obhajala stoletnico ustanovitve. Buma je bila drugi misijon na otoku Malaita in je nastala dve leti za prvim v kraju Rohinari. Buma je na poseben način povezana tudi s Slovenci. Že 12 let po ustanovitvi misijona, se je namreč tam ustavila na smrt bolna Celjanka Alma Karlin, svetovna popotnica. Na srečo so jo na misijonu uspeli pozdraviti in po slabega pol leta je

Diakoni Mansent, Ian in Moses ogrnjeni s tradicionalnimi čipkami iz školjk.

Škof Chris s svojimi diakoni

nadaljevala svoje popotovanje po svetu. Na svojih potovanjih po svetu in še zlasti po otoški Oceaniji je Alma mnogokrat uživala gostoljubje na raznih misijonskih postojankah in si je zato mogla ustvariti o njih svoje mnenje. »V vseh smislih najbolj nesebični so nedvomno katoliški misijoni. Druge sekte (protestanti) se pustijo za vse plačati. Na Bumo in Baokwo se pride skozi preliv Langalanga. V Bumi je katoliški misijon. Včasih so živeli tam patri, dva ali trije, zdaj pa tudi nune. Te so nujno potrebne, kajti kdo bo sicer kuhal, pral, krpal, kdo bo ponudil belo roko ženam v njihovih najtežjih trenutkih? (…) Če odmislim brezupnost spreobračanja, so se mi zdeli misijoni zelo lepi« (Urok južnega morja, 1996, 85). Vendar »brezupnost spreobračanja«,

let v Bumi, kjer je imela sirotišnico in je kopici malčkov rešila življenje. Sam sem jih nekaj srečal in se ponosno izjavljajo za Slovence, »ker je bila njihova mama s. Metoda Slovenka«. Dan pred praznovanjem stoletnice, v soboto 18. maja, je škof Chris Cardone posvetil štiri bogoslovce v diakone. Posvečenja se je udeležilo kakih deset tisoč ljudi. Novi diakoni so že četrti letnik, ki je doštudiral v bogoslovju Marijinega imena v Tenaru in so vsi ti fantje bili tudi moji študenti. Prvo posvečenje naših študentov je bilo leta 2009: 7 mašnikov, potem 2, potem 3 in letos 4. Slovenski dobrotniki so tako do oltarja pospremili že 16 fantov, do diplome pa kakih 30, kolikor jih je diplomiralo. Slaba polovica naših

 iakon Michael z D nadškofom Adrianom

kot je Alma razumela misijonsko delo, ni bilo tako brezupno. Devet let za Almo je namreč v Bumo prišla misijonarka s. Metoda Fabčič, ki je 45 let delovala na Salomonih, od tega vsaj deset

diplomantov postane duhovniki, drugi pa so dejavni na drugih področjih življenja, a hvaležni in ponosni, da so dobili dobro formacijo in so kot laiki dejavni v svojih župnijah.

Sto let Bume

Polona Berlec, laiška misijonarka, Salomonovi otoki 19.05.2013. Osvojila sem tiste lokalne vrste zelenjave in sadja, ki jih dobimo

tukaj, in pripravljam res izvrstne solate. Ravno v tem trenutku, ko to pišem, je v Bumi 100-letnica misjona. Imeli smo plan, da se je bodo udeležili vsi bogoslovci, očeta Clement in John in jaz. Tik pred zdajci pa se je zakompliciralo. Dva dni pred predvidenim odhodom je umrl lastnik ladje, ki naj bi prepeljal vso ekipo iz Honiare do Aukija. Druga ladja, Discovery, je bila spet v okvari, tako da so bogoslovci nazadnje šli s tretjo: Pelikanom. Ker se je strošek seveda dvignil, naj bi šlo samo 12 fantov oba očeta in jaz. Vendar sem se odpovedala, da je šel lahko en bogoslovec več. V Bumi nas je tako predstavljala ekipa 15 bogoslovcev z dvema očetoma. Vrnili naj bi se v ponedeljek 20. maja, ko je državni praznik. Sicer se bliža izpitno obdobje. Dela ne zmanjka – če ga le vidiš.

7


K R I Š T O F O VA N E D E L J A – 21 . julij 2013

Stiska v misijonih – rešitev iz domovine Naši misijonarji opravljajo svoje plemenito poslanstvo v deželah, kjer vlada revščina, lakota, nepismenost … kjer ni ne šol, ne ambulant … Tja poleg veselega oznanila evangelija prinašajo socialno pomoč in razvoj v najrazličnejših oblikah. Tam gradijo šole, ambulante, zavetišča, cerkve, ceste … Obiskujejo ljudi v džunglah, kjer ni cest … Prinašajo hrano, zdravila, vozijo bolnike, prevažajo katehete … Vsega tega ne bi zmogli brez dobrih avtomobilov. Zato jim MIVA Slovenija že preko 20 let pomaga pri nakupu prepotrebnih vozil (osebnih, tovornjakov, traktorjev, delovnih strojev, koles, čolnov …).

Spet vas lepo prosimo, da se radi udeležite blagoslova vozil in da širokosrčno namenite v zahvalo za srečno prevožene kilometre svoj dar za misijonska vozila. Tudi letos naj vas vodi geslo: »Z VESELJEM DARUJEM – ŽIVLJENJA REŠUJEM!« Naj se po vas na vse konce sveta razodeva božja ljubezen in naj vas sv. Krištof varuje na vseh vaših poteh. Hvala vam za vsak vaš dar! in – srečno vožnjo – vam in misijonarjem.

UTRINKI HVALEŽNOSTI • Aleluja! Končno sem pripeljala naš novi Mivin avto v Calulo. Veselje vseh v hiši je nepopisno. Koliko veselja, navdušenja, objemanja in skakanja od sreče okoli avta. Saj je jasno, tu je reZAHVALA IN PROŠNJA šitev za naše razdalje … Zahvaljujemo Misijonsko središče Slovenije, ki vkljuse Mivi in vsem dobrotnikom … čuje tudi organizacijo MIVA Slovenija, Sestre iz Angole se v imenu vseh naših misijonarjev iskreno zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki posebej ob Krištofovi nedelji s svoji- • Od srca iskrena hvala za vašo velikodušnost. Naj vas Gospod blagomi darovi pomagate pri nakupu misislovi za vse, kar storite dobrega. jonskih vozil. Na misijonsko nedeljo 2012 je bila velika vseslovenska misijonska prireditev na Plešivcu na Koroškem, lučaj proč od Gosposvetskega polja in Knežjega kamna. Del misijonskega slavja je bila tudi blagoslovitev vozil, ki sta jih našim misijonarjem podarili Miva Slovenije in Miva Avstrije.

8

MIV vozila za

Ob koncu velikih dogodkov v c presvete Trojice, ki povzema v binkošti. Predvsem pa nas spom usmiljeno in neskončno ljube razodeva ravno po treh božjih o iz Očeta po Sinu, vtisne v naša sr tudi mi ljubiti – se darovati, Misijonske nedelje v oktobru j Slovenci znamo in zmoremo na le z besedami, ampak z dejanji do so »na bivanjskem robu« (kot p torej pokazati, da je Troedini Bo srcu, ker zaznavamo stisko v sv domovine in velikodušno pom Ravno s tem pokažemo, da smo skrbimo ne le za svojo gredico, Ostanimo eno v molitvi in božji ljubezni, hvaležne Marijine sestre, Benin


VA – misijone

cerkvenem letu je tudi praznik vsebino božiča, velike noči in mni na vsemogočno, neizmerno, ezen, ki sem na toliko načinov osebah. In to Ljubezen, ki izhaja rca Sveti Duh. Zato smo sposobni sodelovati, zmagovati. Poleg je Krištofova nedelja dokaz, da a široko odpreti srce in objeti ne obrote, vse ljudi, posebej tiste, ki poudarja sedanji papež). Znamo og upodobil naša srca po svojem vojem okolju in tudi preko meja magamo misijonarjem po svetu. živi udje Kristusovega telesa, ki , ampak tudi za njive po svetu. • Bog bodi zahvaljen! Naj sv. Krištof povrne vsem darovalcem za ta dragoceni dar (čoln in radijska postaja), ki nas bo še bolj povezoval in zavezoval v hvaležnem molitvenem in duhovnem spominu in zbliževal poti in srca po zračnih linijah. Naj po njih pride nad vas tudi božji blagoslov kakor dež nad suho zemljo! Sestra Agata Kociper, Brazilija • Prav lepa hvala za vašo velikodušnost! Avto nam bo res veliko pomagal pri delu na podeželju. Tja odhajamo vsak konec tedna, da oznanjamo

K R I Š T O F O VA N E D E L J A – 21 . julij 2013

Narodni ravnatelj za misijone, Stane Kerin, blagoslavlja misijonska vozila pred cerkvijo v Šentrupertu.

Blagoslov vozil Nebesa bodo zopet odprta: na priprošnjo sv. Krištofa, zavetnika voznikov, bo Bog blagoslavljal naše vsakdanje poti in nas varoval pred nesrečami, duhovniki bodo po vseh župnijah po vsaki maši z veseljem molili za srečno vožnjo in blagoslavljali vozila ter vse udeležence v prometu izročali v božje varstvo, božje ljudstvo bo rado pripeljalo svoja vozila, se izročalo varstvu sv. Krištofa in Marije in se v molitvi priporočalo za zavest odgovornosti in solidarnosti, srca voznikov bodo odprta tudi za tiste, ki potrebujejo vozila, da bi z njimi lahko dosegali oddaljene kraje v misijonskih deželah in prinašali veselo oznanilo odrešenja in konkretno pomoč v socialnih stiskah. Kristusa tistim, ki ga še ne poznajo. Z njim bomo vozili tudi pomoč oddaljenim, ki je sicer zaradi težke dostopnosti ne bi bili deležni. Hvaležne sestre z Madagaskarja • Lepo se vam še enkrat zahvaljujemo vse naše starejše sestre za avto, ki ste ga nam poslali, sestre ga velikokrat uporabimo, da gremo z njim v bolnico. Sestre iz Čila

Papež Frančišek: »Moje, tvoje, naše poslanstvo« »Oznanjevanje je poslanstvo Cerkve, in sicer ne le nekaterih, ampak je moje, tvoje, naše poslanstvo.« V naši veroizpovedi takoj zatem, ko izpovemo vero v Svetega Duha, izrečemo besede: »Verujem v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev.« Sveti Duh je tisti, ki vodi korake Cerkve. Brez njegovega delovanja ne bi mogla živeti in ne bi mogla uresničevati zaupanega ji poslanstva, ki je oznanjevanje. Papež Frančišek je poudaril, da mora biti vsakdo oznanjevalec, in sicer s svojim življenjem. »Motor« oznanjevanja v naših življenjih in v Cerkvi je Sveti Duh. Da bi oznanjevali, je torej nujno odpreti se delovanju Božjega Duha, ne da bi se bali, kaj bo od nas zahteval in kam nas bo vodil. »On nas bo napravil zmožne živeti in pričevati našo vero ter razsvetlil srca tistih, ki jih srečujemo.« To je bila izkušnja binkošti. Zaradi Svetega Duha, ki je prišel nad apostole, so ti lahko odšli ven iz prostora, v katerega so se iz strahu zaprli. Šli so ven iz samih sebe in Sveti Duh jih je »preoblikoval v oznanjevalce ter pričevalce velikih Božjih del«. Splošna avdienca – 22. maj 2013

NOVE PROŠNJE Angola: Avto bi potrebovale, za obiskovanje dveh šol, ki sta podružnici misijona. Za nakup in prevoz hrane za malico za otroke vrtca iz Luande, za prevoz sester in njihove potrebe ... Mozambik: Vozilo bomo rabili za nabavo vsega potrebnega za vzdrževanje projektov (šola, otroški vrtci in pastoralno delo v krščanskih skupnostih po vaseh), kakor za vsakodnevni obisk otroških vrtcev in šole, ki je oddaljena od župnije, za dovoz hrane in zdravil, prevoz osebja … Slonokoščena obala: Naš avto, ki nam ga je podarila MIVA leta 2004, peša, velikokrat se ustavi in stoka, da ne more naprej … Za šestdeset kilometrov potrebujemo tri ure, če se nič ne pokvari. Veš, kdaj greš od doma, a ne veš kdaj prideš na cilj. Tudi bolnike sedaj ne moremo več voziti v 60 km oddaljeno bolnišnico … Senegal: Že v naprej se iz srca zahvaljujem za upanje, ki ga prižigate v naših srcih pri našem apostolskem delu in skrbi za boljši jutri tukajšnjih ljudi, saj jim šol zeloooooooooo primanjkuje in nas čaka še velikoooooo dela.

9


M isijon P od A rk t iko Dorica Sever, frančiškanka Marijina misijonarka, Nunavut

Novice iz »Bele zemlje«

N 24.4.2013. Včeraj sem ves čas mislila na misijonarja Jožeta Grošlja ... in seveda tudi, kako hitro lahko odidemo na Lepše. Glavno je, da je v srcu mir, da je v nas zavest, da smo ljubljeni nadvse, vedno sprejeti, vedno pričakovani, vse drugo pa lahko prepustimo Ljubezni, ki nas je ustvarila. 1.5.2013. Rada bi vam napisala nekaj novic iz naše “Bele zemlje”, ki se vsa blešči v soncu in snežni lepoti, kljub temu, da smo že v mesecu maju. Ledene sveče so znamenje, da se počasi tudi k nam približuje poletje, ko bomo zopet videli tundro, morje in jezera. Živimo v pričakovanju prvih ptic, ki bodo priletele iz juga. Srečno sem se vrnila nazaj v moj misijon, z lepimi vtisi in doživetji iz Slovenije. Dvomesečni dopust doma v krogu družine in prijateljev je bil nepozaben. Hvaležna sem vsem vam, ki sem vas srečala in me skozi misijonska leta spremljate. Prijatelji iz župnij Murska Sobota, Borovnica, Črenšovci, Cerklje na Gorenjskem in mnogi znani in neznani, ki molite za nas, misijonarje, nam pomagate, kljub stiski, ki se čuti tudi doma. V misijonu Whale Cove, ki je brez duhovnika, sem začela z novo energijo in predanostjo priprave na veliki teden, ki

10

je bil pred nami. Skupaj s štirimi katehisti smo vodili obrede in uvajali ljudi v doživljanje skrivnosti Jezusove smrti in življenja, ki se vedno prepletata v naših osebnih življenjskih okoliščinah. Pri nas je praznovanje velike noči bolj skromno,

ni nas veliko v cerkvi. Ljudem sem pripovedovala o blagoslovu jedil in običajih v Sloveniji. Lepo je videti njihovo začudenje, ko spoznajo, da ljudje »preko oceana« (tako pojmujejo Evropo) praznujejo veliko noč tako množično in z globoko vero. Tokrat je bilo novo tudi to, da je prišla z menoj Cilka Brankovič iz Brnika, ki je zadnjih 35 let velika pomoč in opora sestram FMM. Odločila se je, da bo dva meseca pomagala v misijonu. Pridružila

a področju Kitovega zaliva – Whale Cove na zahodni obali Hudsonovega zaliva deluje naša misijonarka s. Dorica med Inuiti ali, kot smo rekli nekoč, Eskimi. Sami imenujejo svoj kraj Tikiraqjuaq (Dolgi rt), kar takole zapišejo v svoji pisavi: ᑎᑭᕋᕐᔪᐊᖅ. Zemlja je v glavnem arktična tundra, kadar je ne pokrivata led in sneg, je kamenje poraščeno z mahovi in lišaji. Inuiti se preživljajo z lovom na kite, ki jih pred njihovo obalo ne manjka. Čez njihovo ozemlje potujejo tudi beli medvedi in svoj čas so Misijonska obzorja že pisala, da se je tudi s. Dorica morala oborožiti, da bi bila varna pred njimi. Tokrat nam s. Dorica kratko spregovori o svojem delu, svoji obiskovalki Cilki Brankovič pa prepusti nalogo, da popiše svoje doživetje misijona v Kitovem zalivu. (Urednik. Podatki iz wikipedia.org)

sta se ji tudi dva prostovoljca, ki sta prišla k nam iz Quebeca. Vsem vam želim, da bi vas Duh Ljubezni še naprej navduševal in da bi začutili znotraj svojih src njegov ogenj in bližino, s. Dorica Sever


M isijon P od A rk t iko

Jisusi miutauvogut – vsi smo eno v Jezusu Danes, 1. maja, smo v naši misijonski kapeli zapeli »Spet kliče nas venčani maj«. To je bilo zame tako drugače, ker sem pomislila na Slovenijo v cvetju, tukaj pa imamo minus 30 mraza. Uvajanje v nenavadno okolje Sedaj po dveh dneh snežnih viharjev je treba odmetati sneg. Ni ravno lahko delo, je fizično; vidim, da sestra Dorica nikoli ne okleva in gre ven, pa če je še tak mraz. Učim se od nje, od ljudi, kako

so skupaj in so zelo prijazni. Zato se čutiš takoj sprejetega. Vse se je pa začelo s fizičnim delom v cerkvi, ko sem skupaj z Realom in Monique (zakonski par iz Quebeca) pomagala postaviti oder za oltar in ambon. Zanimivo je, da so oltar, ambon

se zavarovati in kako se obnašati v okolju, ki mi je popolnoma neznano. Če zboliš, bo treba pet ur leta do prve bolnišnice. Imeti moraš resnično modrost, da spoznaš lastno telesno omejenost in se s tem sprijazniš. Trgovina je prazna, ni mleka, niti kruha, pa še drugih stvari ne, ker letalo ni moglo prileteti. V viharju nihče ne hodi ven, letalska steza pa mora biti počiščena; še vidljivosti ni nobene, torej kar lepo mirno, bo kar bo. Učim se, kako čakati s potrpežljivostjo in se ne vznemirjati nad malenkostmi, glavno, da je v hiši toplo … Srečujem se s preprostimi ljudmi, vsi so Inuiti-Eskimi, majhne postave kot jaz, vzdržljivi in tihi. Sedaj so zelo nasmejani, ker imamo že dolg dan in so začeli hoditi na lov. Danes smo dobili velik kos karibuja (severni jelen), ki je bil zelo okusen. Tudi ribo (arctic char) sem že poskusila, še prej sem jo pa morala s sekiro razkosati. Vsak večer imamo v cerkvi molitev rožnega venca in potem so različni sestanki in priprave na krst ali poroko. Ljudje so zelo verni in radi pojejo. Pojejo celo pesem, nikoli ne krajšajo. Tukaj ne rinejo takoj iz cerkve, kot se to dogaja drugje, ampak si lepo vzamejo čas. Radi

Brez pomena jih je pošiljati k socialnemu delavcu. Po navadi preživijo v svoji okolici, kajti razširjena družina deli, kar ima na zalogi, in tako si vsi sposojajo ali delijo to, kar imajo, da pridejo do konca meseca. Tukaj lahko najdeš lačne ljudi, kar je bilo zame pravo presenečenje. Živijo od socialne podpore in otroškega dodatka, kar je zagotovljen finančni vir za obstoj in preživetje družin. Poleg tega vidiš tukaj tudi pravo tragiko, saj so cene trikrat višje kot na jugu Kanade. Zato se ne čudim, da ljudje težko preživijo in zdi se mi, da je njihovo življenje in krstilnik prevlečeni s tjulnjevo kožo. podobno življenju v tretjem svetu. Res Sedaj je liturgični prostor zelo lep in moraš priti sem na sever, da to začutiš diha kulturo Inuitov, tu se počutijo na lastni koži. doma. Naslednji teden smo prenavljali prikolico (trailler), v kateri živi duhov- Misijonar: Jezusova Ljubeča nik, ko pride na obisk. 30 let stare pre- in Resnična navzočnost proge je bilo treba odstraniti in položi- Moje bivanje tukaj je obogatilo tudi sreti lesena tla, ki so higiensko bolj čista in čanje s škofom Reynaldom Roulojem. dajejo tudi temu prostoru novo podobo. Videla sem, kako ceni delo s. Dorice, pa Ko ni premrzlo grem tudi ven, se sre- tudi prizadevanja mnogih dobrih ljudi čujem z ljudmi, ki govorijo inuktitut – v Sloveniji, ki pomagajo s. Dorici preko eskimščino, sestra Dorica mi prevaja. Misijonskega središča Slovenije. Občudujem misijonarje, ki nosijo v srcu Z veseljem odhajam nazaj domov v toliko lepih besed in jih znajo poveda- Slovenijo. Moje bivanje tukaj je obogatiti v tolikih različnih jezikih. Jaz bi ver- lo moj pogled na življenje, poglobilo je jetno rabila veliko let, da bi mi ta jezik občutek hvaležnosti za vse, kar sem in postal domač, zato se sporazumevam s imam. V srcu bom ohranila sedaj meni kretnjami in vem, da ti preprosti ljudje, znane obraze in imena. ki so tako daleč od za nas “normalnega” Vem, da ima s. Dorica še veliko proživljenja, čutijo, da sem prišla sem s ple- jektov, želja, načrtov, kako bi izboljšamenitim namenom. la razmere, v katerih živijo Inuiti v njenih misijonih. To je treba! Spoznala pa Vzajemna pomoč sem tudi, da si misijonar že samo s tem, Vsak večer pridejo do naših vrat otro- da si tukaj, kajti ljudje lahko v bolečici in zaprosijo za bombon (sedaj jih ima ni in veselju pridejo k tebi, se ti izpoves. Dorica na zalogi, ker jih je prinesla iz do in potem lažje živijo. Misijonarji so Slovenije). Mnogi otroci živijo v ogrože- Jezusova Ljubeča in Resnična navzočnih družinah – food insecure – zaradi nost. Zato jih bomo podpirali še naprej, nezagotovljene hrane. Starši, posebno konkretno in duhovno. brezposelni in teh je več kot 85%, pride- Vse bralce Misijonskih Obzorij lepo pozjo prosit za hrano ali finančno pomoč. dravljam, Cilka Brankovič

11


K A Z A H S TA N Kazahi so eno od številnih turškomongolskih ljudstev in njihovo ime – Kazah – pomeni »neodvisen, prost duh«, kar kaže na njihovo kulturo nomadskih konjskih jezdecev. Država Kazahstan – prebivališče Kazahov, je po površini deveta največja država sveta, večja od zahodne Evrope, in po velikosti prva med tistimi, ki so zaprte v celino brez izhoda na morje. Prebivalcev je v deželi blizu 17 milijonov, od tega 60% Kazahov, sledijo jim Rusi, Ukrajinci, Uzbeki, Nemci in drugi. Enako pestra kot narodna pripadnost je tudi verska: muslimanov je 70%, ruskih pravoslavnih 24%, za kak odstotek luteranov, katoličanov, budistov idr. In tudi v tej deželi boste našli misijonarja rojaka: tokrat minorita Miha Majetiča. Kako živi, kaj dela, nam pripoveduje v svojem pismu. Vsakdanje in vendar nekaj posebnega! (Urednik)

Miha Majetič, minorit, Kazahstan

Pri minus 40

Bela mošeja v Astani

27.3.2013. Iz Kazahstana, ki je še vedno za prihodnjo nedeljo. Sestra Tereza ima servisih pa raje ne bi izgubljal besed. zasnežen, se vam oglašam drugič. Tu se že nakazuje Vesna (pomlad), ki se je začela 1. marca. Danes (18.3.) pa se v pravoslavni Cerkvi začenja 40-dnevni post. Prejšnji teden je bila „maslenica“ in čas, ko se pečejo palačinke. Maslenična nedelja pa je priložnost, da se prosi za odpuščanje. Mi smo ta popoldan preživeli z otroki in mladino v prostorih vrtca, ki je edini prostor, kjer se lahko pozimi zbiramo. Kazaški otroci (muslimani) so se predvsem igrali, malo večji pa so ustvarjali darila. Z nemuslimanskimi (katoličani in pravoslavni, ki prihajajo k nam) pa smo se lotili izdelave butar  troci v župnijskem vrtcu, O ki ga vodijo sestre Usmiljenke.

12

res zlate roke in ji idej nikoli ne zmanj- Če samo omenim, da moraš vse rezervka. Škoda, da se bo junija poslovila od ne dele sam kupiti in dostaviti mehaniku, potem si lahko predstavljate ves župnije in odšla v Kirgizistan. cirkus ... Avto »vložek« Avtomobili imajo tukaj možnost daljinNe vem, ali sem vam v zadnjem pismu skega vžiga, kar pomeni, da avto prižomenil, da je naša skupnost dobila geš pet minut pred startom, kar mu nov avto Škodo, a nas še vedno rešuje pri minus 40 dobro dene. Tudi če se ne stara Lada Kalina. Čeprav je od nezgod voziš tisti dan, je treba dvakrat na dan že napol razpadla še vedno da Škodo v prižgati motor, zato je treba imeti v rekoš. Šef jo je zapustil in mi jo zaupal v zervoarju vedno dovolj bencina. V Škodi varstvo, jaz pa sem se ji oddolžil tako, je enkrat zmanjkalo bencina in se ni da smo ji na servisu zamenjali zglobe dala vžgati; prišli so iz servisa in zadevo in krmilni mehanizem, luči spredaj ... sanirali. Tu obstaja kar nekaj firm z goO tem, kako poteka delo na tukajšnjih rivom. Povprečno stane bencin 110 TT


K A Z A H S TA N

(tenge), kar je okoli 60 centov. Nimajo posebnih marž ali davka. Seveda pa morajo ustanove, torej tudi mi, zbirati račune, da jih mesečno oddajo na uradu za varstvo okolja, kjer plačajo okoljevarstveni dodatek. Tega plačujemo tudi za dimnik, običajnim državljanom pa to ni treba. Sicer pa se z avtom pripelješ na črpalko in se postaviš pri eni od črpalk. Odpreš tank, vstaviš ročko, si zapomniš številko in greš k okencu. Tam rečeš „pumpa X, 92 za 3000 TT“. Če se zmotiš, pač napolniš avto neznancu, brez možnosti vračila. Avtomobilski „vložek“ končujem z ugotovitvijo, da stara Kalinka ne mene ne brata Roberta še ni pustila na cedilu, medtem ko se je Škoda, poleg že omenjenih težav, že

dan in ga na veliko praznujejo. Že tradicionalno ga tukajšnje sestre (in mi z njimi) praznujejo z družinami tistih, ki so se odrekli alkoholu. Tu sicer ne obstaja klub AA, pa tudi metoda odvajanja je drugačna. Ena od sester je pomagala kar nekaj alkoholikom, da so prenehali piti. To pa na kratko zgleda tako, da se greš „zakadirovat“, kar pomeni, da dobiš v hrbtenjačo injekcijo, ki naj bi pomagala pri odvajanju. Zadeva deluje tako, da v primeru, če zopet spiješ alkohol, lahko pride do reakcije, ki te pusti tudi hromega. Potem pa pij, če si upaš! Z januarjem sem ob četrtkih prevzel jutranje maše pri sestrah Matere Terezije. Ceste do njih sem do takrat že obvladal in pot do moje učiteljice ruščine tudi. Prej sem poskusil z avtobusi, a je treba prestopati. Zgodilo se je, da sem prišel na končno postajo in nisem vedel, kje sem. Pa sem se odpeljal nazaj v mesto. Olajševalna okoliščina za mojo zablodo je, da so bila stekla na avtobusu tako zamrznjena, da se skoznje ni nič videlo. Šofer avtobusa pa je bil poleg bunde zavit v vsaj še eno, če ne celo v dve odeji. Ja, tako je tu pri nas pri - 40°C.

Priprave na cvetno nedeljo

dvakrat vkopala v sneg. Enkrat se je to zgodilo zunaj v stepi in snežnem metežu. Če je ne bi uspeli potegniti iz zameta, se nam ne bi dobro godilo.

Z injekcijo nad alkoholizem Na božič so mladi in otroci po polnočnici igrali božičnico. Nekaj dni pozneje so jo odigrali še v mestu ob srečanju z luterani. Ti so nas lepo sprejeli in pogostili. Sin tukajšnjega luteranskega škofa se uči tudi srbščino in sva tako izmenjala nekaj besed po „naše“. Obisk so nam vrnili na novega leta dan. Tudi takrat je vsaka skupina zaigrala krajšo igrico, mi odrasli pa smo zanje pripravili molitev in pogostitev. Novo leto je za Ruse sveti

V vrtcu Pred časom je sestrska predstojnica s. Tereza odšla domov po vizo in zraven še na duhovne vaje. V času njene odsotnosti bi moral biti vrtec zaprt, a se to ni zgodilo, ker sem vskočil jaz. Za to delo sem se odločil zaradi možnosti izpopolnjevanja svoje ruščine (saj otroci niso preveč zahtevni poslušalci) in zaradi tega, ker rad pomagam. Meni pa sta na pomoč priskočili »babica«, ki sestri že sicer občasno pomaga in še mamica, ki zna malo angleško. Skrbel sem tudi, da otrok ni zeblo. Otroci so prišli ob desetih, za njimi pa s. Joana, najstarejša v tem samostanu sester usmiljenk, ki je delovala v Afriki

kot misijonarka. Tu preživlja upokojitev in pomaga po najboljših močeh. Med nami se zadrži kakšno uro. Starejše otroke uči brati in pisati, medtem ko se mlajši v drugi sobi igrajo ali kaj rišejo. Ob pol dvanajstih je vsak dan malica, kar je za marsikaterega otroka hkrati tudi zajtrk. Poskušamo jih čim bolje nahraniti, saj mnogi prihajajo iz zelo revnih družin. Ena od njih dobiva v bližnji trgovini vsak dan po en hlebec kruha, na koncu meseca pa ga plačamo mi. Po obroku se igramo naprej, si pogledamo

 rst med K velikonočno vigilijo v katedrali. Med dvajsetimi krščenci sta bili tudi dve Kazahinji.

kakšno risanko ali pa kaj ustvarimo. Pred 8. marcem (dela prost dan) so otroci ustvarjali rože za mamico, vsak dan drugačne. Poleg drugega dela sestre skrbijo, oz. se borijo tudi za ohranjanje življenja. Ena od njih se še posebej ukvarja z ozaveščanjem o splavu in nudenjem pomoči nosečnicam. Pred kratkim je prosila, naj pri maši molimo za eno od mladih mamic, ki jo zdravniki nagovarjajo, naj splavi. Ima eno leto starega otroka. Mož se je pred časom ponesrečil in ne more v službo, bolniške pa ni. Zdaj ne vesta, ali naj poslušata zdravnike, ki ju nagovarjajo k splavu, saj zanj dobijo dodaten denar. Sestra nas je prosila, naj pri maši molimo za tega otroka. Z misijonsko skupino iz Mozirja sem se dogovoril, da ga posvojijo na daljavo in zanj molijo. Starši so se medtem odločili, da ga obdržijo. Za konec naj povem le še to, da se sedaj pripravljamo na praznovanje „Nauryz-a“, kazahstanskega novega leta. Praznujejo ga po 21. marcu in to kar tri dni. Zaprte bodo šole, trgovine in tovarne. Za nas bo to lepa priložnost za pripravo srečanja mladine pri nas. V soboto pred cvetno nedeljo pa se na škofiji začne dvodnevno srečanje mladih. Načrtujemo že dejavnosti za praznovanje velike noči. A o tem kaj več ob drugi priložnosti.

13


TO IN ONO

Jože Grošelj, Zambija (1944-2013) Misijonar p. Jože Grošelj, jezuit, je v Gospodu zaspal 20. aprila, v župnišču v Nangomi, kjer je deloval več kot deset let. Nedeljo pred tem je predal župnijo svojemu nasledniku. V začetku maja se je nameraval dokončno vrniti v Slovenijo in se vključiti v delo slovenskih jezuitov, a je Bog odločil drugače. P. Jože se je rodil 21. septembra 1944 v vasi Buč, župnija Šmartno v Tuhinju. Po ključavničarski šoli in večerni gimnaziji se je odločil za duhovniško pot in pri 25 letih stopil v ljubljansko bogoslovje. Ko je prepoznal klic za v misijone, je po letu bogoslovja zaprosil za sprejem pri jezuitih. Kot bogoslovec je preživel v Zambiji dve leti (1973-74) in se tja vrnil leta 1978 in tam deloval na misijonskih postojankah in župnijah. Prva leta (1978-83) je deloval kot kaplan in kot župnik v župniji sv. Kizita v predmetju prestolnice Lusake. Po triletnem delu na

misijonski postaji Katondwe, so sledila dolga leta (1989-98) župnikovanja v lusaški župniji Matero. V tem času je opravljal še službo predstojnika skupnosti in svetovalca provinciala. Iz Matera ga je pot peljala za leto dni v Mumbwi in od tam prav tako za eno leto v Kasungu v sosednjem Malaviju. Od leta 2001 dalje je deloval

v župniji Nangoma, dobrih 100 km vzhodno od Lusake vse do smrti. Po naravi je bil pogumen, odločen in jasen. V prvi vrsti je bil poznan kot graditelj cerkva, saj jih zgradil preko 30, vse z hvalevreno pomočjo Misijonskega središča Slovenije oz. rojakov, ki velikodušno podpirajo misijonsko delo. Ko misijonar zgradi cerkev – stavbo in občestvo, jo mora predati domačim duhovnikom. Bog ga je vodil in spremljal skozi življenje in on se mu je pustil voditi. V tej izročenosti in predanosti je v Gospodu zaspal. Njegovo geslo »Vredno je vztrajati« govori, da je na poti misijonarstva vztrajal do konca. Bog ga je poklical k sebi iznenada, a verjamemo, da je bil notranje pripravljen in je naš priprošnjik za Cerkev v Zambiji, Malaviju in Sloveniji. Pogreb je bil v torek, 23. aprila. Pokopan je v Lusaki, na pokopališču župnije sv. Kizita. Bog naj mu bo bogat plačnik! (Tina Jež)

Odprti za človeška in božja spoznanja Dragi člani Misijonske molitvene zveze! Ko sem prebiral članek o misijonarju Ernestu Saksidi, ki se je poslovil, sem vzkliknil: »Kako ljubke so noge glasnika, ki ( je) oznanjal Božjo Besedo in pri ljudeh prebujal upanje in gradil Božje kraljestvo!« /prim. Iz 52,7/ Tako je tudi naše življenje spleteno iz niza različnih dogodkov, ki oblikujejo naše zemeljsko romanje. Zelo sem bil vesel vaših pisem, ki ste jih poslali ob velikonočnih praznikih. Vse to je Božji trenutek, ki se kaže v vašem človeškem trenutku, ko preko pisem razodevate svoje lepe in težke trenutke. V enem izmed pisem je bila naslednja misel: »… nimam velike pokojnine … malo mi ostane, vendar z veseljem darujem za misijone. Tako mora bit!« Vse to je najlepše in najboljše »ogledalo« vere za vse. S tem, ko človek z veseljem daruje kljub težki situaciji,

14

se v teh »dveh novčičih« pokaže velika solidarnost in velikodušnost darovalca. Bog pa ljubi veselega darovalca. Hvala vam za to človeško in Božje spoznanje. Želim vas spet spomniti na naša redna srečanja po škofijskih področjih, ki bodo v nedeljo, 28. julija in sicer: • na Štajerskem – Zreče ob 10. uri • na Gorenjskem – Šentjurij, Podkum ob 16. uri • na Primorskem – Ilirska Bistrica ob 15. uri Lepo vabljeni, da srečanja priporočite in se jih tudi udeležite. Ob prijateljih je čas krajši in spoznanja še večja. Zato še vedno velja psalmistova beseda – »kako dobro in prijetno je, če bratje prebivajo skupaj« (Ps 133). Vabim vas tudi k redni molitvi za misijone, da desetko ali več zmolimo velikodušno. Pridobivajte tudi nove člane za našo molitveno družino, prenašajte to misijonsko ljubezen na svoje otroke in vnuke. Naj

se ne prekine molitvena vez, temveč bodite domači misijonarji z zgledom, besedo in molitvijo. Kličem vam zdravja in Božjega blagoslova in se veselim srečanja ob koncu meseca julija, ko bomo pri oltarju in bratskem druženju odkrivali Božja in človeška spoznanja. Voditelj MMZ, Jožef Lipovšek

JUBILANTI – ČESTITAMO 70 let življenja Anica Vlašič, Frančiškanka Marijina misijonarka, rojena 22. avgusta 1943 v Adlešičih. Deluje v Rusiji.

JUBILANTI – ČESTITAMO


DAROVALI STE - HVALA TRIKRALJEVSKA AKCIJA o župnije: Bakovci, Gornja Radgona, Ljubljana-Bežigrad, LjubljanaŠtepanja vas, Sežana, Sv.Jurij ob Ščavnici, Šmihel, Velika Dolina o ADVENTNA AKCIJA o Nusinovič Klavdija o župnije: Bakovci, Bloke, Bočna, Bukovica, Celje-Sv.Danijel, Celje-Sv.Duh, Črnomelj, Gornja Radgona, Kanal, Kisovec, Kopanj, Levpa, Ljubljana-Dravlje, LjubljanaRakovnik, Ljubljana-Štepanja vas, Peče, Pivka-Št. Peter na Krasu, Poljane nad Škofjo Loko, Polzela, Radovica, Sežana, Sočerga, Suhor, Sv.Marjeta niže Ptuja, Sv.Trojica-Podlehnik, Šentlambert, Škocjan, Šlovrenc o MIVA  o župnije: Kamno, Otlica, Podgorje, Tolmin o posamezniki: Kotnik Ambrož, Malik David, N.N., Natek Majda, Stražiščar Elizabeta, Vombergar Angelca o SKLAD ZA LAČNE o župniji: Ihan, LjubljanaFužine o posamezniki: Bratuša Andrej, Černoša Kristina, Gasparovič Marta, Gerbec Marija, Kitak Ljudmila, Kravos Stojan, Lebreht Mirjana in Matej, Medvešek Viljem, Mohorko Marija, Motaln Betka, Murko Ana, Ojsteršek Lidija, Ojsteršek Peter, Reljanovič Nedeljka, Simončič Marta, Stanič Erika, Svoljšak Bojan, Šef Ida, Štavar Valenčič Ana, Tajnikar Matej, Vauh Peter, družina Žugman  o SKLAD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE MISIJONARJEV o župnija Ljubljana-Ježica  o SKLAD ZA GOBAVCE o posamezniki: Brišar Valerija, Pečarič Boris o SKLAD ZA MADAGASKAR o posamezniki: Jeraj Marko, N.N., Natek Majda o SKLAD ZA MISIJONE o župnije: Celje-Sv.Danijel, Dornberk, Gomilsko  o posamezniki: Babnik Marija, Bečaj Andraž, Berden Nataša, Birk Marijana Eri, Blažič Miha, Bratuša Andrej, Bukovec Stanko, Butala Gregor, Cerkovnik Alenka, Čarman Marija, Čepin Nataša, Čuk Niko, Domajnko Stanko, Društvo za Zdravo Duhovno Življenje, Dvoršak Tatjana, Fink Alojzija, Gantar Metod, Gnidovec Ela, Habič Horvat Simona, Iršič Andrej, Jakac Suzana, Jamnik Marija, Jerovšek Jure, Kacin Viktorija, Kaučič Franc, Kebe Janez, Kegljevič Zagorc Lidija, Kolar Mihaela, Kolar Tatjana, Kosar Jelka, Koselj Veronika, Kozole Cvetka, Kulovec Igor, Kuzma Anton, Ljumani D.O.O., Lorber Petra, Magdič Olga, Mayer Ana, Mernik Zinka, Mikulin Olga, Mohar Tomaž, Morelj Darja, N.N., Paškič Ilija, Pavlovič Lucija, Petek Ana, Petrič Matija, Piščanec Ivan, Planet Gc D.O.O., Poznič dr. Andrej, o Prezelj Marija, Prinčič Silvester, Rigler Anton, Rihtar Helena, Rogl Olga, Sadek Stjepčevič Milena, Sagadin Emil, Saje Amalija, Schwarzbartl Tomaž Ervin, Slokar Darja, Sotlar Slavko, Stjepčevič Milena, Suhadolčan Franci, Štrukelj Frančiška, Tavcat, Tomelj Andrej, Vampel Nežka, Vehovar Darinka, Vihtelič Franko, Zabavnik Mitja, Zupančič Ivan, Zupančič Jožefa o SKLAD ZA ŠOLANJE BOGOSLOVCEV o posamezniki: Mah Tinko, Šifrar Ana, Vinkovič Marija, Zupanc Marjan  o ZA MISIJONE V RUANDI IN BURUNDIJU o Lomovšek Stanka o LEČNKOV SKLAD  o posamezniki: Boltar Janja, Primc Anton, Zavar Valerijan o ZA ŠRILANKO o župnija Stari Trg pri Ložu o SKLAD ZA LAKOTO V ETIOPIJI o posamezniki: Bertok Dora, Ferjančič Marija, N.N., Medvešek Viljem, Murko Jakob, Pečarič Boris, Sarjaš Štefka o MATANGA - DAR UPANJA o posamezniki: Avguštin Boštjan, Behek Mirjam, Breznik Andrej,

Hartman Jožefa, Košir Ana, Mohar Košir Andreja, Morelj Darja, Oblak Primož, Petecin Bogdan, Podobnik Jožica, Slemenšek Grošl, o Zabavnik Mitja, Zupančič Silvestra, o SKLAD ZA HAITI o Jelinčič Roža Ana o DROBIŽ ZA RIŽ o posamezniki: Jenič Dušan, Lemark Ervin, Pečarič Boris, Šubic Ida o ZA JOŽETA ADAMIČA o posameznika: Burger Alenka, Lah Benjamin o ZA S. KRISTINO BAJC o Lajevec Janja o ZA HUGA DELČNJAKA o Petrič Matija o ZA S. ANKO BURGER o posameznici: Novak Marjeta, Pipan Marinka o ZA JOŽETA MLINARIČA o posamezniki: Kvaternik Tomaž, Podbregar Eli, Ramovš Vera o ZA P. JOŽETA GROŠLJA o Velepič Anica o ZA S. VESNO HITI o posamezniki: Kunšič Francka, Muller Marija, Ogulin Mateja, Strajnar Ana, Zakrajšek Boris o ZA P. MILANA KADUNCA o posameznici: Muller Marija, Strajnar Ana o ZA TONETA KERINA o župnije: Deskle, Gorenje Polje, Loški Potok  o posamezniki: Čučnik Milan, Dolenc Janez, Kern Jože, Koncilija Jožica, Pompe Anica, Prudič Alojzija, Šušteršič, Tonin Jožica o ZA JANKA KOSMAČA o Frančiškanski Samostan Brezje  o ZA JANEZA KRMELJA o župnija Gorje o posamezniki: Bolta Majda, Eržen - Sojer Zinka, N.N., Pirc Dragica, Sušnik Janez, Šifrer Marija, Vrabec Mirijam o ZA S. ANDREJO GODNIČ  o posamezniki: Ačanski Elizabeta, Gerbec Marija, Selčan Leopold, Štuhec msgr.dr. Ivan  o ZA DANILA LISJAKA o posamezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila, Harej Vojko, Krevelj Branko, N.N., Sušnik Janez o ZA TOMAŽA MAVRIČA  o Malalan Nika o o ZA IVANA BAJCA  o Natek Majda o ZA S. ZVONKO MIKEC  o župnija Vransko o posameznika: Murn, Tomažič Blanka o ZA MISIJONARKE MATERE TEREZIJE o Kranjc Rafael o ZA S. TADEJO MOZETIČ o župnija DobrepoljeVidem o posamezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila, Komel Gregor, Lapajne Vinko, Mivšek Jakob, N.N., Rudež Lučka, Šiško, Zavrtanik Petra o ZA JANEZA MESCA o župnija Javorje nad Škofjo Loko, Zasip, Žiri o posamezniki: Filipič Leopold, Kocjan Avgusta, Strniša Anton, Zakrajšek Boris o ZA PEDRA OPEKO o župnija: Dolenja Trebuša, Ljubljana-Podutik, Ljubljana-Zadobrova, Nova Gorica - Kristus Odrešenik, Preska o posamezniki: Antončič Jurij, Beršnjak Marija, Bezjak Marija, Bohak Ivan, Bohinc Andreja, Bolta Marko, Božič Marija, Buzeti Jernej, Cerar Lojzka, Čučnik Milan, Drobež Matjaž, Društvo Jasličarjev „Anton Kravanja“, Duhannoy Dimitri Lawrence, Gaberc Alojz, Gregorič Ana, Grum Mitja, Hozjan Fani, Ivanič Demara, Jeras Tanja, Ješovnik Simona, Kastelic Ana, Kavčič Boštjan, Kavčič Irena, Kavčič Iztok, Kd Stanko Vuk MirenOrehovlje, Klemenčič Alojz, Kolšek Tomaž, Kordiš Rozalija, Kotar Zinka, Krevs Leopold, Leskošek dr. Franc, Lešnik Lidija, Mastnjak Marjana, Mihelčič Viktor, Močnik Špela, Možina Katarina, N.N., Omejc Eva, Pavlič Frančiška, Polanec Ana, Poljanec Kolbezen Vida, Prudič Alojzija, Ramovš Vera, Remše Matija, Rugelj Nevenka, Rus Valerija, Samotorčan Vida, Smole Gorazd, Smolik dr. Marijan, Srebrnič Tereza, Stern Slavko, Strmole Blaž, Šef Manja in Tone, Šegula Zdenka, Škufca Ivanka, Šušteršič Blaž, Terčelj Lidija, Ujčič Anita, Valcl Andraž, Vidakovič Snežana, Vrhovec Tanja,

Zakrajšek Boris, Zalar Marija, Zgonc Marija o ZA S. MIRJAM PRAPROTNIK o Hozjan Fani o ZA P. STANKA ROZMANA o Kramar Marija Vida  o ZA MISIJON CORUMBA o Rejc Helena o ZA S. JOŽICO STERLE o Marjanovič Miranda  o ZA P. MARTINA KMETCA o župnija Stari Trg pri Ložu o posamezniki: N.N., Gabrovšek Lovrencija, Resman Silva, Šegula Andrej o ZA KLEMNA ŠTOLCARJA o Lajevec Janja  o ZA SALOMONOVE OTOKE o posamezniki: Pečarič Boris, Grobin Fanika, Hozjan Fani, Mza-Cma, Jarc Fani, Kranjec Matilda, Šolske Sestre De Notre Dame o ZA S. BOGDANO KAVČIČ o posameznice: Brešar Francka, Cerar Lojzka, Jovanovič Ljudmila, Lesjak Bernarda, N.N., Pipan Marinka, Prijatelj Marija, Škufca Lučka o ZA S. TEREZIJO PAVLIČ o Čengija Kata o ZA LOJZETA PODGRAJŠKA o župnija Stari Trg pri Ložu o posameznika: Jelenko Gabrijela, Povh Jože, Silan Darja, Tabajner Veronika o ZA S. ANICO STARMAN o Brate Suzana o ZA S. LJUDMILO ANŽIČ o posamezniki: Ferjančič Fani, Hodnik Veronika, Mza-Cma, Sever Alojz, Srebrnič Tereza, Štalec Kristina o ZA S. ANO SLIVKA o posameznika: Andlovec Irena, Pevec Andrej o SLIVKA S.ANA  o Velušček Tamara o ZA S. BARBARO PETERLIN o Ravbar Anica o ZA S. DORICO SEVER o posameznika: N.N., Srebrnič Tereza o ZA BLAŽA KRMELJA o Krmelj Majda o ZA POLONO BERLEC o posamezniki: Baloh Marija, N.N., Pavlič Frančiška  o ZA IZIDORJA GROŠLJA o Zakrajšek Boris o ZA GRADNJO PORODNIŠNICE NA MADAGASKARJU o posamezniki: Babnik Lojze, Benčan Cirila, Bizjak Dragica, Borič Janja, Breznik Sneberger, BTC D.D., Cederman Janez, Cugelj Brigita, Dolgan Lidija, Emanuela D.O.O., Emona Instruments Pty Ltd 78, Fajdiga Joško, Gerl Klančar Irena, Gorenc Ljudmila, Jenko Franc, K.Nig Monika, Knez Marko, Košorok Pavle dr.med., Kranjc Ivan, Kranjec Anton, Krašna Peter, Kukanja Viktorija, Lončar Ana, Martinčič, o Matičič Andrej, Matičič Marija, Medium D.O.O., Mikolaj Rudi, Pahič Anica, Premože Marina, Resman Ana, Rijavec Marko, Rojs Peljhan Prelesnik Partnerji , Rozina Miha, Selan Dane, Sirc Ljudmila, Skebe Anica, Slavec Miroslava, Soldo Emilijana, Srebrnič Tereza, Stantič Karel, Stendler Alja, Šabič Katarina, Valenčič Vesna, Vreček Jožef, W-Est D.O.O., Zakrajšek Boris, Zelenjak Bojan, Zeroks D.O.O. o župniji: Kranj-Primskovo, Postojna o ZA BR. MIHA MAJETIČA o Šegula Andrej o ZA MARIJINE SESTRE V KIJEVU o Jurca Melita o

Priporočeni dar za tisk Misijonskih obzorij za leto 2013: 9 EUR, za Evropo 12 EUR, avionska za Ameriko in drugod je 20 USD, 25 CAD. BOG VAM POVRNI! Darovi objavljenih so na naš račun prispeli do 27. 5. 2013. Hvala vsem.

15


MIVA 2012

Centralna Afrika

DVAJSET

dobrih del

S pomočjo darov ob blagoslovu avtomobilov je MIVA Slovenija lahko omogočila nakup vozil

Papua Nova Gvineja

 adagaskar, M Lazaristi

v skupni vrednosti

325.064,60 €

Malavi

misijonar

država

vozilo

Stanko Rozman

Malavi

tovornjak

Janez Mesec

Madagaskar

avto

s. Marija Pavlišič

Madagaskar

kolesa

s. Marjeta Zanjkovič

Madagaskar

avto

Martin Kmetec

Turčija

avto

s. Tadeja Mozetič

Paragvaj

kamionet

s. Bogdana Kavčič

Centralna Afrika avto

Tone Kerin

Madagaskar

avto

Nova Gvineja

avto

s. Agata Kociper

Brazilija

čoln

s. Agata Kociper

Brazilija

radijska postaja

Izidor Grošelj

Madagaskar

avto

Jože Mlinarič

Burundi

tovornjak

Šola sv. Ane

Malavi

traktor

 adagaskar – M Valentine Gryk Mesec

s. Jacinta – Stanko Rozman Malavi

avto

Stanko Rozman

Malavi

avto

Lazaristi

Madagaskar

motor 3x

Bernardin Yoka

Kongo

gume + ako

Lazaristi – obrtna šola

Madagaskar

tovornjak

Mission Press

Zambija

avto


Misijonska obzorja junij 2013