__MAIN_TEXT__

Page 1

Misijonska obzorja ĹĄt. 1 (143), leto 26 februar 2012 cena 1,50 EUR

v l j t u s b o e n z Ä? ni i v a r P


Groblje, Rim, Buenos Aires 1923-1986

I z h a j a j o v L j u b l j a n i o d 19 8 7

Revija za medkulturni in medreligijski dialog ter razvojno in humanitarno pomoč V sodelovanju z Inštitutom za religiologijo, ekumenizem in dialog (TEOF) izdaja MISIJONSKO SREDIŠČE SLOVENIJE SI-1000 Ljubljana, Kristanova 1, Slovenija Tel. : 01/300 59 50, Faks: 01/300 59 55 E-mail: missio@rkc. si http://www. missio. si Uradne ure vsak dan od 8h do 13h. MISIJONSKA PISARNA MARIBOR Slovenska 21, 2000 Maribor tel. /fax. : 0590/80 381 od ponedeljka do četrtka od 9h do 12h E-mail: misijonska. pisarna@slomsek. net GLAVNI UREDNIK Dr. Drago K. Ocvirk, CM POMOČNICA GLAVNEGA UREDNIKA Tina Jež LEKTOR Jurij Devetak, CM Odgovarja NARODNI RAVNATELJ ZA MISIJONE Stane Kerin OBLIKOVALEC Boris Jurca GRAFIČNA PRIPRAVA IN TISK Schwarz, d. o. o. Če ni posebej omenjeno, so slike od avtorja prispevka ali iz arhiva MSS. ISSN 1318-4369 Misijonska obzorja izhajajo šestkrat letno. Prispevek za posamezni izvod je 1,50 EUR. Celoletni prispevek za MO za leto 2012: 9 EUR, za Evropo 12 EUR, avionska za Ameriko in drugod je 20 USD, 25 CAD. Vplačila nakazujte na transakcijski račun Misijonsko središče Slo­venije, Kristanova 1, Ljubljana namen nakazila: naročnina MO, št.  transakcijskega računa pri NLB: SI56 0201 4005 1368 933, št. transakcijskega računa pri Raiffeisen banki: SI56 2420 0900 4370 443 Vplačila iz tujine s čeki na naslov: Misijonska pisarna, Kristanova 1, 1000 Ljubljana Slika na naslovnici: Trije kralji na Zaplani.

Dobrota močnejša od krize

K

riza je krepko prizadela večino prebivalstva Slovenije, vendar v bogatem svetu, kamor sodimo tudi mi, večinoma nekako rinemo naprej. V resnici je kriza najbolj udarila in ohromila najrevnejše dežele. Ena od posledic krize v bogatem svetu je namreč ta, da so bogati zmanjšali pomoč revnim državam, če ne že kar ukinili. Tako sem npr. iz Bruslja dobil drugi dan v novem letu pošto, da je projekt izobraževalnega centra na Salomonih zelo dober in očitno potreben, a ga za zdaj ne morejo podpreti. Financiranje takšnih projektov so začasno ustavili lani marca in denar preusmerili nazaj v EU projekte, dokler si evro ne opomore. Tudi prošnjo za rezervoarje za vodo za vrtce na koralnih otokih je eno od naših ministrstev zavrnilo z enakim argumentom. Pri nas v Cerkvi opažam, da bodo nekatere dobrodelne akcije, ki so bile doslej največkrat namenjene misijonom, letos namenjene domačim potrebam. V takšnih neugodnih razmerah misijonarke, misijonarji in vsi, ki so nam misijoni pri srcu, toliko bolj cenimo odrekanje in požrtvovalnost naših otrok, ki so v adventni in trikraljevski akciji zbirali denar za pomoč svojim vrstnikom v najrevnejših predelih sveta. Malo pred božičem sem prejel pošto s Salomonov, da je vrtec v vasi Kanaan zgrajen in otroci že v njem. Ta vrtec je čudoviti sad lanskoletne trikraljevske akcije. Hvala vam, »kraljice in kralji«! A ne zahvaljujem se samo jaz, marveč so po vsej tokratni številki Misijonskih obzorij razsejane zahvale naših misijonark in misijonarjev z vseh koncev sveta.

V resnici je kriza najbolj udarila in ohromila najrevnejše dežele. Ena od posledic krize v bogatem svetu je namreč ta, da so bogati zmanjšali pomoč revnim državam, če ne že kar ukinili. Ti akciji spodbujata med otroci zavest, da kdor rešuje druge, rešuje sebe, in kdor pomaga drugim, pomaga sebi. Otroci, ki se vzgajajo ter rastejo in delujejo v tem duhu, bodo tudi kot odrasli imeli čut za sočloveka v stiski, pa naj je blizu ali daleč, naj ga pozna ali ne. Vzgoja za prostovoljstvo, solidarnost in sodelovanje je pomemben prispevek h kakovosti človeških in družbenih odnosov in s tem dolgoročen prispevek k bolj pravični družbi tako na domači in evropski ravni kot tudi globalni. Če nočemo namreč iz krize v krizo, iz vojne v vojno, iz ene ekološke katastrofe v drugo se moramo gotovo učiti živeti bolj varčno in skromno, pravičneje deliti tisto, kar smo ustvarili, pri tem pa vedno in povsod varovati božje stvarstvo, saj se zdaj že bolj zavedamo, da rušimo naravno ravnovesje po vsem planetu, če ga porušimo na enem samem kraju. Z željo, da bi nas pot iz krize vodila za Jezusom k večji človečnosti, odgovornosti za druge in skrbi za vse stvarstvo, vas lepo pozdravljam, Drago K. Ocvirk, cm


M alavi Lojze Podgrajšek, jezuit, Malavi

Skrbi osnovnošolke Tandive V državi Malavi na jugu Afrike delujeta zdaj poleg jezuita Stanka Rozmana tudi njegov sobrat Lojze Podgrajšek in še čisto sveži laiški misijonar Matjaž Legan. Pater Lojze načrtuje skupaj s sobrati gradnjo gimnazije, ki bo odprla vrata najrevnejšim – takšnim kot je npr. deklica Tandive – Matjaž pa sodeluje v programu Polne učilnice pomoči okuženim z virusom HIV, posebno ženam in sirotam. 24.11.2011.

Štirinajstletna Tandive živi zunaj mesta Kasungu v Malaviju. Njena domovina je čudovita. Veliko jezero ob vzhodni meji daje deželi čar in lepoto, hkrati pa je to zelo revna država. Skoraj 75% prebivalcev je na robu preživetja. V povprečju more človek dnevno porabiti manj kot en euro.

Podgrajšek z otroki na misijonu

Letos bo Tandive končala osnovno šolo. Učitelj jo pohvali, da je najboljša v razredu. Tandive želi iti naprej v gimnazijo in postati zdravnica. Rada bi pomagala svojim vaščanom in drugim. Če ji upanje daje krila, pa jo plašijo skrbi. Pozna podeželske gimnazije, ki so brez elektrike in pitne vode, brez klopi in knjižnice, brez laboratorijev in sanitarij. Boji se, da jo bodo poslali v tako gimnazijo, boji se, da ne bo uspešna. Na takih gimnazijah je namreč učni uspeh zelo nizek. Do 60% šolarjev ne konča študija; polovica drugih, ki le vztrajajo, pa na zaključnih izpitih pade. Še ena skrb jo muči. Če bo šla na podeželsko gimnazijo – v privatno šolo ne more, ker je revna – bo hodila vsak dan domov. Doma je pa delo: prinašanje vode od daleč, skrb za mlajše sestre in brate, iskanje drv v gozdu, kuhanje … kar vse po vrsti! Zaradi obilice dela na domu mnoga vaška dekleta gimnazije ne dokončajo.

otrok, ki zaradi prenatrpanosti učilnic ne dosežejo rezultata

Jezuitska gimnazija Zaradi takih razmer smo se malavijski jezuiti odločili, da postavimo v Kasungu gimnazijo z internati za fante in dekleta. Nadarjeni mladini želimo omogočiti koristno izobrazbo, da bi v prihodnje lažje služili svojemu izčrpanemu in v vsakem oziru zelo revnemu narodu, ki je po drugi strani sila prijazen, dobrohoten in za vse iz srca hvaležen. Ker je tukajšnji izobraževalni program zelo pomanjkljiv, je Malavi v svetovnem merilu na zadnjem mestu po številu študentov na sto tisoč prebivalcev. Medtem ko ima Afrika 507 študentov na sto tisoč prebivalcev, devet okoliških držav 270, Malavi pa samo 53. Tudi ta podatek nas priganja k

načrtu, da pomagamo dvigniti raven izobrazbe v tej lepi državi ob prijaznem jezeru z istim imenom. In to počnemo v upanju, da nas bodo mnogi ljudje dobre volje podprli v tej človekoljubni dejavnosti. In k temu nas tudi spodbuja tako korajžna Tandive kot tudi mnoge njene sošolke in sošolci. Zato pa, naj zmaga upanje!

Matjaž Legan, laiški misijonar, Malavi

Na začetku - vse drugače 28.11.2011. Lep pozdrav vsem iz ki je idejni oče in vodja tega programa. Malavija. Trenutno sem v Lilongwe, jutri potujem proti Kasungu. Polet je potekal v redu, vse brez zamud, pa tudi tukajšnji ljudje so zelo gostiteljski. Vse dobro še naprej vsem. Danes sem z bratom jezuitom in domačinom odšel na tržnico iskat hrano in moram reči, da je zelo drugačno od naših navad. Jedel sem tudi tukajšnjo hrano. Juhe so zelo dobre, pa tudi nisem edini vegetarijanec tukaj, v Kasungu bom videl, kako je. Se že zelo veselim srečanja in sporočim, kako bo šlo naprej. 30.11.2011. Danes sem spoznal program pomoči okuženim, v katerem bom deloval večino časa. Je zelo dobro sprejet med ljudmi in ljudje radi pomagajo drug drugemu. Pomagal jim bom pri tem, da bo vse narejeno tako, kot bo rekel pater Stanko Rozman,

Sem pa opazil, da so me ljudje zelo veseli, ker jim bom lahko pomagal z napotki in nasveti. Seveda se bom veliko tudi sam naučil v okviru programa in tudi sicer. Tako npr. opažam, da imajo čisto drugačne rastline kot v Sloveniji in seveda hitreje uspevajo. Lep pozdrav, Matjaž Skupina žensk, ki sodeluje v programu pomoči okuženim z virusom HIV

3


e - nabiralnik

 bisk treh kraljev O v katoliški cerkvi v Nižnjem Tagilu

Brez verskih navad Tone Ovtar, lazarist, Rusija

29.12.2011. Sestre usmiljenke se trudijo, da pripravijo vsako leto majhno predstavo, včasih za praznik sv. Vincencija, včasih za Miklavža, skoraj vedno pa za božič. V teh predstavah nastopajo vsi otroci in mladi iz naše župnije, včasih si sposodijo še kakšnega neverujočega iz kluba Zabote (delajo z otroci iz problematičnih družin v sklopu šolskega programa); obvezno je treba vključiti še kakšnega odraslega. Tako malo za predstavitev, kakšen je sestav naše župnije. Že deset let delujem v tej župniji, pa se skoraj nič ni spremenilo, razen obrazi. Ljudje prihajajo in odhajajo (se preselijo v drugo mesto ali pa v nebesa). Ko se pogovarjam z župniki, vidim, da je tudi drugod podobno. Mladih, predvsem otrok, skoraj ni. Še vedno so v večini starejši ljudje (babuške in djeduški), ki pa svojih otrok niso znali ali hoteli pripeljati v cerkev. Mislim, da je posledica dolgega boja oblasti proti verujočim. Na splošno narod ni neveren. Problem je v tem, da ne vedo, kaj in kako storiti, kam se obrniti, npr. posebno potomci katolikov. Večinoma so bili krščeni v pravoslavni cerkvi, ker katoliške ni bilo. Prakse verskega življenja tudi ni bilo, razen kolikor so videli od svojih »babušk«, kako so molile v svojem kotu. V naši cerkvi jih ni manj, ker se vedno javljajo novi, ki čutijo, da bi svoje življenje lahko obogatili z vero. V tem duhu prihajajo tudi pravoslavni, ki niso zadovoljni s politiko in prakso svoje Cerkve. Javljajo se tudi potomci (tretja generacija) katolikov. Mnogo jih prihaja iz Kazahstana: to so potomci Nemcev in Poljakov, ki so bili izgnani tja, kjer zdaj od njih zahtevajo, naj se naučijo kazaškega jezika. Po drugi strani pa je v Rusiji še vedno dovolj dela za vse, ki so pripravljeni delati. Vsem želim, da bi vas prazniki duhovno obogatili in bi mogli pogumno sprejeti izzive novega leta! Tone

Slovenci pri obnovi

Obnovljena cerkev v Čilu

ema Telič, Usmiljenka, Čile

13.11.2011. Spoštovani. Sem duhovnik

Fernando Macias, provincial in ravnatelj usmiljenk v Čilu. Pošiljam vam bratski pozdrav. Želim se vam zahvaliti v svojem imenu in v imenu Misijonske družbe v Čilu za vašo pomoč, ki smo jo dobili od Misijonskega središča. Hvala za to veliko pomoč, da smo mogli v letu 2010 popraviti cerkev sv. Vincencija Pavelskega, ki je bila po hudem potresu v zelo slabem stanju. Sedaj je zelo lepa, ljudje pa veseli. Nekaj denarja je šlo za hrano in študij bogoslovcev. Popravili smo tudi sobe, spalnice, sanitarije, kar je bilo vse v zelo slabem stanju zaradi potresa. Pred dnevi sta bila dva bogoslovca posvečena za duhovnika. Tu v Čilu je vse drago in življenje je težko. Vse se je podražilo po potresu, posebej gradbeni material. Bratsko vas pozdravlja Fernando Macias, CM. Lepo pozdravlja s. Ema Telič, ki je pismo prevedla.

Hvala za zavetišče za sirote! Dorotea Dundjer, Marijina Sestra, Benin

23.11.2011. Velik pozdrav in zahvala iz Benina. Naj se spet oglasim z nekaj besedami. Hvala vam za pomoč pri gradnji našega zavetišča za sirote. Zgrajeno je, prostori so urejeni, postelje nameščene, dekleta so tu in vsaka ima svoj prostor. Šestdeset deklet vzklika: Hvala Bogu in vam, da morejo bivati v tako lepih prostorih, da lahko spijo na posteljah kot drugi otroci po svetu, da imajo mize, ob katerih lahko jedo, se učijo, pišejo in jim ni treba sedeti na tleh v prahu ali na betonu – vse to je vaša zasluga. Hvala vam, naj vas Gospod obilno nagradi za vsako vašo žrtev. Otroci iz Benina molijo za vas in vas pozdravljajo. Hvaležna s. Dorotea

4

Božično darilo

Zvonka Mikec, salezijanka, Mozambik 17.11.2011. Zahvaljujem se, da ste nam tako ekspresno rešili Miva prošnjo. Ta teden so mi iz Avstrije poslali dokument donacije in račun avtomobila, da bomo urejali dokumente za uvoz. Ko se deklice vrnejo s počitnic, bo verjetno tu novi avto. Kako čudovito, da smo na tako različnih koncih pri različnih ljudeh s tako različnimi prepričanji, a ob božiču se nekako le srečamo v Njem, ki je, čeprav Dete, Gospodar našega življenja. Naj vam stoterno povrne vse dobro, ki ga naredite za nas, ki se trudimo tu na daljnih planjavah s to ubogo čredo, ki jo je včasih kar težko zbrati. Naj bo ta spomin tudi za vse tiste, ki jih niti ne poznamo, a nas velikodušno vedno podpirajo. Naj bo Bog vsem stoteren plačnik. Za Novo leto želim vsem Marijinega varstva in Božjega blagoslova in vas seveda povabim v Mozambik. S prisrčnimi pozdravi, hvaležna s. Zvonka Mikec. Dekleta iz internata Meninas LAR 2011


e - nabiralnik

Štrbunk in komarji

Polne roke dela

23.11.2011. En lep pozdrav iz Farafangane. Včeraj sem začel pisati pismo o prvih vtisih, ko pa sem prekinil pisanje, se je izgubilo. Si bom skušal urediti povezavo tudi na računalniku, ker imam v Manambondro na vrhu zvonika celo telefonski signal in bi moral delati tudi internet – vsaj za pošiljanje e-mailov. Toliko za zdaj, drugič kaj več. 24.11.2011. Danes je točno en mesec, odkar sem prispel na Madagaskar. Pozitivnih vtisov je veliko … Avto, ki me je počakal, je že precej zdelan, dela pa veliko. Škof me prosi, naj čim prej dokončam hišo, ki je v gradnji že več let in je sedaj pod streho, manjka pa še kar (levo), Janez Mesec pred župniščem precej. Za zdaj bivam po malza njim hiša za goste gaško: spim in jem v leseni koči brez elektrike, tuširam se z lončkom, jutranjo potrebo pa na štrbunk, kjer me za dobro jutro krepko opikajo komarji. V glavnem nič hudega mi ni! Lep pozdrav, Jani.

4.11.2011. Pri nas se imamo kar dobro. V avgustu smo imeli za 14 dni skupino španskih zdravnikov. Opravili so 64 operacij. V septembru so potekale duhovne vaje za 51 sester. V oktobru je prispela druga skupina španskih zdravnikov (v prvi jih je bilo 14, sedaj 13). Tudi ti so opravili veliko operacij, posebno očesnih. Hvala vam za poslani dar 6.000 € za hrano in zdravila. Sedaj sem prosila za dva bicikla za sestre; dve sestri bi tako skupaj obiskovali na oddaljene postaje. Hvala vam za vse. Ostanimo povezani v molitvi in evharistiji. Iskren pozdrav – hvaležna s. Marija.

Jani Mesec, duhovnik Lj, Madagaskar

Radodarna Slovenija: mala, a žilava Janez Krmelj, duhovnik Lj, Madagaskar

13.12.2011. Hvala za pošto. Izdelal bom predračun in natančno popišemo potrebno. Res hvala Misijonskemu središču, le z vami lahko naredimo za Malgaše kaj kvalitetnega. To pogosto poudarja Pedro Opeka. Slovenci pošljejo avtomobile in to čisto nove, medtem ko drugi pošljejo rabljeno ali odpisano. Smo mala državica, a žilava, da kadar dajemo, to delamo iz srca. Nikoli nas ne bo sram pred svetom, ko se tehtajo storitve v prid ljudstva v deželah razvoja. Največ naredimo s tem, ko žrtvujemo brezpogojno. 26.12.2011. Blagoslov in vse dobro za božične dni. Rad bi sestavil zadevo glede potreb za izgradnjo sanitarij in poročilo o porabi denarja iz TKA, pa imam veJezuit p. Jože Grošelj je liko hajko z zadevo, ki me mori ta božič. Tu namreč zgodbe iz svoje doslej vlamljajo v grobnice, kjer iščejo srebrnike, pokojniku prehojene življenjske poti so namreč v slovo dali denar, da nima potem več kaj popisal v knjigi Vredno je vztrajati. Knjiga bo bralca iskati v kraju, ki ga dokončno zapušča. Najeli so čazabavala, pa tudi poučila rovnika, jasnovidca, torej vedeževalca, ki naj bi doloo težavah in radostih čil vlomilca. Iščejo grešnega kozla, da bi očistili sebe slovenskih misijonarjev: o pred predniki. To bo povzročilo veliko zmedo, morda tem, kako v Zambiji gradijo celo umor osebe, ki jo bo ta vedeževalec določil. nove cerkve, o lokalnih Zame je to veliko breme, ker bo izid zelo težko rešiti običajih, o težavah z afriškimi škofi ter o in ljudi ponovno spraviti med seboj. To so ljudje, ki so iskrenem slavljenju Boga. zgradili Ampitafa, zato je toliko težje zame. Najlepša hvala za poslani denar; upam, da bom lahko vse ureKnjiga ima tudi 56 barvnih dil s temi sredstvi, poskušam narediti čim bolj varčfotografij iz arhiva misijonarja p. Jožeta no, vendar to traja veliko dlje, kot če bi delal kot čloGrošlja. vek, ki upravlja s polno malho. Tu se pa tako ne mudi, Cena: 18,40 EUR da bi vrtoglavo zastavljal delo in se nato tolkel po glavi za preuranjeno investicijo, ki bi pohujšala druge. 29.12.2011. Spoštovani v Misijonskem središču, hvala, vse najboljše za 60-letnico pa nekdanjemu ravnatelju Dragu Ocvirku, saj nam je zelo veliko dobrega storil in s srcem gorel za naše delo. Blagoslov in vse dobro naj mu Bog nakloni še mnoga leta. Pa še novica, da se vedeževalec umika in kot kaže je intriga prečitana pred njegovim prihodom. Vsem v Misijonski lepe priprave na novo leto, saj po njem ostane le še delo in bolj malo praznovanj. Vse dobro, Janez

Marija Pavlišič, usmiljenka, Madagaskar

Zahvala za »MIVA« avto

Dragi dobrotniki! Srečno in zdravo leto 2012! Naj vam to leto prinese veselja, miru in uspeha! Terensko vozilo deluje odlično in zelo koristi pri delu naših novink v živinoreji in poljedelstvu. Prav lepa vam hvala zanj! Novembra je vstopilo 15 novink, 15 jih je bilo že prej. Skušamo jih versko vzgajati. Ko jih spremljam, me navdaja veselje in skrb obenem: »Kaj neki bo iz njih?« Zaupam božji previdnosti! Molimo, da uresničijo svoj redovniški poklic. Dež na severu otoka je redkost. Že več mesecev smo brez vode. Ponjo je treba 8 km daleč. K sreči je tu vaš avto, da si jo lahko navozimo. Zagotavljamo vam vsakdanje molitve. Prisrčno pozdravljam! S. Angelina Razafindravao, vrhovna predstojnica redovnic Marijinega brezmadežnega srca (CIM-DS)

V decembru je RTV Slovenija predvajala film o delu Pedra Opeke. Sedaj je film na voljo tudi na DVD-ju. Kupite ga lahko v trgovini založbe Družina.

5


V ojno leto

Po vojni – Afriško državo Slonokoščena obala je lani pretresala kratka vojna za oblast. Naši misijonarji in misijonarke so jo krepko čutili, saj so nesebično priskočili na pomoč žrtvam. Zdaj so ostali le še spomini

Pavel Bajec, duhovnik Kp, Slonokoščena obala

Nič novega pod soncem 6.12.2011. Kako resničen je pregovor: »Nič novega pod soncem!« Čas beži, mi pa smo ujeti v krog dogajanj, ki se spletajo in razpletajo v večno tišino. Nič novega. Spet smo v adventu in se pripravljamo na prihod Odrešenika. Začeli smo novo liturgično leto, ki nas bo popeljalo skozi zgodovino našega odrešenja. Začeli bomo novo koledarsko leto, ki nas opozarja, da smo minljivi, vendar nas ta minljivost vodi v večnost. Nič novega, a vendar toliko stvari, ki smo jih doživeli od zadnjega božiča. Tisti božič leta 2010 smo preživeli v strahu in napetosti v povolilni krizi. Da je bil naš strah upravičen, so potrdili dogodki v začetku aprila, ko je novoizvoljeni predsednik s silo odstranil predhodnika, sicer poraženca na volitvah, ki pa poraza ni hotel priznati. Doživeli smo dobra dva tedna trajajočo vojno, v kateri je uradno izgubilo življenje več kot tri tisoč ljudi. Koliko pa je bilo res mrtvih, bo morda pokazal čas. Pri nas tu v centru smo sprejeli ljudi, ki so bežali od doma v strahu pred nasiljem in tudi pred smrtjo, zlasti tisti iz stranke bivšega predsednika. Skoraj deset dni je bilo tukaj pravo mravljišče, saj je bilo v centru, ki lahko sprejme okrog 120 ljudi, več kot 4.500 ljudi. Zvečer je dvorišče postalo eno samo ležišče. Kdo bi preštel vsa ognjišča, kjer se je kuhalo … V sobah, kjer sta dve postelji, so živele cele družine, pet, sedem in več oseb. Lahko si mislite, v kakšnem stanju je bil center po njihovem odhodu. Morali smo vse na novo prepleskati, obnoviti mreže proti komarjem in toliko drugih popravil. Le nekaj oseb je prineslo kak

6

prispevek, vse drugo je bilo za božji lon. Politična situacija je ohromila normalno delovanje centra in tako smo šli v izgubo. Sedaj se življenje počasi normalizira, čeprav je še veliko negotovosti in strahu. Razen državne univerze, ki je bila uničena, šole skušajo speljati. Tudi privatne višje šole in privatne univerze obratujejo. To se odraža tudi v našem centru, kjer sedaj redno sprejemamo ljudi: skupine vernikov, tudi drugih veroizpovedi, ki prihajajo na tečaje in duhovne obnove. Prihajajo tudi razne organizacije na tečaje in izobraževanje. Tako skušamo zagotoviti čim več sredstev za delovanje centra. V januarju, februarju in marcu bodo naši vsakoletni tečaji za katehiste iz naše škofije. Vam priporočam v molitev te oznanjevalce božje besede, saj so prav oni glavni nosilci evangelizacije v tukajšnji Cerkvi.

300 km iz San Pedra v Abidžan smo potrebovali manj kot štiri ure, danes pa sedem do osem ur. Ljudje pravijo, da so nekatere druge državne ceste še v slabšem stanju. Kaj šele krajevne ceste na deželi, ki niso asfaltirane! Velik problem je šolski sistem. Organizacija je zelo počasna in vedno v zamudi. Ni pravih delovnih navad, raven izobrazbe je nizka. Mnoge zgradbe so uničene ali v zelo slabem stanju. Država skuša urediti zdravstvo, ki naj bi bilo uradno zastonj. Zdravila, ki prihajajo v državne zdravstvene ustanove, so velikokrat preprodane privatnim ustanovam in klinikam. Umrljivost, ne samo otrok, ampak tudi odraslih, je še vedno velika. Aids je še močno prisoten.

Z upanjem naprej Tisti božič leta 2010 pa je bil za nas tudi vir veselja, saj smo prav na sveti večer obhajali prvo sveto mašo v novi župniji, posvečeni Obiskanju Božje Matere. Župnija obsega velik del obale našega mesta. Cerkev se nahaja le nekaj sto metrov od Atlantskega oceana. Zgradili smo jo z vašo pomočjo in lahko sprejme več kot 250 ljudi. V sklopu cerkvene stavbe imamo tudi župnijsko pisarno, sobo za duhovnika in dvorani za srečanja. Drugega oktobra je prišel v župnijo naš škof, ki je blagoslovil cerkev, oltar, tabernakelj in obenem uradno

Zunanja pomoč Prihodnjo nedeljo (11.12.2011) bodo tu volitve poslancev. Molimo in upamo, da se bo vse srečno izteklo. Kot sem omenil, se življenje normalizira. Mnoge države imajo velike koristi na Slonokoščeni Dvorišče misijona med nemiri obali, zato nova oblast dobiva velike vsote pomoči, da bi nadoknadili zamujeno, kajti celih deset let je bilo praktično vse v zastoju. Težko si je predstavljati stanje naših glavnih cest. So odseki, kjer več sto metrov ni več sledu o asfaltu. Za dobrih


V ojno leto

– obnova

Anica Starman, frančiškanka brezmadežnega spočetja, Slonokoščena obala

Skupaj zmoremo več

na hude čase, veselje, ker se je vrnil mir in se lahko obnavlja in popravlja. Za naprej pa je upanje, da bo vladal mir in da se bo s pomočjo dobrih ljudi dalo še kaj storiti za prebivalce Slonokoščene obale. odprl župnijo. Ljudje so se potrudili in pripravili lep praznik. Njegov obisk je bil tudi začetek novega pastoralnega leta. Seveda je cerkev veliko premajhna za župnijo, ki se bo tu razvila. Sedaj je naša mestna četrt le redko naseljena, ljudje pa korajžno gradijo in se počasi priseljujejo. Pred meseci so elektrificirali še en del četrti, prav sedaj urejajo vodovod. Vse to je spodbuda ljudem k hitrejši naselitvi. Naše zemljišče je dokaj majhno, celo premajhno, da bi lahko uresničili vse, kar je potrebno za normalno življenje župnije. Trenutno se dogovarjamo, kako dobiti še nekaj terena, potem bi lahko začeli z gradnjo cerkve. Vam priporočam v molitev te naše načrte. Sicer pa nova župnija pripravlja prihod Odrešenika v srca ljudi, ki znajo prisluhniti božjemu klicu in postaja znamenje njegove navzočnosti za tiste, ki so morda preveč zaposleni s tem, kar je od tega sveta. Molite tudi vi, da bi vsak naš župljan postal sol in luč z vsem svojim življenjem. Katoličani so tukaj v manjšini, le nekaj procentov prebivalstva. Božič pa je praznik upanja, saj Bog prihaja tudi k nam, tudi k ljudem, ki ga še ne poznajo. Bog povrni vsem, ki nas spremljate pri našem delu z molitvijo in nam tudi materialno pomagate. Naj vam bo dobri Bog bogat plačnik. Naj vam za konec iz vsega srca zaželim vesel in blagoslovljen božič. V novem letu 2012 pa naj vas vedno spremlja dobrotna božja roka na priprošnjo nebeške Matere Marije. Vsem lep misijonski pozdrav. Pavel

6.1.2012. Minulo leto je bilo težko: vojna nas je pretresla, mnoge ranila, nekatere pa umorila. Rane se počasi celijo, sprava se počasi pripravlja, zanjo bo treba še veliko prestati in moliti. A v tej preizkušnji nas Bog ni zapustil. Skupnost v Abidžanu je, kot mnogo prebivalcev Slonokoščene obale, občutila na svoji koži krajo in razdiranje. Počasi, s pomočjo sester v Morestelu (Francija), so našo hišo spet uredile, popravile, kar je bilo razbito in kupile najpotrebnejše. Avstrijska provinca je darovala za avto in računalnik. To je res čudovit zgled sestrske ljubezni. Ker živimo v skupnosti, imamo privilegij, mnogi te sreče nimajo. Po mučnih dogodkih smo z veseljem spremljali s. M. Odile, ko je naredila večne zaobljube. Vsa velika družina, mnogo sester, tudi iz drugih kongregacij, sorodniki in prijatelji smo se zbrali pri sv. maši in jo z molitvijo, petjem in plesom spremljali, ko je izrekla svoj »da« kot odgovor na božjo ljubezen. S. Viviane hodi v katehetsko šolo, s. Aimée Claire poučuje v katoliški šoli, s. M. Odile pripravlja odprtje slaščičarne; delala bo skupaj z ženami, ki prodajajo pecivo na trgu. Odgovorna je za skupnost in obiskuje vse tri skupnosti v deželi. V skupnosti v Frescu so štiri sestre. Dom za dijakinje je poln, pri dijakih je še nekaj prostora. Rezultati izpitov niso bili najboljši; to je posledica nemirov

in mnogih tednov brez pouka. Katoliška osnovna šola vsako leto dogradi en nov razred. Zdaj jih je že pet. Štiri sestre smo tudi v Gbagbamu. S. Monique dela v šoli kot ekonominja; otrokom pripravlja malico z doma narejenim čokoladnim namazom ali s sojo. S. Rosa je začela z zdravstveno pastoralo in v več skupinah obiskujejo bolnike in starejše, ki ne morejo od doma. Svetuje jim, kako ohraniti zdravje; če so bolni, jih povabi, da gredo v ambulanto. S. Blandine dela s podhranjenimi otroki. S preventivo želimo preprečiti podhranjenost; mnogo mater je to že razumelo in redno prihaja na pregled. Sama nadaljujem z delom v zdravstvenem centru. Z darom trikraljevske akcije smo dogradili štiri prostore. Bolniki se tako bolje počutijo, osebju več zaupajo, osebje pa dela v boljšem okolju. Hvala vam, otroci, ki ste se zelo potrudili in zbrali ta denar. Bog povrni vam vsem in tudi vsem drugim dobrotnikom. S skupnimi močmi smo tako opremili prostore. Zdaj je prijetno delati v večjem in snažnem prostoru! Hvala! Vesele bomo, če nas obiščete iz Misijonskega središča, ko bomo blagoslovili nove prostore. Hvala vsem! Novi prostori zdravstvenega centra.

7


K ambod ž a Ljudmila Anžič, hči Marije pomočnice, Kambodža

Kristusovo rojstvo v deželi,

Obisk družin

Kambodža je budistična dežela. In vendar je v njej peščica kristjanov, tudi katoličanov. Kako v takšnih razmerah izgleda praznovanje božiča, pove s. Ljudmila. Dežela je v tem času v deževni dobi in poplave niso redke. Tako je bilo tudi lani, zato bo letina riža slaba. Vesela novica pa je, da bodo sestre svoj vrtec in osnovno šolo nadgradile in omogočile šolanje najrevnejšim. Na pomoč so jim priskočili arhitekti iz Singapurja, pa ne samo oni; kar 300 drugih Singapurcev je prišlo k sestram in storilo ogromno dobrega za njihove šolarje. Adventni čas je bil tako zelo bogat in … naporen, božič in osebno srečanje z Jezusom pa toliko bolj zaželena. 13.11.2011. Doma ste že krepko zakorakali v jesen in ko bodo nekateri brali ta članek, bo že zima. Medtem pa pri nas veje neko prijetno “pomladno ozračje”. Ne le zunaj v naravi, kjer se končuje deževna doba in je lepo zeleno in sončno. Pomladno je predvsem v življenju. V petek, 11. novembra (2011), smo na škofijski ravni začeli novo pastoralno leto s slovesno mašo. Zbralo se nas je skoraj tisoč, kar je za naše razmere (okrog 30.000 vernikov v vsej državi) zelo veliko. Predstavniki župnij so domov ponesli škofovo pastirsko pismo, izvode Markovega evangelija, ki naj bi ga dobil vsak vernik, in predvsem povabilo, da bi bili letos »z Jezusom« kot njegovi apostoli, ki jih je Gospod poklical po imenu. V naši Cerkvi se počasi prebuja novo življenje. Na praznik sv. Terezije Velike, 15. oktobra, smo v škofiji začeli s posebnim izobraževalnim

8

programom za kristjane. Veliko ur je posvečenih poznavanju Svetega pisma, moralnemu nauku Cerkve, cerkveni zgodovini, katehetiki idr. Šolo obiskuje 45 v glavnem mladih, ki bi radi poglobili svojo vero, da bi potem lahko za Kristusa pričevali. Upamo, da so to naši bodoči sodelavci in voditelji po župnijah in v drugih službah v Cerkvi. Molimo, da bi v šoli vztrajali, saj je program predviden za vsak petek popoldne in soboto dopoldne. Obljubili so, da bodo zvesti dve leti, kolikor traja program. So naše veliko upanje. Iz naše Don Boskove osnovne šole hodita na tečaj dve učiteljici.

Poplave V začetku oktobra smo začeli novo šolsko leto. Nekatere učenke iz osnovne šole, ki živijo v našem internatu, so se v šolo vrnile predčasno. Vasi ob reki Mekong in Tonle Sap so bile takrat že več tednov pod vodo. Ljudje

so se vedno težje umikali naraščajoči vodi in vedno težje našli dovolj hrane. Naše učenke so pripovedovale, da niso imeli kje spati, ker je voda dobesedno zalila hiše. Voda je bila v nekaterih vaseh visoka skoraj dva metra in so do cerkve naredili nekakšno leseno pot, po kateri so nekaj časa še lahko prišli k maši. Še dobro, da so mnoge naše hiše grajene na visokih kolih in tako že vnaprej pripravljene za poplave v deževni dobi. Vseeno je letos poplavljalo preko vseh pričakovanj. Ko smo spremljali poplave v sosednji Tajski, pa smo kljub vsemu čutili, da smo mi še na dobrem. Zaradi naraslih in nevarnih rek so letos odpadla tradicionalna tekmovanja z dolgimi čolni na reki Mekong v Phnom Penhu. Sicer ravno danes zaključujemo Festival vode, vendar s prireditvami na suhem. Vsako leto na tisoče ljudi za ta praznik pride v glavno mesto, letos pa se je mesto izpraznilo


K ambod ž a

kjer so kristjani v popolni manjšini

Ljudmila Anžič, misijonarka v Kambodži

in so nekateri počitnice izkoristili za obisk sorodnikov na podeželju. Mnogi so se odločili, da ne bodo prišli praznovat v glavno mesto tudi zato, ker jih je strah decembra, ko naj bi želi riž. Letos so bila polja skoraj dva meseca visoko poplavljena, tako da je riž, ki bi moral ravno zdaj najbolj rasti, marsikje zgnil. Decembra zato po mnogih vaseh ne bo žetve. Hudo bo za vse: za kmete, za reveže, ki so služili kot priložnostni žanjci, pa tudi za nas, ki bomo riž kupovali. Cena riža bo gotovo zelo narasla. Sprašujemo se, če to pomeni, da bo še več mladih ljudi prišlo v mesto v upanju, da si v tekstilnih tovarnah in na raznih gradbiščih najdejo kakšno delo, čeprav slabo plačano.

Na temeljih prijateljstva Zdaj pa še dobra novica, bolj “pomladno obarvana”. Sredi oktobra nas je obiskala skupina arhitektov iz Singapurja. Od naših prijateljev, ki že lep čas na vse mogoče načine zbirajo denar za gradnjo naše šole od 6. do

12. razreda (zdaj imamo samo vrtec in do 6. razreda – prvo stopnjo osnovne šole) so slišali, da iščemo nekoga, ki bi naredil načrt za novo gradnjo. Ker je singapurska arhitektka s svojo delovno skupino malo pred tem zaslužila prestižno državno nagrado za najbolje izdelan načrt, se je odločila, da hoče v zahvalo Bogu narediti nekaj dobrega, zastonj. Z vsemi svojimi sodelavci (okrog 20 ljudi) je prišla na obisk v Kambodžo. Najprej so nekaj dni preživeli v Siemriapu na ogledu znamenitih starodavnih templjev Angkor Wat, potem pa so se za en dan ustavili pri nas v šoli. Skupina je organizirala dejavnosti za naše šestošolce: pravo gradnjo mesta iz časopisnega papirja. Med pripovedovanjem posebne zgodbe so otroci in voditelji v skupinah počasi ustvarjali mesta s hišami, šolami in drugimi zgradbami. Na koncu so z mostovi, cestami in letališči mesta raznih skupin povezali v celoto. Tako otroci kot mladi arhitekti so bili zelo navdušeni. Celo jeziki, angleščina, kitajščina in kmerščina za nekaj ur niso bili problem. Preko skupine pa smo tako zgradili še en most pomoči do študija, v katerem so se vsi zaposleni skupaj odločili, da bodo narisali našo bodočo šolo in po svojih močeh pomagali, da se projekt izvede. S Singapurjem nas veže staro prijateljstvo in pred kratkim so nam sporočili, da so zbrali še nekaj denarja, kar je zelena luč, da bomo z gradnjo v letu 2012 začeli. Gre za velik projekt, ki ga izročamo v vaše molitve. Vem, da nas tudi vi ne boste pustili na cedilu, ker ta nova gradnja pomeni, da bomo potrebovali vašo pomoč pri izobraževanju bodočih učiteljev in potem za

botrstva otrok. Starši in celo iz ministrstva za šolstvo nas že dolgo prosijo, naj šolo dogradimo, da bodo najbolj revni otroci lahko prišli do dobre izobrazbe. Naj zapišem še, da zaključujemo cerkveno leto. Gospod nas vabi k čuječnosti in k delavnosti. Dal nam je mnogo talentov in vabi nas k zaupanju vanj, da s prejetimi darovi pridno ustvarjamo in trgujemo. Vedno bolj verjamem, da je Kambodža zares najboljši kraj za uporabo talentov in tale čas, ki ga živimo zdaj, zares najboljši čas. Pa ne mislite, da samo zato, ker vedno veje “pomladni veter”. Tik pred začetkom šolskega leta sta dve sosestri hudo zboleli in se še nista vrnili v misijon. Že tako nas je malo, pa sta manjkali še dve zelo dejavni sestri. Vse nas je streznilo, da samo z našimi močmi ne gre. »Če Gospod ne zida hiše, se zaman trudijo zidarji,« pravi psalmist. Zato vas še enkrat prosim, da se nas spomnite v molitvi. Da bi bilo vse, kar delamo, predvsem pa kar smo, zares blagoslovljeno. Tudi vse me sestre, naši otroci, učenke in naši sodelavci vam pošiljamo pozdrave in predvsem svoje molitve.

300 Prostovoljcev 26.12.2011. Danes nam je rojeno Dete, naš Odrešenik. Danes, prav za vsakega izmed nas, prav tam kjer smo, zame v Phnom Penhu, za vas čisto na drugem koncu sveta. On, ki je Luč, prihaja, da razsvetli naša srca in premaga temo in strah v njih. Moje voščilo je molitev za vas, da bi se ob božiču znali ustaviti pred njim in mu dopustili, da vas osvetli in ogreje s svojo lučjo. Naj vas Marija, njegova in naša mati, nežno prime za roke in privede prav do njega.

9


K ambod ž a

Piknik družin po božičnem nastopu

Tretji adventni teden je bilo v šoli zelo živo. Iz Singapurja je prišlo 300 prostovoljcev, ki so delali na treh naših šolah in pri sestrah misijonarkah ljubezni. Večji del skupine so bili župljani, ki so pomagali pri poučevanju otrok. Za en teden so ljudje različnih poklicev postali učitelji angleščine, matematike, glasbe, športa in ročnih del. Nekaj katehistinj je imelo za katoliške otroke verouk po metodi Dobrega Pastirja. Otroci so zares uživali. Skupina starejših je pripravila darila za vse učence; vsak je dobil lepo toplo odejo in sladkarije. Skupina mož je prebarvala ograjo in pomagala pri zadnjih delih okrog nove lurške kapelice, ki je bila že nekaj tednov prej postavljena prav z denarjem darovalcev iz Singapurja. Tako je Marija zdaj dobila še en nov dom in je Mati in Kraljica tudi v vasi Phum Chreh, kjer imamo osnovno šolo. Del prostovoljcev so bili študentje medicine in zobozdravstva, zdravniki in zobozdravniki. Le-ti so pregledali vse naše otroke in precej ljudi iz vasi, od koder prihajajo naši učenci. Študentje medicine so z našimi učenkami kuharsko-gostinske šole pripravili posebno učno uro o vrednosti sadeža papaje in so na vrtu posadili ogromno semen. Upamo, da bomo

10

čez dobrih 10 mesecev že lahko obirali sadje. Med častnimi gosti je bil singapurski nadškof Nikolas, ki je obiskal naše šole, nekatere družine otrok in se srečal z našim škofom Oliverjem in drugimi predstavniki iz škofije. Naši otroci so ves teden uživali v igri, učenju in božičnem programu, ki so ga pripravili proti koncu tedna. Videli smo, da je marsikateri Singapurčan, ne več tako mlad, postal kot otrok, vesel in nasmejan. Ljudje tam po navadi hitijo, delajo in si skoraj nikoli ne vzamejo časa za oddih. Ko sva bili s sestro Leezo pri njih, da bi načrtovali teden dejavnosti pri nas, so se vsa srečanja začela šele pozno zvečer, ko so se ljudje vrnili iz služb. Končali smo vedno po polnoči. Nekega jutra nam je zdravnik, glavni organizator in najin gostitelj, čisto mimogrede povedal, da je šel spat ob petih zjutraj, ob osmih pa vstal, da naju je peljal v cerkev. Zato smo vse prostovoljce toliko bolj občudovali, da so za nas in naše otroke žrtvovali teden svojih počitnic, ki bi jih lahko preživeli kje drugje in ne v našem prahu in vročini. Pa vendar so prav oni sami ugotavljali, da so bili najbolj obdarovani, ker jim je sreča na obrazih otrok prinesla notranje zadovoljstvo in mir, ki

jim ga denar in uspeh ne moreta dati. Samo predstavljate si lahko, kaj pomeni organizirati teden bivanja za tako veliko skupino ljudi. Vsak dan so se iz hotela do šole pripeljali z več avtobusi. Poseben podvig je bil za skupino mam naših otrok: priprava obedov za vse. Hrano so vsak dan dostavile v posebnih škatlah in plastičnih lončkih. Še to naj povem, kako bi mi skoraj zastalo srce, ko so mi prvi dan zjutraj šoferji avtobusov povedali, da nas ne bodo mogli zvoziti do restavracije, kjer naj bi imeli prvo otvoritveno večerjo. Restavracija, ki je bila pripravljena sprejeti 180 ljudi, je bila namreč na drugi strani mosta čez reko Mekong, vendar do tja nismo mogli, ker je most za avtobuse zaprt. Tako smo zvečer ljudi zvozili do mosta, potem pa čez most in do restavracije v majhnih kombijih za 15-20 ljudi. Še dobro, da so bili ob pogledu na sestro-šoferja tako navdušeni, da se niso pritoževali nad nadležnim presedanjem in drenjanjem v kombijih. Na koncu tedna smo se poslovili kot prijatelji. Toliko lepega se je zgodilo med nami, da bomo še dolgo hvalili Boga, ki nas je zbral v svojem imenu in nas ves teden obilno blagoslavljal. Utrujeni smo tudi bili, pa še kako.


K ambod ž a Zadnji dan smo noge bolj kot dvigovali, po domače povedano, kar vlekli za sabo ...

Budisti pri božičevanju Na četrto adventno nedeljo so otroci za starše pripravili božično praznovanje. Čeprav so starši v večini budisti, so nam bili hvaležni, da smo z otroki pripravili program, v katerem so lahko bolje razumeli, kaj pravzaprav praznujemo na božič. Otroci so v igrici lepo povedali, da je božič praznik ljubezni, najprej tiste, ki jo je Bog z učlovečenjem svojega Sina izkazal vsem nam ljudem, pa tudi praznik tiste ljubezni, ki jo vsak božič skušamo mi izkazati drug drugemu. Letos smo starše povabili, da ima po programu vsaka družina kosilo kar na trati okrog šole. Mnoge družine so se odzvale in lepo je bilo gledati, kako so v senci kakšnega drevesa, sedeč na slamnatih preprogah, použili svoj obed. Zadnji teden pred božičem se je življenje v šoli nekoliko umirilo. Na učencih se je še vedno čutil močan vpliv obiska prostovoljcev, pa tudi bližajočih se počitnic. Otrok se kar ni dalo umiriti. Pa kdo bi se čudil, ko pa smo tudi me sestre že komaj čakale

Pomoč družini, ki je bila prizadeta v poplavah, osnovnošolci so sami zbrali denar

petka in tako zadnji delovni dan. Ta dan smo imeli po slovesnem programu kosilo za dekleta kuharsko-gostinske šole skupaj z učitelji in drugimi zaposlenimi. Po njihovem odhodu se je šola zavila v tišino in mir. Zdaj so otroci doma do 3. januarja, ko spet odpremo šolska vrata. Zanimivo je praznovati praznik Kristusovega rojstva v deželi, kjer so kristjani v popolni manjšini. Sama sebi sem se smejala, ko sem se spominjala svojega prvega božiča v Italiji pred več kot 20 leti. Takratne novinke

smo le s težavo premagovale domotožje. V vseh rimskih cerkvah nobene jaslice niso bile “ta prave”, ker niso imele maha. Če so bile še taka umetnina, niso bile “ta prave”. Pa potica nam je manjkala. Zdaj si že več let vedno znova želim le eno: da bi lahko pripravila prostor za Gospoda in se v teh svetih dneh zares osebno srečala z njim, ki je vir luči in življenja. Prav to želim tudi vsem vam, ko se vas hvaležno spominjam v molitvi. S. Ljudmila Anžič Božični nastop

11


K ralji dobrotniki Do urednika Misijonskih obzorij je prišla gora poročil, pripovedi, razmišljanj in slik o trikraljevski akciji 2011/12. Ne vem, če bi bila celotna številka revije dovolj za vso prispelo pošto na to temo. Hvala Bogu, da je tako! To namreč pomeni, da se je Trikraljevska akcija zelo razširila, prijela med otroci in mladimi in da jim ogromno pomeni. Očitno je tudi, da ima veliko podporo med ljudmi, ki kolednike gostoljubno sprejmejo in obdarijo, saj vedo, da bodo njihov dar prejeli otroci v nerazvitih deželah, ki so pomoči najbolj potrebne in kjer delujejo naši misijonarji. Zato ne preseneča, da kolednike sprejmejo tudi visoki predstavniki Cerkve in države. Le-te so letos obiskali »kralji« iz Cerkelj na Gorenjskem. Ti so si zato izborili samostojen članek, iz gore drugih pisem pa sem pobral nekaj zrn in napravil »trikraljevsko sestavljenko«. Vem, da mi pisci tega ne bodo zamerili, saj razumejo, da drugače ne gre, in upam, da jim to ne bo vzelo poguma, da se znova oglasijo Misijonskim obzorjem. Na zadnji strani so našteti projekti naših misijonarjev, ki bodo letos prejeli trikraljevski dar.

12

Cerkljanski kralji V župniji Cerklje na Gorenjskem koledujemo že peto leto. Koledniki so v glavnem osnovnošolci, razporejeni v skupine po tri ali več. Obiščejo večino domov v župniji, kjer jih ljudje z veseljem sprejmejo. Le redko se zgodi, da se vrata ne odpro, kar pa jim ne vzame poguma za plemenito delo. Ljudje radi darujejo, zato se vsako leto zbere kar nekaj sredstev za potrebne.

Župnija Šturje

Župnija Zaplana

Letos je naš g. župnik Stanislav Gradišek prejel prošnjo Misijonskega središča (MSS), če bi lahko cerkljanski koledniki obiskali nekatere pomembne osebnosti v Ljubljani. Organizacijo je zaupal Damijani Božič-Močnik. Izbrala je primerno koledniško pesem za triglasno fantovsko petje. Slovesne obleke je izdelala gospodinja v župnišču Angela Močnik. Na praznik Sv. treh kraljev smo se odpeljali v Ljubljano. V spremstvu g. Staneta Kerina in ge. Mateje Novak Kukovič iz MSS smo obiskali Slovensko in Škofijsko Karitas in uredništvo Družine. Takoj za tem smo se odpravili na ozemlje države Vatikan: obiskali smo nunciaturo. G. nuncij sicer ni bil navzoč, kolednikom so prisluhnili njegovi ožji sodelavci. Sledil je sprehod do nadškofije, kjer so koledniki voščili g. nadškofu dr. Stresu in vsem na nadškofiji. Nadškof je bil vesel obiska in se jim je zahvalil za voščila, kot tudi za plemenito delo, ki ga opravljajo s tem, ko del svojega časa žrtvujejo za zbiranje darov za ljudi v stiski. Sledil je obisk še nekaterih ustanov, nato pa smo se vrnili na MSS. Med potjo so kolednike z zanimanjem opazovali mimoidoči, nekaterim smo tudi zapeli. Sledil je obisk Radia Ognjišče, kamor smo prispeli točno opoldne, ko se sodelavci radia zberejo v radijski kapeli k molitvi. Pridružili smo se jim pri molitvi, nato pa so zapeli še koledniki in vsem zaželeli veliko sreče, zdravja, miru in božjega blagoslova v letu 2012. Radijski voditelj Jure Sešek jih je poprosil še za kratko poziranje pred kamero, za videoposnetek na spletni strani Radia Ognjišče. Prek radijskih valov so koledniki v živo voščili vsem poslušalcem radia, posneli so tudi kratko predstavitev za Sobotno iskrico. Ta dan je bil to zadnji obisk, pri Škofijsko srečanje kolednikov v Celju jetno utrujeni smo se vrnili domov. Pri večerni sv. maši so vsi koledniki iz župnije prinesli k oltarju svoje skrinjice z nabranimi darovi, naši koledniki pa so zapeli tudi »novo« koledniško pesem in voščili zbranemu občestvu.


K ralji dobrotniki

pri nadškofu in predsedniku Škofijsko srečanje kolednikov v Vipavi

Župnija Črenče

Župnija Ljubljana–Polje

Župnija Odranci Župnija Podgorje

Škofijsko srečanje kolednikov v Novem mestu, Šmihel

Škofijsko srečanje kolednikov v Mariboru

K predsedniku države dr. Danilu Turku smo se odpravili v sredo, 11. januarja. Tokrat je bila trema predvsem pri spremljevalcih še nekoliko večja, saj koledniki in pastirčki niso preveč vajeni protokolarnega obnašanja. Za pastirčke so bili zelo zanimivi fotoreporterji, ki so kar tekmovali, kdo bo večkrat pritisnil na sprožilec. Po prihodu predsednika je stekel običajen koledniški program, nato nas je nagovoril tudi on sam. Opravičil se je, ker nas v petek ni mogel sprejeti in se nam zahvalil, da smo ga kljub temu obiskali. Pohvalil je vse, ki si prizadevajo za ohranjanje starih običajev, ki so po drugi svetovni vojni skoraj zamrli. Pohvalil je akcijo Misijonskega središča Slovenije, ki že sedemnajsto leto organizira trikraljevsko akcijo zbiranja sredstev za potrebe misijonarjev. Premalo se zavedamo, da naš še tako majhen dar lahko na drugem koncu sveta rešuje življenja. V nagovoru je omenil tudi lepote Cerkelj, na katere ga vežejo prijetni spomini. Po končanem »uradnem« delu je bilo na vrsti fotografiranje, nato pa smo se s predsednikom zadržali še v prijetnem klepetu. Prazniki in novoletne počitnice naj bi bile namenjene počitku in nabiranju novih moči za delo v novem letu. Številni mladi po naših župnijah del tega časa in svojega truda namenijo soljudem v stiski. S tem jim vračajo pogum in prižigajo lučke rešitve v temine življenja. In naj tako tudi ostane, saj tudi v teh časih, v katerih živimo, upanje ne sme ugasniti, zato naj kolednike in vse, ki brez pomisleka darujejo svoj dar, spremlja njegova ljubezen in blagoslov. Irena in Janez Jelenc

Škofijsko srečanje kolednikov, Ljubljana – Šentvid

Škofijsko srečanje kolednikov v Lendavi

13


K ralji dobrotniki

Trikraljevska sestavljenka V Brezovici na Gorenjskem je 34 kole- darežljivost ljudi in lepo vreme v času dnikov obiskalo »veliko domov v vseh 10 vaseh v naši župniji, povsod smo bili zelo lepo sprejeti, dobrodošli, obdarjeni s sladkarijami in z darom za potrebe v misijonskih deželah. Seštevek denarnih darov: 2.408 € (letošnji znesek je za nas glede na prejšnja leta rekorden). Sedaj naj iz tega mrtvega denarja postane »hrana« za življenje, za veselje, naj nas dejanje ljubezni povezuje v eno družino v kateri se imamo radi!« Barbara Kunstelj (z vso podporo

Župnija Želimlje

koledovanja« Slavica Ergaver, kat. »No, se bom pa še pohvalila: v TKA smo zbrali 6.160 €. Nekdo je rekel: za eno hišo in pol. Gotovo je TV oddaja o Pedru Opeki tudi pripomogla k tako dobremu odzivu. Vsa ekipa, ki je pripravljala akcijo (za 36 skupin je potrebno veliko usklajevanja), je vesela in zadovoljna. Pozdrav!« Danica. »V Zaplani smo se koledniki peto leto zapored podali na pot v štirih skupinah, da bi oznanjali veselo novico o rojstvu Jezusa in prinašali blagoslov. Začeli smo zjutraj z mašo, kjer nas je blagoslovil dekan Blaž Gregorc. Dan je bil naporen, vendar se je splačalo, saj smo naredili dobro dejanje« Klavdija Gantar.

Še bomo 'Kraljevali'! Podgorje in Razborje: »Že kar nekaj mamic in atijev imamo, ki so pred 16 leti prvič po naši župniji prepevali in oznanjali, da je rojen Odrešenik, hkrati pa prosili dobre ljudi za darove, namenjene slovenskim misijonarjev. Tako smo se tudi letos odpravili na pot treh kraljev. Od hiše do hiše, od srca do srca smo v popoldanskih urah začeli s prepevanjem. V Podgorju smo imeli dve skupini, v Razborju pa eno. S to skupino, ki je svoje 'kraljevanje' začela lani, je hodil g. Stanko. V Podgorju sta bila s prvo ključar Franc in katehistinja Marija, z drugo pa župnik Polde. Najprej so vsi »kralji« šli v župnijsko cerkev sv. Urha, kjer so prejeli blagoslov krede, kadila in vseh sodelujočih. Ena skupina je šla proti Spodnji vasi, druga proti Zgornji vasi. Vreme je bilo še kar lepo, celo jasno. Ko pa smo hodili že nekaj časa, nas je naenkrat zajel snežni vihar, nevihta. V nekaj minutah smo bili beli in mokri. Lep in nepozaben ta trenutek, čeprav precej moker. Od hiše do hiše smo z veseljem, a vedno težje hodili (ena skupina so bili četrti razredi!). Med potjo so nas v nekem domu lepo pogostili in pot je spet bila lažja. Ura se je bližala deseti ponoči. Eden

g. župnika Marjana Lampreta in njegovega pomočnika g. Toneta Zajca). V Črnečah je delovalo pet skupin kolednikov. »Darove, ki so jih nabrali, so namenili slovenskim misijonarjem … Ljudje so jih prijazno sprejeli in s prostovoljnimi prispevki pomagali otrokom in mladim v teh deželah« Franci Kotnik. »Trikraljevska akcija je postala tradicionalna v župniji Ljubljana Polje. Okrog 40 otrok, mladih in starejših v sedmih skupinah, je tudi letos stopilo po poti prinašanja voščil in blagoslova v novem letu. … pod geslom 'Naše veselje za srečo drugih' so dajali zgled vesele ljubezni in vabili k dobroti do vseh, posebej do osamljenih, ponižanih in do tistih, ki so na robu družbe« mag. Mojca Parkelj. V Šturjah »že 11 let hodimo po hišah, razveseljujemo ljudi in prosimo denar za naše misijonarje. Skupin je bilo 36 po 3 ali 4 otroci in en ali dva animatorja« s. Majda Tisel. Župnija Vrh – »Vseh kolednikov z voditelji je bilo Sv. Trije kralji 180. Naša želja je, da je v to akcijo vključenih čim več otrok. Z malo truda naredijo skupaj veliko. Po maši jim je g. župnik podelil blagoslov in odšli so po domovih oznanjat veselo novico o Jezusovem rojstvu. Bogu smo hvaležni za

14

JUBILANTI – ČESTITAMO 70 letnica življenja

Stanko Rozman, jezuit, rojen 7. marca 1942 v Kovorju. V misijone je odšel 11. avgusta leta 1977. Deluje v Malaviju.

65 letnica življenja

Franc Zajtl, salezijanec, rojen 31. marca 1947 v Sv. Rupertu nad Laškim. V Egipt je odšel leta 1969.

55 letnica življenja

Jože Adamič, lazarist, rojen 13. aprila 1957 v Lanusu v Argentini. Na Madagaskar je odšel 12. septembra 1987.

20 let dela v misijonih

Mirjam Praprotnik, usmiljenka, rojena 31. oktobra 1924 v Naklem pri Kranju. V misijone je odšla 4. marca 1992. Deluje v Albaniji.

JUBILANTI – ČESTITAMO od kraljev, Boltežar, nam je omagal. Zato smo z dvema obhodili še nekaj hiš in se po drugi poti vračali v župnišče. Pospravljati nismo utegnili, saj je bila pred nami kratka in sanjska noč, a smo vedeli, da smo naredili nekaj dobrega. Nabrali so kar precej darov, veliko sladkarij – večino odpeljemo v dom za otroke in mladino s posebnimi potrebami. Na praznik Treh kraljev sem pri maši povprašal 'kralje', če so bili kaj utrujeni; dva sta odgovorila, da sta v šoli malo zadremala. Pa ni bilo hudega. Vse se je dobro izteklo in v srcu je ostalo upanje, da bo zaradi majhnih križev in težav 'kraljevanja' kakšna solza manj med vrstniki v daljnih misijonskih deželah. Še bomo 'kraljevali'!« Leopold Korat, žpk.


DAROVALI STE - HVALA TRIKRALJEVSKA AKCIJA župnije: Bolniška župnija, Ajdovščina, Batuje, Bela Cerkev, Besnica, Bled, Bloke, Borovnica, Branik, Braslovče, Brdo, Breznica, Brje, Brusnice, Cerklje na Gor., Cerklje ob Krki, Col, Črni Vrh nad Idrijo, Dobrava, Dobrepolje-Videm, Dolnji Logatec, Dovje, Dražgoše, Godovič, Gomilsko, Gorje, Gotovlje, Hinje, Homec, Ig, Jarše, Jurklošter, Kančevci, Knežak, Kobilje, Kotlje, Kozana, Kranjska Gora, Kresnice, Križevci pri Ljutomeru, Krka, Krško, Laško, Leskovec pri Krškem, Ljubljana-Barje, Ljubljana-Črnuče, LjubljanaJežica, Ljubljana-Kašelj/Zalog, Ljubljana-Marijino Oznanjenje, Ljubljana-Šentvid, Ljubljana-Zadobrova, Ljubno, Lokavec, Lucija, Luče ob Savinji, Marija Snežna, Mežica, Moravče, Nevlje, Nova Cerkev, Novo MestoKapitelj, Novo Mesto-Sv.Janez, Odranci, Ovsiše, Podgorje pri Slov.Gradcu, Podkraj, Podnanos, Podraga, Podzemelj, Polhov Gradec, Poljane nad Šk.Loko, Poljčane, Polzela, Portorož, Preserje, Radeče, Rateče-Planica, Reteče, Sela pri Kamniku, Senovo, Slap, Slivnica, Solčava, Sostro, Srednja vas v Bohinju, Stara Loka, Stari Trg pri Ložu, Stomaž, Suhor, Sv.Anton, Sv.Danijel nad Prevaljami, Sv.Duh pri Škofji Loki, Sv.Ema, Sv.Florijan V Dolini, Sv.Jakob ob Savi, Sv.Jakob v Slov.Goricah, Sv.Jurij ob Taboru, Sv.Miklavž nad Laškim, Sv.Trojica nad Cerknico, Sv.Trojica v Slov.Goricah, Sv.Vid nad Valdekom, Šempas, Šentjošt nad Horjulom, Šentjur pri Celju, ŠentjurijPodkum, Šentlambert, Šenturška Gora, Škofja Loka, Škofljica, Šmartno pod Šm.Goro, Šmartno V Tuhinju, Št.Peter-Otočec, Štjak, Šturje, Trbovlje-Sv.Martin, Trebnje, Trnje, Tunjice, Turnišče, Velenje-Sv.Martin, Velike Poljane, Velike Žablje, Vojnik, Vojščica, Vrabče, Vranja Peč, Vrh-Sv.Trije Kralji, Vrhpolje, Vrhpolje, Zagorje, Zagorje ob Savi, Zali Log, Zaplana, Zavratec, Zgornji Leskovec, Zgornji Tuhinj, Zlato Polje, Železniki, posamezniki: Aljančič Lidija, Frančiškanski Samostan Brezje, Frangeš Nada, Golob Julijana, Jamnik Tadej, Kočevar Terezija, Leskovec Franc, Marinčič Vida, Oter, Provincialat Lazaristov, Slapnik Helena, Smolik dr.Marijan, Zalokar Nuša, Žabkar Valerija o ADVENTNA AKCIJA župnije: Bolniška Župnija, Koper - Sv.Marko, Ambrus, Batuje, Bela Cerkev, Besnica, Borovnica, Branik, Braslovče, Brestanica, Brje, Bukovščica, Cerklje ob Krki, Cerkno, Col, Češnjice, Črni Vrh nad Idrijo, Črnomelj, Dobrepolje-Videm, Dobrna, Dokležovje, Dol pri Ljubljani, Dolnji Logatec, Dragatuš, Dutovlje, Godovič, Gomilsko, Gorje, Gornji Grad, Grosuplje, Hinje, Homec, Hotedršica, Ig, Janče, Jarše, Jezersko, Jurklošter, Kančevci, Knežak, Kobilje, Kolovrat, Kranj-Drulovka/Breg, Kranjska Gora, Križevci pri Ljutomeru, Krka, Ledine, Leskovica, Ljubljana-Barje, Ljubljana-Črnuče, Ljubljana-Fužine, Ljubljana-Kašelj/Zalog, Ljubljana-Rakovnik, LjubljanaŠentvid, Ljubljana-Trnovo, Ljubno, Lucija, Lučine, Marija Snežna, Matenja Vas, Mavčiče, Metlika, Moravče, Mozelj, Nevlje, Notranje Gorice, Novo Mesto-Kapitelj, Novo Mesto-Sv.Janez, Novo Mesto-Šmihel, Opatje Selo, Orehek pri Postojni, Piran, Planina pri Rakeku, Podčetrtek, Podkraj, Podnanos, Poljane nad Šk.Loko, Polje ob Sotli, Ponikve, Predoslje, Preserje, Slap, Slavina, Spodnja Idrija, Srednja vas v Bohinju, Stomaž, Sv.Ema, Sv.Jakob ob Savi, Sv.Jedert nad Laškim, Sv.Marko niže Ptuja, Sv.Martin na Pohorju, Sv.Miklavž nad Laškim, Sv.Rupert nad Laškim, Sv.Trojica v Slov.Goricah, Svetina, Šentjernej, Šentjošt nad Horjulom, Šentjur pri Celju, Šentjurij-Podkum, Šentlovrenc, Šenturška Gora, Šentvid pri Grobelnem, Šentviška Gora, Škocjan pri Turjaku, Škofja Loka, Škofljica, Šmarje na Vipavskem, Šmartno pod Šmarno Goro, Šmartno v Tuhinju, Šmihel pri Žužemberku, Štanga, Štjak, Trboje, Trbovlje - Sv.Marija, Trzin, Turnišče, Vavta Vas, Velenje-Sv.Martin, Velika Polana, Velike Žablje, Vinica, Vitanje, Vojščica, Vrabče, Vrhnika, Vrhpolje, Zabukovje, Zaplana, Zavratec, Zgornji Leskovec, Železniki, Žiri, Žužemberk posamezniki: Duhovna družina Delo, Frančiškanski Samostan Brezje, Leskovar Darja, Letonja Berta, Pirtovšek Alenka, Potočnik Majda, Primc Jožica, Tikvič Uršula, Trobec Tatjana, Zipi D.O.O. o  MIVA posamezniki: Bolčina Mirjana, Činkelj Slavko, Humar Janko in Elizabeta, Kokot Branka in Franc, Kolbl Jernej, Kržan Vanja, Matajc Irena, Menart Tomaž, Natek Majda, Novak Janez, Ruparčič Miroslav, Ruparčič Miroslav, Škrabl Ivanka, Vomberger Angelca župnije: Bled, Budanje, Dolenja Vas, Hrpelje-Kozina, Kamnik, Klanec, Kubed, Ljubljana-Sv.Križ, Lom, Most na Soči, Mošnje, Poljane nad Šk.Loko, Pregara, Prevalje, Rodik, Sočerga, Šentrupert, Tolmin, Trzin, o SKLAD ZA LAČNE posamezniki: Baša Gregor, Bensa Marjetka, Gasparovič Marta, Genc Ana, Hvala Irena, Jerenko Helena, Kamenik Franc, Kolenc Marija, Koleša Saša, Kravos Stojan, Kunaver Brigita in Florjan, Lorber Petra, Macedoni Anica, Martinčič Ruth, Meglič Alma, Mršnik Bernarda, Murko Ana, Peruzin Ana, Premzl Mateja, Rajk Marjanca, Seršen Rozalija, Zorenč Ivan, Zornik Zoran o SKLAD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE MISIJONARJEV župniji: Ljubljana-Ježica, Šmartno pri Slovenj Gardcu posameznica: Trček Francka o  SKLAD ZA MADAGASKAR posamezniki: Brce Alojzij, Čermelj Stanislava, Kavčič Marko, Mernik Zinka, Perdih Metoda, Petek Martina o  SKLAD ZA MISIJONE župnije: Bovec,

Dokležovje, Ihan, Leskovica, Marija Širje, Mengeš, Škofljica, Vransko posamezniki: Ambrožič Joško, Babnik Marija, Baruca Ana, Blažič Miha, Bogovič Anica in Ivan, Bratina Ana, Brišar Tončka, Butala Gregor, Cerar Lojzka, Cvelbar Andrej, Cvitan Štefanija, Čakš Vera, Čampa Janez, Čepin Nataša, Demšar Mihael, Dim Avguštin, Dolenc Jure, Eržen Jure, Flis Francka, Gantar Metod, Gerl Janez, Grdadolnik Ivanka, Grenc Anica, Habič Horvat Simona, Habinc Ivica, Ham Alenka, Hrovat Karmen, Ipavec Gabrijela, Irbis, Irnar Ana, Jeromen Ana, Jurkovnik Francka in Stanislav, Kapš Antonija, Kavčič Ivan, Kebe Ernesta, Kebe Janez, Kitak Ljudmila, Koce Urša, Koren Leopold, Kotnik Ivan, Kovšca Tončka, Kozina Jože, Kozole Cvetka, Kramljak Angela, Kranjc Ivan, Kremžar Tomaž, Kucler Jerica, Kulovec Igor, Kutnar Helena, Kuzma Anton, Lebar Ana, Leskovar Tanja, Ljumani D.O.O., Lukman Flis Nada, Magajna Ljudmila, Magdič Olga, Markelj Frančiška, Marolt Anton, Marolt Marija, Meršol Marta, Mikulin Olga, Milič Milan, Mohorič Jernej, Morelj Darja, Motaln Betka, N.N., Nabernik Plešnar Ana, Nastran Vida, Paškič Ilija, Pavli Alenka, Pavlovič Lucija, Peternelj Janez, Petrič Matija, Praper Alenka, Pregelj Matej, Prevc Boštjan, Rahne Jože, Resman Silva, Ribič Slavica, Rihtar Helena, Rozoničnik Jože, Rutar Lidija, Sagadin Emil, Schwarzbartl Tomaž Ervin, Semec Francka, Slokar Darja, Sotlar Alojzija in Slavko, Stampar Mira, Stenšak Tomaž, Strajnar Ana, Suhadolčan Franci, Škerlj Grmovšek Marta, Štrukelj Frančiška, Teran Darja S.P., Tratnik Rupar Marija, Tratnik Uroš, Turistično društvo Borovnica, Turšič Polona, Vehovar Darinka, Verdnik Alojz, Vobner Marjeta, Zaletel Elizabeta, Žeželj Miro, Žgajnar Marija, Žnidaršič Igor, Žveglič Marija o SKLAD ZA ŠOLANJE BOGOSLOVCEV župnija: Hoče posamezniki: Mah Tinko, Šifrar Ana, Vinkovič Marija, Zupanc Marjan o ZA VODNJAKE V MALAVIJU posameznika: Lamovšek Jože, Podobnik Andrej o LENČKOV SKLAD posameznika: Primc Anton, Zavar Valerijan o  SKLAD ZA MAŠNE INTENCIJE župnija: Višnja Gora o  SKLAD ZA LAKOTO V ETIOPIJI posamezniki: Blatnik Marija, Kolenc Marija, Kržan Vanja, Omejc Simon, Pavli Vili, Pavlič Frančiška, Skribe Katarina, Sporn Jurij, Štebe Marija o ZA DISPANZER V MATANGI posameznica: Irnar Ana o PUSTNA SOBOTNA ISKRICA posamezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila, N.N., Prendl Branko o  ZA RIŽEVA POLJA posameznica: Halozan Gabrijela o  ZA MATANGO - DAR UPANJA posamezniki: Babič Gorazd, Baraga Marija, Behek Mirjam, Butala Gregor, Dolenc Darko, Fekonja Bojan, Jerina Uroš, Jeromen Ana, Kmet Mateja, Koce Urša, Kraševec Janez, Kresnik Robert, Lenaršič Roman, Novak Marko, Palme Alenka, Podobnik Jožica, Setnikar Iztok, Stenšak Tomaž, Škulj Jožica, Tratnik Uroš, Weiss Jernej, Zalokar Pija, Zorič Peternel Metoda, Žerovnik David SKLAD ZA RIŽ posameznik: Milkovič Mitja o ZA HAITI posamezniki: Habinc Ivica o DROBIŽ ZA RIŽ posamezniki: Česnik Božidara, Drev Jožef, Eržen Rajko, Jenko Katarina, Romih Domen in Tinkara, Šubic Ida, Zagorc Barbara, Žagar Tina o SKLAD ZA POPLAVE V PAKISTANU posameznika: Kuntarič Frančiška, N.N. o  ZA JOŽETA ADAMIČA posameznik: Nared Matija o ZA S. KRISTINO BAJC posameznica: Lajevec Janja o  ZA PAVLA BAJCA posamezniki: Mza-Cma, Natek Majda o  ZA HUGA DELČNJAKA posamezniki: Pavli Tatjana, Petrič Matija, Praček Marija o  ZA MISIJON V NDOLI posameznika: Jakša Ana, N.N. o ZA S. ANKO BURGER župnija: Šentjurij-Podkum posameznik: Bregar Peter o ZA S. VIDO GERKMAN posameznica: Pipan Marinka o  ZA JOŽETA MLINARIŽA posameznika: Kvaternik Tomaž, Pavlica Otilija o ZA P. JOŽETA GROŠLJA župnija: Šmartno v Tuhinju posameznica: Velepič Anica o ZA S. VESNO HITI posamezniki: Blejec Marija, Intihar Darja in Marjana, Kunšič Francka, Vidmar Marjeta, Zajec Marija, Žup.Karitas Domžale o  ZA TONETA KERINA župnija: Ljubljana-Črnuče posamezniki: Capl Ana Marija, Društvo Skam, Kern Jože, Koncilija Jožica, Kožuh Simon, Pompe Anica, Šušteršič o ZA TONETA OVTARJA posamezniki: Kovač Marijana, Misijonska znamkarska akcija-Cma o  ZA S. AGATO KOCIPER posameznica: Volavšek Marta o  ZA P. VLADIMIRJA KOSA posamezniki: Novi Glas o ZA JANKA KOSMAČA župnija. Leskovica posamezniki: Misijonska znamkarska akcijaCma ZA JANEZA KRMELJA posamezniki: Čeh Katarina, Jagodic Tajda, Kolbezen Barbara, Marn Ana, N.N., Sušnik Janez, Trček Francka, Vrabec Mirijam o ZA S. ANDREJO GODNIČ posameznika: Ačanski Elizabeta, Štuhec msgr. dr. Ivan o  ZA DANILA LISJAKA posamezniki: Blejec Marija, Hvala Irena, Krevelj Branko, Mlekuž Elda, Mozetič Iztok, Pavli Vili, Sodja Slavka, Sušnik Janez, Šajn Krista, Vidič Danilo, Vode Janez, Žukovec Jožica o  ZA VILKA POLJANŠKA posameznica: Malalan Nika o  ZA TOMAŽA MAVRIČA posameznik: Pavli Vili o ZA IVANA BAJCA posamezniki: Misijonska znamkarska akcijaCma, Natek Majda o  ZA S. ZVONKO MIKEC posamezniki: Murn, Pavli Vili, Škedelj Miran o ZA MISIJONARKE MATERE TEREZIJE posameznik: Kranjc Rafael o  ZA S. TADEJO MOZETIČ župnija: DobrepoljeVidem posamezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila, Miklavčič

Ljudmila, Pavli Vili, Pintarič Rozka, Rudež Lučka, Skvarča Majda, Snoj Mirjam, Šiško, Zavrtanik Petra o ZA JANEZA MESCA župniji: Javorje nad Šk.Loko, Železniki posamezniki: Mihelčič Matija, Spind D.O.O. o ZA PEDRA OPEKO župnije: Nova Gorica - Kr. Odrešenik, Podbrdo, posamezniki: Arih Marija, Avšič Peter, Avtoprevozništvo Robert Pristolics, Baša Marko, Beravs Franc, Blokar Elizabeta, Bohak Ivan, Bojnec Ivan, Boltar Jure, Božič Marija, Cegnar Sebastijan, Cesar Andrea, Česen Matjaž, Deržič Ana, Dolinšek Tatjana, Dovč Mihaela, Drenovec Marija, Elektroakustika D.O.O., Ferarič Simona, Frelih Tomaž, Gaberc Alojz, Gale Polona, Gortan Ingrid, Gošnik Vida, Halas Boštjan, Jager Štefka, Jelinčič Zalka, Jemec Janez, Jenko Katarina, Jereb Aleš, Jese Uroš, Jezeršek Janez, Judež Žiga, Kastelic Janez, Kekič Danijel, Kepe Evgen, Kepec Gregor, Klevišar dr. Metka, Kočnar Darja, Kolšek Tomaž, Kordiš Rozalija, Krajačič Goran, Kranjec Barica, Kristan Anja, Krivec Marica, Kržič Mirjam, Kurnik Levstek, Lahajnar Oton, Lamovšek Viktorija Drnovšek, Langus Hribar Irma, Lazar Tomaž, Leban Franko, Likar Ivan, Lovše Anica, Ložar Matevž, Luznar Ana, Majer Ivica, Majster Marjanca, Manoilov Marijan, Martinčič Angela, Matos Janez, Matos Sašo, Medium D.O.O., Meža Tanja, Mohorič Aljoša, Mohorič Cilka, Možina Damjan, N.N., Novak Apolonija, Novak Primož, Novak Tadej, Novi Glas, Oblak Darjan, Onuk Denis, Pajenk Nataša, Panger Nela, Pavčič Andrej, Pavčnik Barbara, Pavli Alenka, Pavlica, Pavlin Andrej, Pevec Andrej, Pintarič Rozka, Pipus Marija, Podgornik Helena, Pogorevc Urša, Potočar Jasna, Potočnik Marija, Prezelj Marija, Rehar Tamara, Rems Ivana, Repanšek Marko, Rigler Marta, Ristič Milena, Senica August, Sirk Polanšek, Marija, Smole Gorazd, Smolej Kristina, Sosič Barbara, Stampar Mira, Stanovnik Vlasta, Ščavničar Ema, Škedelj Miran, Špitalar Daša, Šraj Majda, Štalec Kristina, Štemberger Ida, Štibelj Klemen, Štiglic Andreja, Šuštar Andreja, Team Commerce D.O.O., Tišler Katarina, Tonkovič Peter, Trontelj Jože, Turistično Društvo Stari Vrh, Turk Sulc Jana, Ukmar Ljubo, Urh Nina, Ustanova Pustimo Jim Sanje-Fundacija Danila Turka, Ušaj Robert, Valant Marko, Valant Sirah Ciril Johannes, Varžič Darko, Večno Mlad Telov., Vilar Andrej, Voglar Grega, Volovlek Ana, Vuluč Djuro, Zabukovec Mihaela, Zajc Ana Marija, Zelenc Mitja, Zgonc Marija, Žega Mojca, Žgavec Marija, Žinko Martina, Žižek Urbas Andreja, Žuća Sonja, Žveglič Franc o ZA S. MARIJO PAVLIŠIČ posameznika: Rozman Maksimiljan, Štiglic Neda o ZA S. MIRJAM PRAPROTNIK posamezniki: Kern Frančiška, Leskovšek Marko, Malik David S.P., N.N., Novi Glas, Pavli Tatjana, Pešec Bogomila, Rihtar Helena, Semenič Bojana, Štirn Mitja o  ZA P. STANKA ROZMANA posamezniki: družina Vaukan, družina Zdovc o ZA ERNESTA SAKSIDA posameznica: Grum Ana o  ZA P. MARTINA KMETCA posamezniki: Kušar Ana, Pavli Tatjana, Pavli Vili, Resman Silva o ZA KLEMENA ŠTOLCARJA župnija: Gorje posamezniki: Lajevec Janja, Mulej Jelka, Mulej Marija, Okršlar Marija, Torkar Marija, o  ZA LAZARISTE NA SALOMONOVIH OTOKIH posamezniki: Kržan Vanja, N.N., Šimič Valter, Kranjec Matilda, Marolt Marjana, Novak Vida ZA S. BOGDANO KAVČIČ posameznika: Lesjak Bernarda, Mavri Jan o ZA P. LOJZETA PODGRAJŠKA posamezniki: Jelenko Gabriela, Leskovar Stane, Povh Jože, Verdenik Benjamin o ZA S. ANICO STARMAN župnija: Kidričevo o  ZA CIRILA BERGLEZA posameznici: Vetrih Marija, Zajc Josipina o  ZA S. LJUDMILO ANŽIČ posameznica: Hodnik Veronika o  ZA KATARINO KAVČIČ posameznica: Irnar Ana o ZA S. ANO SLIVKA župnija: Ljubljana-Trnovo posameznica: Skubin Dragica o ZA S. BARBARO PETERLIN posameznici: Pančur Albina, Pavli Tatjana o  ZA S. DORICO SEVER posamezniki: Misijonska znamkarska akcija-Cma, Radešček Darja, Vomberger Angelca, Žveglič Marija o  ZA IZIDORJA GROŠLJA posamezniki: Anker S.P. - Marjan Jesenko, Mozetič Iztok, Slejko Dušan o  ZA S. POLONO ŠVIGELJ posamezniki: Agencija Oskar D.O.O. o  ZA ANO KNEŽEVIČ župnija: Ljubljana-Koseze posamezniki: Avsenik Marko, Cigoj Leben Breda, Novak Zlatko, Skupina Kbbi Ljubljana-Podutik o  ZA MOJCO KARNIČNIK posameznica: Štafunko Fanika o  ZA MISIJON CRIPAM posameznik: Černivec Damjan o ZA P. MIHA MAJETIČA posameznica: Bedenk Barbara o ZA MARIJINE SESTRE V KIJEVU posameznik: Breznik Andrej o  ZA TANJO STRGAR posameznica: Bertoncelj Angela

Darovi objavljenih so na naš račun prispeli do 13. 1. 2012. Hvala vsem.

Celoletni prispevek za Misijonska obzorja za leto 2012: 9 EUR, za Evropo 12 EUR, avionska za Ameriko in drugod je 20 USD, 25 CAD. BOG VAM POVRNI!

15


Koledovanje

2011/12

Od sv. Štefana do praznika Treh kraljev (26. 12. – 6. 1.) poteka po naših krajih Trikraljevska akcija. Koledniki – v glavnem otroci v spremstvu animatorjev ali članov ŽPS – obiskujejo domove, prinašajo voščila in blagoslov za praznike in novo leto. Hkrati pa hvaležno zbirajo darove za otroške in mladinske projekte naših misijonarjev.

Letos bodo požrtvovalnosti kolednikov in dobrote ljudi deležni misijonarji: IZIDOR GROŠELJ, duhovnik LJ – MADAGASKAR Projekt: Zavetišče za otroke TOMAŽ MAVRIČ, lazarist – UKRAJINA Projekt: Večnamenska hiša HČERE MARIJE POMOČNICE – ANGOLA Projekt: Vrtec in šola

G je re S. AGATA KOCIPER, salezijanka – BRAZILIJA s pri eslo – N Projekt: Pomoč otrokom in družinam ki so našalo v AŠE V P. LOJZE PODGRAJŠEK, jezuit – MALAVI e E prišl Projekt: Vzgojno izobraževalni center a na selje. To SELJE s ured Z S. ANKA BURGER, usmiljenka – RUANDA ništv e vidi iz g A SRE Projekt: Pomoč otrokom in bolnikom o Mi s or e s Č O D ijons l R kih o ik in zapi UGIH – s bzor ij od ov koled vsep o ovso vanja, d.

Profile for Misijonsko Središče Slovenije

Misijonska obzorja februar 2012  

Misijonska obzorja osveščajo in seznanjajo ljudi v Sloveniji z delom in projekti v misijonskih deželah. Revija je pomembna tudi zaradi med c...

Misijonska obzorja februar 2012  

Misijonska obzorja osveščajo in seznanjajo ljudi v Sloveniji z delom in projekti v misijonskih deželah. Revija je pomembna tudi zaradi med c...

Advertisement