__MAIN_TEXT__

Page 1

Misijonska obzorja POGLED PO SVETU

06

let o 3 0

d e cem b er 2016

p r ip o r o čeni d a r z a t isk M O 1,5 0 E UR

Doživet advent in blagoslovljene praznike


Beseda urednika JOŽE PLANINŠEK, CM

Veličina misijonske in adventne razsežnosti našega bivanja »Duše še jočejo, duše še hočejo, Božjega sonca, Božje luči« … Je izredno pomenljivo sporočilo misijonske pesmi, ki nas vodi od Misijonske nedelje in misijonskega meseca oktobra v adventno razpo­ loženje predbožičnega časa. Časa, ki je najlepša vzporednica tudi s siceršnjim našim življenjem. Ljudje smo bitja adventa, nenehnega pri­ čakovanja in upanja. Sicer veliko­ krat sredi doline, ki je v marsi­ čem resnično lahko solzna, tudi ta številka Misijonskih obzorij nam še kako spet pripoveduje o tem, in to tako kot posamezni­ ki kakor tudi kot celotno člo­ veštvo ali pa posamezna ljudstva. Pri tem pa ne moremo mimo tudi zelo življenjskega spoznanja, da nam prav advent našega bivanja pomeni dinamizem in vedno novi izziv ter smisel, saj gremo z njim vedno novim obzorjem naproti. Je težko, a je tudi lepo in življenje, kjer se srečujejo solze preizkuš­ nje in solze sreče, je najbolj polno še posebej takrat, ko ne veš točno, od česa nastajajo, ali od prvega ali od drugega. Dejstva sodobne stvarnosti so v mnogih stvareh res zelo čudna. To imamo moč doživljati povsod, tako v naši ožji, slovenski, kakor tudi v naši širši, evropski

domovini. S tem pa nismo ni­ kakršna izjema, saj za vsem nič ne zaostajajo niti v najbolj skritem kotu sveta, bodisi tako imenova­ nega prvega ali pa tretjega sveta. V letu usmiljenja, ki smo ga skle­ nili, smo bili še posebej poklicani, da bi se potrudili za ponoven red.

Za vse, ki vemo kakšno je naše upanje, to ne more biti cmeravi čas, tudi ne čas lahkomiselnega veseljačenja, kar je vse prej kot adventno, temveč v duhu sv. Vincencija Pavelskega, velikega misijonarja njegovega in vseh časov, le čas odzivnega življenja.

Z njim je Bog na poseben, človeku razumljiv način, po Cerkvi želel stopiti med nas. Božič ali Gospo­ dovo rojstvo je vedno nova ures­ ničitev tega, zato naše upanje, naša pričakovanja, naša hrepene­ nja niso prazna. Po vsem kar smo poslušali, v čemer smo se poglab­ ljali, če smo počeli zares, mora biti to še posebej verodostojno in resnično. Še taka zmeda, kjer­ koli, znotraj nas ali v svetovni stvarnosti, nam je kristjanom,

Katoliški Groblje, Rim, Buenos Aires Lado Lenček C.M. misijoni 1923-1987 urednik KM 1938-1987 MISIJONSKO SREDIŠČE SLOVENIJE SI-1000 Ljubljana, Kristanova 1, Slovenija Tel. : 01/300 59 50, Faks: 01/300 59 55 E-mail: missio@rkc. si http://www. missio. si Uradne ure vsak dan od 8h do 13h.

Misijonska pisarna v Mariboru je od 1. januarja 2015 zaprta.

ki to smo, ko smo misijonarski, le izziv in povabilo k še večji iz­ najdljivosti in ustvarjalnosti. Bog se mora spet roditi, o tem nam govori in po tem kliče stvarno­ st in za to moramo vse narediti, kajti le ko bo spet on na svojem mestu, bodo tudi druge stvari v

Glavni urednik: Jože Planinšek, CM Pomočnica glavnega urednika: Tina Jež Lektor: Jurij Devetak, CM Odgovarja narodni ravnatelj za misijone: Matjaž Križnar Oblikovalec: Hanzi Tomažič Grafična priprava: NEBIA, d. o. o. Tisk: Para, d. o. o. Naklada: 5300 izvodov Če ni posebej omenjeno, so slike od avtorja prispevka ali iz arhiva MSS. ISSN 1318-4369

nas in v svetu povsod tam, kjer morajo biti. Ne preostaja nam drugega, kakor da zgoraj začeto pesem nadalju­ jemo, pa ne samo v lepem pre­ pevanju, temveč predvsem z živ­ ljenjem. Z njo pa tudi prihajam k vsem na misijonskih ozarah, kjerkoli v svetu ali pa v zaledju, z adventnim in božičnim voščilom, ter vam kličem: »Bratje, vstanimo in ponesimo Kristusa svetu in Kristusu svet.«

Izhajajo v Ljubljani od 1987 Misijonska obzorja izhajajo šestkrat letno. Priporočeni dar za posamezni izvod je 1,50 EUR. Celoletni prispevek za MO za leto 2015: 9 EUR, za Evropo 12 EUR, avionska za Ameriko in drugod je 20 USD, 25 CAD. Vplačila nakazujte na transakcijski račun MSS, Kristanova 1, Ljubljana, namen nakazila: naročnina MO, št. transakcijskega računa pri NLB: SI56 0201 4005 1368 933, Vplačila iz tujine s čeki na naslov: Misijonsko središče Slovenije, Kristanova 1, 1000 Ljubljana Slika na naslovnici: Malgaške jaslice Foto: Lojze Beguš


S POGLEDOM V SVET

Ob koncu svetega leta usmiljenja FRANCI MIHELČIČ

En teden pred sklepom jubilejnega leta, v nedeljo 13. novembra 2016, je pri molitvi angelovega češčenja papež Frančišek na kratko povzel smisel obhajanja tega leta z besedami: »Sveto leto nas je po eni strani spodbudilo, da smo imeli pogled usmerjen na izpolnitev Božjega kraljestva, in po drugi strani, da gradimo prihodnost na tej zemlji, ko evangeliziramo sedanjost in tako pripravljamo čas zveličanja za vse.«

vsake skupnosti, vsakega naroda ter vse vabi, da bi postajali ena družina bratov in sester v pravičnosti, solidarnosti in miru in da bi bili del Cerkve, ki je Kristusovo telo« (12. 11. 2016). Med sveto mašo na trgu sv. Petra ob zaključku leta usmiljenja je papež iz­ Zveličarja in Odrešenika človeštva; kot postavil veličino načina, s katerim V apostolski spodbudi Veselje evanJezusovi učenci misijonarji lahko 'nagelija je papež Frančišek zapisal, da »je naš Kralj dosegel skrajne meje vemakate' družbo z evangeljskim oznaje glavni nagib za misijonsko delo­ soljstva, da bi objel in rešil vsako živo nilom in ljubeznijo, predvsem pa osebe, bitje«, namreč ponižanje na križ iz vanje Jezusova rešilna ljubezen, ki ki so v največji stiski in prepuščene vsemogočne ljubezni. Ostati moramo smo jo prejeli (VE, 264). Ko smo no­ same sebi« (15. 11. 2016). zvesti Križanemu in ne podleči skuš­ tranje prevzeti nad izkušnjo, da nas njavi, da bi kot lahko in hitro pot za ljubi on, ki nas je odrešil, začutimo razširjanje evangelija izbrali privlač­ nujnost, da bi o tem, da smo ljubljeni, no moč oblasti in uspeha. »Leto usmigovorili in da bi to pokazali in razgla­ ljenja nas je povabilo, naj ponovno odšali. Dobrino, ki nas napravlja bolj krijemo središče, naj se vrnemo k bičloveške in nam pomaga k novemu stvenemu. Ta čas usmiljenja nas vabi, življenju, želimo predajati naprej naj gledamo resnično obličje našega drugim. Misijonski poklic se stalno Kralja, tisto, ki zažari na Veliko noč, obnavlja, ko se osebno srečamo s in naj odkrivamo mladi in lepi obraz Kristusom in ko dovolimo, da nas Cerkve, ki sije takrat, kadar sprejema, njegovo oznanilo nagovori in spreme­ osvobaja, je zvesta, uboga v sredstvih ni. Oznanjevanje evangelija z življe­ in bogata v ljubezni, kadar je misijonjem in z besedo tako postaja »vesel narska« (20. 11. 2016). odgovor na Božjo ljubezen, ki nas kliče Jubilej usmiljenja, ki se je začel 8. de­ k poslanstvu in nas izpolnjuje ter nap- Verujemo, da evangelij daje odgovor ravlja rodovitne« (VE, 81). na najgloblje potrebe ljudi, saj je bil cembra 2015, se je iztekel 20. novem­ Že pri prvi jubilejni avdienci je papež človek ustvarjen za to, kar evangelij bra letos, veselje zaradi Božjega us­ Frančišek poudaril, da smo misi­ podarja: prijateljstvo z Jezusom kot miljenja, ki ga vedno znova doživlja­ jonarji evangelija, kadar Jezusovo vir bratske ljubezni. »Na voljo nam je mo, pa nas žene, da hočemo to, kar ljubezen posredujemo drugim. zaklad življenja in ljubezni, ki ne more smo prejeli, deliti z drugimi. Po volji »Usmiljenje, ki ga prejemamo od varati, oznanilo, ki ne more ne zavaja- papeža Frančiška je bilo sveto leto Očeta, nam ni dano kot neka zasebna ti ne razočarati« (VE, 265). Bog želi v »čas za ponovno odkritje Božje navtolažba, ampak iz nas naredi orodja, svoj načrt ljubezni vključiti vse ljudi zočnosti ter njegove Očetovske nežnoda bi tudi drugi lahko prejeli isti dar« brez izjeme, saj Očetovo usmiljenje sti« (13. 12. 2015). Če smo se prepo­ (30. 1. 2016). Tudi ljudi današnjega ne izključuje nikogar. Tudi pri zadnji znali v izgubljeni ovci, ki si jo je časa žeja po Bogu, po njegovi dobroti jubilejni avdienci je papež Franči­ Dobri pastir naložil na svoja ramena in ljubezni. Če se pustimo oblikova­ šek razložil, da moramo kristja­ ter jo rešil, je zdaj naša naloga, da ti Božjemu usmiljenju in pričujemo o ni posnemati usmiljenega Boga, se gremo veselo in z gorečnostjo iskat njegovi ljubezni v vsakdanjem življe­ naučiti biti usmiljeni in sprejema­ tiste, ki potrebujejo Božjo ljubezen nju, lahko postanemo kakor »kanali ti druge z Božjo ljubeznijo: »Nikogar in usmiljenje, ter jim pomagamo za­ usmiljenja« in pomagamo ublažiti to ne izključujmo! Nasprotno, s ponižčutiti lepoto »revolucije nežne ljubezžejo. Ob nedavnem srečanju z nizo­ nostjo in preprostostjo postanimo ni, h kateri nas je v svojem učlovečenju zemskimi romarji je papež Frančišek orodja vključujočega Očetovega usmi- povabil Božji Sin« (Veselje evangeli­ vernike povabil, naj postanejo orodje ljenja ... priče usmiljenja, s katerim je ja, 88). Da bi kristjani lahko še naprej usmiljenja, in jim rekel: »Sveto leto Bog sprejel in sprejema vsakega med živeli usmiljenje z navdušenjem, ki nam pomaga še bolj vstopiti v odnos z nami ... Evangelij nas poziva, da v zgo- nam ga je prinesel izredni jubilej, je papež napisal tudi apostolsko pismo Jezusom Kristusom, obličjem Očetove- dovini človeštva prepoznamo načrt Misericordia et misera - Usmiljenje in ga usmiljenja ... Mnogim osebam lahko velikega dela vključevanja, ki v polnosti spoštuje svobodo vsake osebe, usmiljenja potrebna. pomagate ponovno odkriti Kristusa, 3


MISIJONSKI PRIČEVALEC

Z božjo pomočjo in z ljudmi, ki mi stojijo ob strani POGOVARJAL SEM SE: JOŽE PLANINŠEK CM

Na misijosko nedeljo, pri osrednji proslavi v Celju, je na zunaj sprejel svojo službo novi narodni voditelj misijonov v Sloveniji gospod Matjaž Križnar, sicer pa je prevzel Misijonsko središče teden dni kasneje od dosedanjega ravnatelja g. Staneta Kerina pred škofom Metodom Pirihom, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za misijone. Povabili smo ga k besedi v tej rubriki. Z veseljem se je odzval, saj bo odslej v veliki meri prav od njega odvisen utrip misijonskega dela v Cerkvi na Slovenskem.

udejanjali. Seveda pa je Jezus vedno »živ« navzoč med nami in takega moramo podajati v bližnji in daljni prostor, ljudem, ki ga pričakujejo. Izziv je velik, zato povabim vse, da ga udejanjamo skupaj. Vesel sem, da je župnija Jarše tudi sedaj zelo po­ vezana z misijoni. Po sv. maši redno molimo k svetniškemu kandidatu škofu Janezu Frančišku Gnidovcu, ki je deloval v naši župnijski cerkvi. Pa tudi sicer smo preko leta povezani z misijoni, posebej še s koledovanjem, ki ga odrasli in otroci res skrbno pripravijo. Kot narodni voditelj misijonov in Misijonskega središča, ki izdaja Misijonska obzorja, si odgovoren tudi zanje. Kolikšen pomen, se ti zdi, ima danes tisk, še posebej verski in v našem primeru misijonski, tako Obzorij, kot tudi drugih publikacij, plakati, letaki in podobno? Tisk je vedno trajen zapis časa, tako nastaja zapis misijonskega delovanja,

Blagoslov kipcev sv. Florijana

Ob letošnji misijonski nedelji si prevzel odgovornost v Cerkvi na Slovenskem za zunanje misijone. Te je to presenetilo in je to zate povsem nov izziv ali je bila misijonska misel v tebi že sicer živa? Ko človek stopi za Gospodom, je gotovo v tej odločitvi tudi misijonska dimenzija. Temeljna značilnost od­ ločitve je živeti in oznanjati »veselo oznanilo«. Ko me je v maju nadškof Stanislav Zore vprašal, če bi na ta način služil Cerkvi, sem imel resnič­ no mnoge pomisleke, na neki način sem se zavedal svojih omejitev in pre­ majhne usposobljenosti. Še posebej velik izziv je bil, ko mi je namignil, da bi to službo zaradi pomanjkanja duhovnikov opravljal ob župniji Jarše. 4

Izziv, ki ga lahko sprejme človek samo z Božjo pomočjo in seveda ljudi, ki mu stojijo ob strani. Službo narodnega voditelja misijonov opravljaš poleg svojega župnikovanja v župniji Jarše, ki so z nekdanjim grobeljskim misijoniščem lazaristov rojstni kraj takratnih Katoliških misijonov in tako tudi današnjih Misijonskih obzorij. Te to nagovarja, boš gradil na tradiciji ali se ti zdi, da je potreben kakšen povsem nov način dela za misijone? Eno in drugo, v tradiciji vidim vedno neko varno podporo in nadaljeva­ nje oznanjevanja, ki so ga pred nami kristjani z vso gorečnostjo živeli in

Cerkev v Grobljah - zibelka Katoliških misijonov


hkrati pa nas s pisano besedo in sliko povezuje in spodbuja k novim izzivom. Prizadeval si bom, da bodo Misijonska obzorja nadaljevala s po­ membnim in bogatim poslanstvom oznanjevanja in povezovanja, ki so ga opravljala do sedaj. Kot župnik bi verjetno potreboval kaplana, tako kot še marsikdo. Veliko, tudi ne tako majhnih župnij v Sloveniji, je že v soupravi; kako boš vozil med potrebami naše krajevne Cerkve in spodbudo za odhod v misijone pri škofijskih in redovnih duhovnikih? S farani na župnijskem romanju To je velik izziv za vse nas, posebno še za naše škofe, ki se še kako zaveda­ jo, da brez odprtosti za širjenje vere, Seveda je vedno zelo pomembna molitvena, misijonskega oznanila, tudi krajev­ čustvena in materialna povezanost z našimi na Cerkev ne more živeti v polnosti. misijonarji, to je tudi ena izmed osnovnih V tem pogledu je Cerkev na Sloven­ nalog Misijonskega središča. skem bila in je odprta. Gotovo bo potrebno ta misijonski duh gojiti v mladih, tako laikih kot tudi duhov­ nikih, redovnikih, redovnicah in pri drugih oblikah Bogu posvečenega življenja. z domačini obrodi sadove, ki osta­ smo danes, zlasti glede na nejo in rojevajo novo oznanjevanje. poročila in različne statistike, V čem si ti zdi, je duhovnikovo Seveda je vedno zelo pomembna mo­ predvsem vajeni, da so misijonarji delo najbolj misijonsko, ne glede litvena, čustvena in materialna po­ z različnimi projekti bolj ali na to, kje deluje; v misijonih vezanost z našimi misijonarji, to je manj socialni in humanitarni ali v domačem okolju? tudi ena izmed osnovnih nalog Misi­ delavci, oznanjevalci, kar ni Prav gotovo v povezanosti z Gospo­ jonskega središča. merljivo, pa šele potem? dom in vsakim človekom, še posebej Ko kristjan oznanja »veselo novico«, s tistim, ki se zdi najbolj daleč od vedno nosi oboje, ker je človek celota Kaj bi ob sklepu najinega pogovora Boga. Papež Frančišek nam je v tem še posebej poudaril na začetku in kot takega ga Jezus sprejema in letu usmiljenja podal smernice tudi svojega misijonskega poslanstva odrešuje. za misijonsko delovanje, iti ven na v tako imenovanem zaledju? obrobja, to pa je lahko v neposredni Prav v misijonskem delovanju se Legenda misijonskega dela v bližini ali daleč od nas. Cerkev pomlaja, na novo zaživi z go­ zaledju, Ladislav Lenček, je bil rečnostjo oznanjevalcev prvih stole­ še posebej znan po tem, da je Kaj pa materialna skrb in tij. Zato vas vabim, da se na tej poti poleg projektnih pomoči redno odgovornost ene krajevne združimo in v Njem, navzočem med zbiral sredstva tudi za vsakdanje Cerkve za drugo, zlasti revnejšo, nami, iščemo odgovore in možno­sti misijonarjenje naših misijonarjev kolikšen pomen ima? oznanjevanja. Prosim pomoči vseh in jim vsako leto namenil določen Tudi ta konkretna povezanost je zelo dar za običajno, redno pastoralo, svetnikov, posebej še naših svetni­ pomembna, saj izraža resničnost mi­ česar so bili mnogi izredno veseli, ških kandidatov, ki v večji meri priha­ sijonskega oznanjevanja. Tudi tukaj je saj je bilo to edino, kar so dobili jajo prav iz vrst misijonarjev, nebeške papež Frančišek posebej poudaril, da iz domovine. Se ti zdi smiselno, Matere Marije, da nam izprosijo je ljubezen ena in da se do Boga kaže da bi tako imenovani »Lenčkov Božjega varstva in podpore, da bo predvsem preko človeka. Jezus, ko pride drugič na zemljo, sklad«, kot smo ga imenovali po našel »vero« in da bo tista prošnja njegovi smrti, spet zaživel? Se ti zdi harmonija pri misijonskem Gotovo sta vsak tak zgled in pobuda v molitvi očenaša, »kakor v nebesih, delu med humanitarnostjo in dobrodošla, saj prav tisto dolgoletno, tako na zemlji«, postajala vsakdanji evangelizacijo ustrezna, ali kruh. vsakodnevno, vztrajno delo skupaj 5


SALOMONOVI OTOKI

Zakaj je pomoč tako potrebna POLONA BERLEC, SALOMONOVI OTOKI

V letu 2016 smo na Salomonovih otokih s prispevki iz TKA v celoti zgradili dva vrtca, eden je še v gradnji in bo končan do božiča. V letu 2015 sem podrobneje poročala o izgradnji vrtcev, zato bom tokrat predstavila tipično podobo skupnosti iz provinc, ki nimajo vsakodnevnega dostopa do civilizacije in so jim tovrstni projekti tako zelo potrebni in jim tako veliko pomenijo. V provincah se navadno vse skupaj začne takole: skupnost spozna, da je vrtec ali šola najboljša investici­ ja v prihodnost otrok. Na sestanku sklenejo, kaj lahko prispevajo sami

Najeta žaga za razres lesa

se bo število vsaj podvojilo. Zaradi naraščajočega števila otrok, ki bi radi vstopili v program predšolske vzgoje, je trenutna učilnica, ki je bila zgrajena 2008, premajhna. Želja skupnosti je bila učilnico povečati in jo nadgraditi s kovinsko streho. svojih pridelkov v mesto ali druga Skupnost se je dogovorila, koliko večja naselja. Skupnost je s projek­ lesa potrebujejo in kje bodo najeli tom implementacije predšolske motorne žage za razrez. Vsa grad­ vzgoje začela že leta 2008. Takrat so bena dela so vaščani opravili sami. zgradili eno učilnico, v kateri zdaj poteka predšolska vzgoja. Vzgojitelji­ Razširili so leseni del učilnice in s ca je prostovoljka in je vlada Salomo­ pomočjo sredstev iz TKA nadgra­ novih otokov ne podpira. Starši zato dili streho s kovinsko. Kovinske va­ sami dvakrat letno (na začetku polle­ lovitke in ostale pripomočke, ki jih tja) zberejo prispevke in jih poklonijo vaščani ne morejo priskrbeti sami, vzgojiteljici. S tem denarjem nakupijo je oče Belasio nabavil v glavnem tudi nekaj osnovnih učnih pripomoč­ mestu in organiziral prevoz z ladjo. Priložene fotografije so kratka kov, ki jim omogočajo delo v vrtcu. predstavitev organizacije dela v Trenutno je v vrtec vpisanih 21 skupnosti in nazoren dokaz, kako otrok, prihodnje leto pričakujejo, pomembna je naša podpora in kako da se bo število povečalo, ker bodo motivirani so vaščani za delo, ko v vrtec pristopili tudi otroci iz so­ jim je pomoč odobrena. sednje skupnosti. Predvidevajo, da

in kje bi potrebovali zunanjo pomoč. Projekt nato finančno ovrednotijo (navadno s pomočjo farnih duhovni­ kov, učiteljev ...). V skupnosti Buruburu so v začetku leta farnega duhovnika prosili za pomoč pri izgradnji vrtca. Oče Belasio je obiskal Honiaro in mi predstavil projekt ter zaprosil za pomoč iz Slovenije. Ta mu je bila odo­ brena. Skupnost Buruburu leži na skrajno vzhodnem delu otoka Gu­ Skupnost Buru Buru, novi vrtec s kovinsko streho adalcanal. Dostop do skupnosti je mogoč samo z ladjo ali čolnom, saj Konec leta 2016 sem prijavila še dva na otoku ni cest, ki bi omogočale tovrstna projekta za lokalni skup­ dostop z vozilom (hoja do prve pre­ nosti s sosednjega otoka Malaita. vozne ceste traja dva dni v suhem Upam, da nam bo tudi v prihodnje vremenu). Skupno v Buruburu živi uspelo podpirati tovrstne projekte, 35 družin, kar je skupaj nekaj več ki so za posamezne skupnosti tako kot 170 ljudi. Večinoma se preživ­ pomembni. ljajo s prodajo sušenega kokosa in Iz vsega srca se za podporo najlep­ vrtninami. Pridelke prodajo trgo­ še zahvaljujem, nasmejani obrazi vskim ladjam, ki pridejo mimo 1 naših otrok pa so njihov izraz hva­ – 2x mesečno. Transport je zaradi ležnosti za vse lepe stvari, ki so dragega goriva ljudem precej ne­ jim z novimi ali nadgrajenimi vrtci dostopen, zato ne hodijo prodajat omogočene. 6

Pri nošenju materialov sodelujejo vsi, tudi žene


OTOKI USMILJENJA

»Bodimo usmiljeni« S. DORICA SEVER, FRANČIŠKANKA MARIJINA MISIJONARKA, KANADA

Bistvo misijonske nedelje je v tem, da jo praznujemo po vsem svetu, na isti dan in tako postanemo zares ena družina. Seveda je praznovanje zelo različno, združuje pa nas ista skrb za Jezusovo veselo oznanilo vsem ljudem. Sestra Dorica z mrzlega severa nam pošilja naslednje utrinke.

Misijonska nedelja je bila pri nas še posebej slovesna, z nami je bil naš upokojeni škof msgr. Rouleu. To je bila istočasno tudi slovesnost treh krstov, hkrati pa po treh mesecih Gornji naslov je tema letošnje misi­ je urediti vse okoli misijona, da streha zopet sveta maša. S hvaležnostjo v srcu se vas rada jonske nedelje pri nas. Razmišljali zdrži veter 120 km na uro, tehnični smo o tem, kako lahko postane drža pregled centralne kurjave, peči, čišče­ spominjam in vam želim, da bi še naprej prihajalo po vas usmiljenje usmiljenja znamenje za Boga v dana­ nje cisterne za vodo ipd. šnjem svetu. Kako naj postanejo naše Posebna zahvala vsem mladim, ki ste do vsakega človeka. Naj naša dobro­ hotnost ohromi vse, kar je zlo v svetu župnije in misijoni »otoki usmiljenja« bili udeleženi v »Trikraljevski akciji in naj v srcih znova zaživi zavest, da sredi oceana ravnodušnosti. 2015/16«. Z vašo pomočjo in zaradi Božja beseda nas spodbuja, da zaviha­ vaše zavzetosti smo lahko kupili nove nas usmiljeno Božje obličje išče, nam odpušča in ljubi. mo rokave, da ne ostanemo pasivni cisterne za kurilno olje. Vse smo že S hvaležnostjo se spominjam Staneta pred trpljenjem množic. Nam, ki montirali in kakšna razlika je sedaj in vsega, kar je storil za misijone in sledimo Jezusu, je jasno, da smo zna­ ne samo po zunanjosti, tudi znotraj menja Božje prisotnosti in bližine prostorov čutimo prijetno toploto in vse nas. vsakemu človeku, ki ga srečamo. bolj ekološki način ogrevanja. Cister­ Moja molitev pa spremlja tudi novega g. direktorja. Želim, da bi ga to novo Čutiti v svoji notranjosti usmiljenje, ne za kurilno olje nam je pripeljala spremeni vse … Svet postaja manj ladja, so nemške znamke Roth, vemo, poslanstvo osrečevalo. Hvala vam vsem, ki ste v Misijonski pisarni in mrzel in bolj pravičen. Ljudje se od­ da bo od sedaj naprej gotovo manj misijonskem zaledju ter se z nami pirajo ljubečemu zanimanju zanje, problemov zaradi ogrevanja. Skoraj povezujete in nam vedno znova tudi rane celijo hitreje, upanje postaja trideset let stare cisterne so bile po­ prisluhnete in pomagate. nova možnost. Tako tudi mi tukaj polnoma dotrajane. na severu našega planeta živimo du­ hovnost usmiljenja. Hranimo tiste, ki so lačni, dajemo piti tem, ki so žejni, oblačimo te, ki niso dovolj oblečeni, sprejemamo ljudi, ki se počutijo tujci v lastni družini, pomagamo in obi­ skujemo bolne in te, ki so nesvobodni in živijo v raznih odvisnostih. Pastoralno leto smo začeli meseca avgusta. Otroci so spet v šoli in pri­ hajajo redno vsak dan po pouku v misijon. Tukaj imajo čas zase, za igro, molitev in prijateljevanje. Poletne delavnice z otroki Naš misijon v Whale Cove je brez duhovnika, treba je poskrbeti, da versko življenje nemoteno poteka naprej s pomočjo naših katehistov. Vsa naša perspektiva je osredotočena na nedeljsko bogoslužje, branje Božje besede, pridigo in prejem evharisti­ je. Vsak večer molimo rožni venec in imamo razna srečanja za mladino, matere, pripravo na zakramente, krst in poroko. Trenutno smo še brez snega in čakamo, da se naše življe­ nje umiri po treh poletnih mesecih, polnih dela in priprav na zimo. Treba Priprave na zimo

7


BRAZILSKI UTRINKI

Utrip ob reki Rio Negro S. AGATA KOCIPER, SALEZIJANKA, BRAZILIJA

Bogu in vsem sodelavcem ter dobrotnikom hvala za zvesto animacijo botrov, tudi s strani otrok in dijakov, ki so vaše pomoči deležni. Naj bo naša hvaležnost in prošnja k Bogu za velik Božji blagoslov vsem, ki nam stojite ob strani. Pišem vam, ko sem še v São Gabrielu, kjer imam internet, jutri pa že zaplujem nazaj v Içano. Vedno znova, ko pridem sem, izrabim priložnost, zato je moja pošta razporejena nekako po odmerkih. Tukaj je ravno sedaj neurje, seveda ko pa čez kakšno uro mine, se vse zopet nadaljuje. Preprečilo mi je, da bi šla še kaj nakupit za jutranjo vožnjo. Zato pa vam pošiljam tropske pozdrave in novice. Z veseljem uporabljamo prenovlje­ ne prostore za indijansko obrt, kjer se izvajajo delavnice šivanja, vezenja, dela s semeni ter izdelkov iz palme arumã in mizarstva. Nekaj fotografij bo predstavilo odprtje teh prostorov, kjer je bila navzoča tudi naša inšpek­ torica. Veliko ljudi se je udeležilo te slovesnosti. Prostori so bili blagoslov­ ljeni in izrečena je bila javna zahvala MSS za velikodušno in zvesto pomoč misijonom v Rio Negro. Mladi so z glasbo dodali vesel ton k tej pridobit­ vi misijona. Naj vaši in naši trudi ob­ rodijo bogate sadove. Pošiljam nekaj fotografij z obiskov pri indijanskih plemenih. Veliko se doživi ob njih. Koliko zdravstve­ nih posegov je treba narediti s pre­ prostimi sredstvi in rešiti marsi­ koga težkih trenutkov in velikih bolečin. Ostaja veliko upanje, da se bodo obiski lahko nadaljevali še v prihodnje. Kdor ne le za kolesa in čolne daruje, ampak tudi za bencin, da se do po­ zabljenih od vseh, razen od Boga, sploh lahko pride, ljudi rešuje in sebe odrešuje! S sestrami in laiki, ki se nam pri tem delu pridružijo, naša iskrena zahvala in priporočilo še v prihodnje. Dobili smo novo misijonarko iz Viet­nama. Ravno danes je šla na ta misijon, kjer se izvajajo obiski pri oddaljenih plemenih. Pripovedo­ vala nam je, kako je veliko slišala o g. Majcnu, ki je tam misijonaril in 8

pustil svetniške spodbude ljubezni in oznanjevanja evangelija ... Svet je majhen, enkrat dajemo, drugič pre­ jemamo, vsi pa smo delavci v Gospo­ dovem vinogradu. To so že sadovi, ki jim sam Bog daje rast.

ZGLEDI VELIKE VERE

Vožnja po reki Rio Negro iz Manausa v São Gabriel da Cachoeira mi vedno ponudi priložnost za molitev in me­ ditiranje skupaj s čudovito amazon­ sko naravo, ter tudi brskanje po ra­ čunalniku, da kaj koristnega ustvar­ jam. Na misijonu v Içani smo namreč še zmeraj brez osnovne telefonske in elektronske komunikacije. Na ladji nas je bilo 110 potnikov v treh vrstah sedežev na eni strani in tremi na drugi strani. Hodnik pa nam je služil, da smo se malo spre­ hodili in šli po obroke hrane za kosilo, večerjo in zajtrk. Bog nam vedno »požegna«, da nam prav

tekne. Sedež na takem potovanju služi tudi za mizo in treba je dobro merico spretnosti, da človek sredi prtljage vzdrži v ravnotežju in vse postori, ter tudi v miru poje. Vse je šlo dobro, čeprav je namesto dveh motorjev delal le eden, s tem pa smo namesto 24 ur potrebovali več kot 30 ur. Pa še strah, da nam bo zmanj­ kalo za kakšno uro in pol bencina se je izkazal za upravičenega. Tako smo še samo »malo« čakali in pričaka­ li pomoč. Sreča je bila, da je ravno v tistem trenutku prišel mimo nas mali čoln, ki nam je priskočil na pomoč, da so šli z njim v mesto Manaus po bencin. V tem času se je ob prihodu v pristanišče vlil dež, da nas je pošteno osvežil. V Manausu smo zaključili narodni seminar HMP, kjer se nas je zbralo 65 zastopnic Brazilije in smo pet dni raz­ pravljale o vključitvi naših skupnosti med ljudi, ki živijo na obrobju družbe in so prikrajšani za pravice. Bilo je enkratno v podajanju izkušenj v tej smeri z različnih področij Brazilije in spodbuda ter izziv, da nadaljujemo to pot po Kristusovem zgledu. Mesec september je v Braziliji še posebej namenjen poglabljanju

Sodelovanje mladih pri odprtju prenovljenih prostorov za indijansko obrt


Edini možen prevoz blaga je po reki

Del, od strele poškodovanega električnega omrežja

Svetega pisma. Po župnijah obliku­ jemo mala občestva, ki se zbirajo po družinah za poglabljanje Božje besede v poslušnosti Svetemu Duhu. Kako nam ti preprosti verniki dajo zgled velike vere in razumevanja Božjih skrivnosti! Starček, ki mu je pred kratkim umrla žena, je sestre zaprosil za sliko Marijinega in Jezu­ sovega Srca. Ob obisku smo mu v sobi obe sliki nalepili na leseno steno, točno tako, kot nam je povedal, da se je iz njegove mreže lahko kadarko­ li brez težave zazrl vanju. Potolažen nam je na koncu dejal: »Sedaj pa ne jočem več!« V Içani smo dobili novega župnika. Prvič dela na indijanskem področju. Prišel je iz São Paola na povabilo

brazilske škofovske konference v Projektu evangelizacije Amazonije. Hvala Bogu, s tem projektom je naša škofija dobila dva duhovnika. Prejšnji župnik je bil domačin – Indijanec, z dvoletno izkušnjo duhovništva, letos pa je šel na nadaljnjo formacijo v no­ viciat, ker hoče postati redovnik. Vsi smo mu z veseljem privoščili nadalj­ nje šolanje. Naši učenci pa pridno študirajo ob zvesti in velikodušni pomoči dragih botrov in dobrotnikov, predvsem pa ob zalivanju moči misijonskih mo­ livcev. Skupaj s svojimi družinami so vam iz srca hvaležni in to tudi za­ gotavljajo z molitvijo. Kakšnih deset jih bo z mesecem decembrom za­ ključilo srednjo šolo in se veselijo, da bodo lahko iskali možnosti za nadalj­ nje izo­braževanje na fakulteti. To je upanje vseh, ki ne usahne. In marsi­ kateri s ponosom osvoji to mesto.

STRELA VZELA MLADO ŽIVLJENJE

Na misijonsko nedeljo sem vas vse čutila še posebej blizu, ves dan med nami, in tudi jaz sem bila vedno z vami s hvaležno molitvijo in spomi­ nom na vse, kar se lepega na ta dan dogaja v Cerkvi na Slovenskem. Tudi tukaj smo poleg običajnih maš imeli popoldne še škofijski misi­ jonski pohod, ki se je zaključil s sv. mašo. Bilo nas je nekaj "tisočev", pa veliko otrok, ki so vključeni v župnijs­ke misijonske krožke. Za­ nimivo, da je kot nalašč manjkala luč na tem področju, to je zunaj na prostem, a se množice niso nikamor

premaknile, nekateri otroci so se v temi celo malo zgubljali in se iskali. Vse skupaj je trajalo tri ure in pol. Obhajilo so delili z lučkami iz mo­ bitelov na mnogih krajih. Tako se je dalo še bolj podoživeti misijonsko ozračje in Jezusovo bližino. Vračam pa se 1. novembra, za vse svete. Pri 24-urni vožnji bo že dovolj časa za molitev in priporočilo našim svetim, ki so nas toliko lepega naučili za življenje. Vsak se lahko spomni kakšne­ga dobrega zgleda svojcev in tudi v življenju to poživi. Na misijonu v Içani smo 23. sep­ tembra imeli nenavaden Gospodov obisk. Strela nam je popoldne, ko smo sestre molile v kapelici, pobrala trinajstletnega fantka, ki je ravno ves premočen vstopil v hišo. Z otroki doma je bila samo mati, oče je bil daleč vstran na nekem tečaju, tako da so šli ponj še ponoči, da je prišel na pogreb sina. Si lahko predstavlja­ te, kako nas je vse to pretreslo. Du­ hovnika tudi ni bilo na misijonu, ker je šel na desetdnevni obisk v oddalje­ na indijanska naselja. Seveda smo me tri sestre v tem primeru poskr­ bele za vse, kar v ta trenutek spada, tudi pri pogrebnih obredih. Bog nam je gotovo tudi po vaših priprošnjah, dragi molivci in molivke, dal moč, da smo bile kos težki nalogi. Tudi v pri­ hodnje vam priporočam v molitev to družino. Naslednje dni smo obiskovale priza­ dete družine, saj je marsikje strela povzročila velike materialne poškod­ be, a hvala Bogu, drugod ni bilo žrtev. Pri eni hiši so nam otroci pokazali električne žice, ki so bile pošteno ob­ delane. Povedali so nam, da so trije otroci takrat sedeli zunaj na hodniku in gledali proti kipu Srca Jezusove­ ga na griču, kako se je bliskalo. In kaj smo opazili? Da so sedeli pred vtični­ co, kjer je tudi udarila strela in okrog nje vdolbla in vrezala v lesen steber, kjer je ta bila pritrjena. Opozori­ le smo jih, da jih je angel varuh rešil, da se jih strela ni dotaknila. Nato smo se zbrali in šli skupaj na grob molit rožni venec za pokojnega in malega priprošnjika v nebesih Carlosa Francisca. 9


UKRAJINA

Uresničene sanje S. BARBARA PETERLIN, MARIJINA SESTRA ČUDODELNE SVETINJE, UKRAJINA

V letu Božjega usmiljenja nas je Gospod res bogato obdaril. V bolnišnici je zelo veliko brezdomcev prejelo zakramente, večina med njimi spoved, obhajilo in bolniško maziljenje. Ko to vidijo ostali bolniki v sobi, se tudi sami odločijo za zakramente. Tako so ravno najbolj ubogi pot do sprave in spreobrnjenja tudi drugih ljudi. Pet bolnikov pa je prejelo tudi sv. krst. Zgodba vsakega izmed njih je nekaj posebnega. Rada bi vam povedala, kako je Ženja postal Božji otrok.

nekdo sanja sam, sanje ostajajo sanje; če sanjamo skupaj, se sanje spreme­ nijo v resničnost.« Hvala vam, naši dragi dobrotniki, da skupaj z vami lahko naše sanje in sanje marsikaterega brezdomca, bolnika, narkomana, otroka in mla­ dostnika postajajo resničnost. Hvala vam, da ste preko molitev, žrtev in materialnih darov v mreži sodelova­ nja. Hvala tudi vsem sodelavcem v Misijonski pisarni, ki se tako skrbno trudite, organizirate in delate za naše dobro. Naj vam vsem Gospod vso vašo dobroto in velikodušnost obilno povrne. Tudi mi se vas hvale­ žno spominjamo v molitvi.

NOVA SKUPNOST NA ZAKARPATJU

Po enajstih letih življenja in služenja v glavnem mestu Ukrajine smo Ma­ rijine sestre odprle drugo skupnost v zahodnem delu te velike države, Blagoslov nove skupnosti v Zakarpatju in sicer v Zakarpatju v bližini mesta Z njim smo se v bolnišnici srečali pričakoval, da je naslednje jutro že Užgorod, v vasi Turja Remeta, na prav po Božji previdnosti. 39-letni ob 6.20 klical duhovnika, da bi pre­ domu naše s. Marte Meško. fant je pred leti psihično zbolel, zato veril, ali bo zares prišel. Dopoldne se Za našo Družbo in vso vincencijansko že več let ne zapušča stanovanja. z duhovnikom odpraviva v bolnišni­ družino v Ukrajini je bil srečen dan Tokrat pa je bil hospitaliziran zaradi co. G. Anatolij je bil prav presenečen, 22. oktober 2016, ko je bilo uradno pljučnega obolenja. Zdravnik ga je koliko Ženja že ve o veri in kako se je odprtje nove medprovincijalne skup­ hotel odpustiti v domačo oskrbo že preko katehez na radiju pripravil na nosti. Skupaj z vaščani smo se zbrali v ponedeljek, pa ga je Ženja prosil, prejem zakramenta. Med krstom so pri sv. maši, ki jo je vodil mukačevski naj ga pusti še kakšen dan. In tako tudi ostali bolniki v sobi sodelovali škof msgr. Antal Majnik ob somaše­ se je v torek srečal z nami, ko smo po svojih močeh. Eden je celo posta­ vanju mnogih duhovnikov, med njimi v njihovo sobo prišli negovat brez­ vil svojo plastenko vode, da bi mu jo tudi generalnega superiorja laza­ domce. Sprva je le zadržano gledal, duhovnik blagoslovil. Po obredu me ristov g. Tomaža Mavriča ter novega potem pa se je spustil v pogovor s pokliče starejši pacient Valentin in vicevizitatorja Jana Trzopa. s. Jožico. Povedal je, da je katoličan, pravi: »Povej Ženji, da je danes zanj Po maši je g. škof blagoslovil samo­ vendar ne krščen, kar nas je ne malo najsrečnejši dan v življenju, saj so mu stan, v katerem sedaj živita s. Jožica presenetilo. Njegova babica je bila ka­ izbrisani prav vsi grehi.« Ko Ženji Sterle, ki je zadnjih enajst let že de­ toličanka. Ženja rad posluša katoli­ predam novico, njegov obraz zažari lovala v Kijevu, ter s. Ivančica Fulir, ški Radio Marija. Rad bi bil krščen, pa od veselja in doda: »Dvajset let sem ki prihaja iz hrvaške province. Njuno še ni imel priložnosti, da bi prejel sv. čakal na ta trenutek.« služenje je povezano z lazaristi, ki krst. Ponudimo mu, da bi ga duhov­ Za vincencijansko družino pa je bilo delujejo na tem območju, v župni­ nik krstil v bolnišnici. Sprva na to ne preteklo leto tudi leto sodelovanja. jah med otroki in mladimi ter po pristane, ker si želi, da bi bil krščen V Ukrajini nas je za sodelovanje na­ mnogih okoliških vaseh med ostare­ v cerkvi. Pustimo mu telefonske šte­ vduševal in spodbujal predvsem g. limi in bolniki. vilke, on pa se še isti dan obrne na Tomaž Mavrič, ki je sedaj v Rimu ge­ Skupaj s sestrama se veselimo našega duhovnika Anatolija in ga neralni predstojnik lazaristov. Najbolj »rojstva« nove skupnosti, njune od­ prosi za krst. Dogovorita se za na­ nas je učil s svojim zgledom, ostaja­ prtosti in korajže. Naj ju na vseh slednji dan. Ženja je krst tako goreče jo pa nam tudi njegove besede: »Če poteh spremlja Božji blagoslov. 10


TURČIJA

Barve Cerkve P. MARTIN KMETEC, MINORIT, TURČIJA

Oglasil se nam je na kratko p. Martin Kmetec iz Turčije s svojo zahvalo in dobrodošlico, ki sledi v nadaljevanju. Hkrati objavljamo njegov zapis, ki ga je sicer pripravil za domačo stran RKC ob misijonski nedelji, a bo dobrodošla tudi vsem nam. Najprej se iskreno zahvaljujem g. Stanetu Kerinu za vse njegovo delo za misijone, predvsem pa za tisti del, ki ga je namenil meni s srečanji, obiski in tudi konkretno pomočjo s strani misijonske pisarne oziroma MIVE. En velik "Bog lonaj" za vse in vse dobro pri nadaljnjem duhovniškem delu. Is­ točasno pa želim novemu ravnate­ lju g. Matjažu Križnarju Božjega bla­ goslova pri širjenju misijonske zavesti pri nas in uspeha pri pomoči mladim Cerkvam ter podpori našim misijo­ narjem po svetu.

MISIJON V NEMOGOČIH RAZMERAH

Jutri je misijonska nedelja, ki naj bi bil praznik, ne le želja Cerkve, da se po celem svetu posveti en dan misi­ jonom in najbolj potrebnim Cerkvam po svetu. Evangelij je veselo oznanilo, od velikonočnega jutra naprej. Zato v dokumentih Cerkve piše, da je Cerkev rojena iz oznanila, iz dejstva, da so tisti, ki so doživeli Jezusa Kristusa, šli v svet in oznanjali spreobrnjenje in novo upanje za vsako človeško srce. Že dolgo je velik misijon sredi Evrope, ki je nekoč pošiljala svoje misijonar­ je po svetu, zato se nocoj spominjam vseh vas, ki na kakršen koli način delate za Božje kraljestvo, k temu me vabi evharistična molitev pri vsaki maši. Posebej se spominjam vseh vas, ki na kakršen koli način trpite: prebi­ ram vašo pošto, vaše tesnobe in vaše upanje me vedno izziva in nagovar­ ja. Zato vam želim vse dobro, naj vaše žrtve in vaše oznanjevanje obrodi sad na domačih ozarah. Hotel bi pa podeliti z vami, da sem nocoj prišel pozno domov v svoj sa­ mostan s srečanja redovnikov in re­ dovnic, ki delujemo v Istanbulu, Ankari in Izmirju. Če bi štel po pripa­ dnosti, bi naštel najmanj 15 različnih

narodnosti. Barve Cerkve – bi dejal. Njeno bogastvo in njeno upanje. Smo veliki reveži, pa vendar polni upanja, in verujemo, da je misijon mogoč tudi v nemogočih razmerah. Najbolj se me je dotaknilo pričevanje dveh sester, ki živita v Konji, to je mesto, kjer so ljudje najbolj zategnjeni, kar se tiče islama v Turčiji. To je nekda­ nji Pavlov Ikonij. Pa ena od njiju pravi: »Edini pravični je Jezus. Če mu omo­ gočim, da v tem mestu prebiva, je to veliko upanje za to mesto. Bog se ga bo usmilil.« Nocoj moje misli gredo k sestri Anne Francoise, ki že leta vztraja s svojimi sestrami karmeličankami v Alepu,

v mestu mučeništva za muslimane in kristjane. Tam živijo v nepresta­ nem bombardiranju, spremljajo umi­ ranje nedolžnih. Mesto je že mesece brez vode in brez elektrike. Že nekoč pred leti mi je rekla, da s prerokom Habakukom ne razume Boga: »Pre­ čiste so tvoje oči, da bi videl zlo.« Od časa do časa pride kakšno sporočilo: vztrajamo. V zadnjem piše: »Naj mi naša zadnja svetnica Elizabeta svete Trojice pomaga, da se potopim v mir in ljubezen Troedinega Boga, ne glede na to, da je zunaj vse sprevrnjeno ...« Ob vsem tem me Jezusove besede da­ našnje Božje besede opominjajo: »Če se ne spreobrnete ...« Bodimo v občestvu z vsem srcem. To je Cerkev. To je dotik ljubezni, ki je edina vsebina Božje skrivnosti, ki jo lahko doživimo s svojim ranjenim srcem.

Znamenita tržnica v Konyi

Zunaj pa se marsikaj dogaja S. VERONIKA NOSE, USMILJENKA, TURČIJA

Hvala vam za molitve ob misijonskem tednu. Tudi jaz se vas bom hvale­ žno spomnila v molitvi. Sveti oče pravi: »Cerkev se vedno bolj zaveda, da ni misijon samo v daljnih deželah, ampak tam, kjer smo, med našimi najbližji­ mi in si tu prizadevajmo biti znamenje Božjega usmiljenja« - torej ste tudi vi misijonarji. Sestre se imamo dobro, kot po navadi. Zunaj pa se marsikaj dogaja. Molimo in zaupamo v Božjo previdnost. Vse vas, domače misijonarje, po rožnovenski Mariji prisrčno pozdravljam. 11


NABIRALNIK

Mi smo le sejalci ... S. ZVONKA MIKEC, SALEZIJANKA, MOZAMBIK

Po vrnitvi iz Slovenije in nekaterih opravkih v naši družbi tukaj sem se podala na sever dežele in ugota­ vljam, da imamo kar veliko zastavljenega in se moramo truditi, da bomo vse dobro izpeljale. Vojne pa kar noče biti konec. Začela so se ponovna pogajanja z mediator­ ji, med njimi tudi z našim škofom in nuncijem. Pravijo, da gre za izredno zahtevno stvar. A upanje obstaja, da se bodo sporazumeli in da bo spet mir v tem našem dragem Mozambiku. Kot sem že omenila ob svojem obisku v Sloveniji, sem videla, da so v Chiure v zelo težki situaciji zaradi vozila, ki je praktično odpovedalo. Dela imajo veliko, ker je šola 2 km stran od naše hiše, ogromno je tudi pastoralnih obiskov in dela po vaseh. Tako da je prevoz nujen. Zato sem si drznila še enkrat napisati prošnjo za MIVO v upanju, da mi boste lahko pomagali. Tokrat nas je zelo podprl novi škof v Pembi, Brazilec, ki je zelo aktiven in delaven. Ker še ni varno na cestah, je svetoval, da bi vse kar na severu urejali v njegovem imenu, ker ima on dobre odnose z vlado in lahko dobi dovoljenja. No, to bomo videli, ko dobimo vaš odgovor. Letos praznujemo 90-letnico, odkar se obhaja misijonska nedelja. Mi, ki smo na "misijonskem terenu", če lahko tako rečemo, občutimo ta dan morda drugače kot tisti, ki ste na drugi strani sveta. Vendar vsi smo poklicani, da smo misijonarji Očeta, ki nas ljubi in želi, da bi se vsi ljudje srečali z njegovo usmiljeno ljubeznijo. Ob misijonski nedelji se rada najprej zahvalim Bogu, da me je poklical, da daje moči in zdravja, da sem lahko mi­ sijonarka tam in tako kot on želi. Od otroških let sem sanjala, da bom šla med "črnčke", da jih bom učila ... Da bom z njimi … In res, to je misijonsko poslanstvo, biti z njimi ... Da začutijo, da jih po meni Bog ljubi in da jim želi dobro. Vedno bolj ko premišljujem o smislu našega poslanstva, si odgovarjam, da je tudi kaplja v morju pomembna, saj je tudi morje iz mnogih kapelj. Ko mi je Bog letos zaupal novo poslanstvo, imam možnost, da bolj spoznavam Mozambik, ljudi in izzive te dežele, teh ljudi, predvsem mladih. Veliko misijonarjev potrebuje ta dežela, veliko ljudi še namreč ni slišalo prvega oznanila, veliko je takih, ki se ozirajo na druge bogove ... A naša vsakdanja izkuš­ nja je ta, da nas je Bog Oče po svojem Sinu Jezusu Kristu­ su odrešil in da je pravo življenje le v njem in z njim. Ko sem srečala na tisoče otrok v naših šolah (mnogi med njimi so muslimani ali pripadniki raznih sekt), sem ob­ čutila, da želijo biti srečni in so željni, da jim nekdo pokaže vir prave sreče. Kot pravi papež, "v mnogih krajih se začne evangelizacija z vzgojnimi aktivnostmi, ki jim misijonar posveti trud in čas, kot usmiljeni vinogradnik evangelija, s potrpežljivostjo, da čaka sadove po mnogih letih počasne formacije". Da, to je naše delo, potrpežljivo 12

Dispanzer v Chiure

čakanje, da se bodo rodili tudi sadovi, ki jih bodo pobira­ li za nami drugi ... Mi smo le sejalci. Pri tem sejanju nam vi v zaledju zelo pomagate: molitev je naša moč in vse, kar naredite, da se uresničujejo nešteti projekti, s katerimi podprete naše misijonsko delo ... Ne da se izraziti na papirju, kar se dogaja v srcu tistih, ki so deležni vaše dobrote. Marsikateri otrok bi vas močno objel, poljubil in se prisrčno nasmejal, da bi vam "ukradel" srce … A tega smo deležni mi na vaš račun.

Sredi nemirov FRANC ZAJTL, SALEZIJANEC, EGIPT

Končno se vam tudi jaz oglašam iz Aleksandrije, kjer sem že ravno deset mesecev; potem ko se mi je zdravje malo zboljšalo. Tukaj se imam kar dobro, tudi zdravje in počutje je kar v redu, saj kaj boljšega ne morem pri­ čakovati, po vsem tistem, kar sem doživel, ko sem bil bolan doma. Sem tudi kar precej dejaven. Zjutraj ob 5.45 odidem k nemškim sestram, kjer imam vsak dan sv. mašo. Ob 7.45 pa začnem asistenco v tehnični šoli in to vse do treh popoldan. Tukaj je kar mirno in tudi ljudje si želijo ljubi mir, saj pravijo: "Hvala Bogu, da nismo ne­ srečni, kot je nesrečna uboga Sirija." Imajo pa močno go­ spodarstvo, te vedno nove revolucije v zadnjih letih so "vrgle Egipt na kolena". Ubogi ljudje ne vedo, kako bi prišli do konca meseca z nizkimi plačami in kar visokimi cenami. Samo vera v Boga-Alaha jih drži pokonci. Pišem pa vam tudi prošnjo. Urediti bi morali video nadzor naše šole. Velikokrat se zgodijo neredi pri vratarju in ob šoli. Tudi veliko staršev naši otrok-učencev, kar osemsto jih imamo, včasih dela nerede, nekatere mame so pri tem celo pokrite. Zato nujno potrebujemo video nadzor. Včeraj so mi povedali, da nam je policija izdala naroči­ la, naj poostrimo kontrolo v zavodu, pri vratarju in okoli njega zaradi pogostih neredov, o katerih se sliši v mestu in tudi na televiziji, zaradi prisotnosti dejanj skrajnežev. Mislite na nas tudi v molitvi.


Z novim avtom bo lažje PAVEL BAJEC, DUHOVNIK KP, SLONOKOŠČENA OBALA

Pred dobrima dvema mesecema sem se vrnil z dopusta v domovini. Lepo je bilo, hvala vam vsem. Vsakokrat, ko prihajam na dopust v domovino, doživim potrditev pre­ govora: »Povsod je lepo, najlepše pa je doma.« Da, res je to, vendar nas dolžnosti in poslanstva kličejo po svetu, in ko se posvetiš delu, ljudem, s katerimi živiš, ter Gospo­ darju, ki te je tja poslal, doživljaš, da je »povsod lepo«. Moja vrnitev letos je bila še toliko lepša, ker sem prejel zelo lepo darilo, ki je prišlo za menoj iz Slovenije, namreč nov avto, ki je dar Cerkve na Slovenskem, slo­ venske MIVE. Bog vam povrni vsem. Tako gre v »pokoj« oziroma v druge roke avto, ki mi ga je MIVA kupila pred skoraj štirinajstimi leti. Zelo hvaležno nam je služil, tako v pastorali kot tudi pri gradnjah. Z njim sva z g. Sandi­ jem obiskovala podružnice, krščanske skupnosti v mestu in okoliških vaseh. Bil je tudi še kako priročno prevozno sredstvo pri gradnji cerkva, šol, župnišča, katehetske­ ga centra in še in še. Res dober je bil, da je zdržal toliko časa. Za evropske razmere verjetno to ne bi smelo biti tako uničujoče, tukaj, kjer se cestam po domače reče »sama jama«, pa so stvari drugačne. Na žalost se stanje cest ne zboljšuje, zame pa je vseeno bolje, ker ne hodim več na oddaljene podružnice. Čemu bo avto služil? Najprej bo v službi katehetskega centra, kamor prihajajo naši katehisti na izobraževanje:

Z novim avtom na izlet

prevozi, nakupovanje, popravila in dograditve. Kako prav nam pride dobro prevozno sredstvo, ki je vedno pri roki. Avto mi bo služil tudi pri delu v župniji, ki je od centra oddaljena skoraj dva kilometra. Vsak dan grem tja, celo večkrat. Župnija je še v gradnji in kako prav nam pride kamionček, ko je treba prepeljati delavce, material ali orodje. Ker obiskujem tudi župnije naše škofije, kjer organizi­ ramo tečaje za katehiste, bom veliko bolj gotov, da bom prišel na cilj z avtom, ki vzbuja zaupanje. Res hvala, velika hvala vsem, ki ste darovali, da sem lahko prejel ta avto. Naj vam dobri Bog vsem bogato poplača za vso vašo darežljivost.

Projekt “Zahtevna ljubezen” S. ANA SLIVKA, FRANČIŠKANKA MARIJINA MISIJONARKA, BRAZILIJA

Mestece Tefé se nahaja ob reki Solimões v osrčju Ama­ zonije. Leži v kotičku Brazilije, ki meji na Kolumbi­ jo in Venezuelo, kar pomeni, da je preprodaja drog v polnem razcvetu. Revno mestece je naseljeno s prepro­ stimi, nizko izobraženimi ljudmi, ki živijo od ribolova.

Razdelitev pomoči družinam

Ne preveč obetavna prihodnost mnoge porine v alkoholi­ zem ali droge, pogosto pa kar v oboje. Sestre že pet let neprekinjeno izvajamo projekt Zah­ tevna ljubezen. Gre za program osebne in medseboj­ ne pomoči, ki preko duhovnosti, rednih srečanj, obiskov po domovih, konkretnih spodbud in vzajemne pomoči v skupinah, osvešča več kot 50 družin, kjer vladajo zlorabe, nasilje, droge in alkohol, da je edina sprememba na bolje možna s strani njih samih. Delo ekipe je prostovoljno, vendar so razdalje v Amazo­ niji ogromne, zato prosimo sredstva za plačilo prevoza prostovoljcev ob obisku družin (kanu-taxi ali moto-taxi), za nakup najbolj osnovnih sredstev za tiste družine, kjer so očetje na zdravljenju (hrana in plenice za otroke) in sredstva za nakup materiala za delavnice, preko katerih ozdravljeni zasvojenci odkrivajo vrednoto ročnega dela (različno orodje, ki jim bo omogočilo preživljanje družine in vrnilo dostojanstvo). Prosim tudi za »duhovna sredstva«, ker brez molitve pač ne gre! In že vnaprej prisrčna hvala v imenu vseh družin, ki bodo z vašo pomočjo »oživele« in zaživele drugačno, bolj polno in veselo življenje. 13


Misijonski mesec nas še posebej povezuje S. MARJETA ZANJKOVIČ, SALEZIJANKA, MADAGASKAR

Najlepša hvala za presenečenje, voščilo za moj rojstni dan! Še posebej za dragoceno molitev. Prav na moj rojstni dan se bom vračala v skupnost v Majangi. Res, da roka še ni uporabna, a si želim nazaj, tukaj v mestu mi je preveč dolgčas. Še en mesec bo treba potrpeti in potem bom lahko osvobodila roko iz opornice. Bogu hvala za ta čas malega trpljenja in veliko milosti. Mesec oktober nas vse, misijonarje na fronti in vas za kulisami spominja, da smo vsi Jezusovi oznanjevalci ljubezni in usmiljenja! Skupaj si prizadevamo, da bi bilo manj revščine in več nasmeha na obrazih revnih in zapostavljenih, predvsem otrok. Mesec oktober nas je na poseben način združil v molitvi in nas opogumil, da bomo z večjo ljubeznijo ostali zvesti poslanstvu, ki nam ga je zaupal prvi Misijo­ nar! Vsem prisrčen pozdrav in hvala za sodelovanje.

Veliko poguma in vere PETER OPEKA, LAZARIST, MADAGASKAR

Hvala za vaše pismo in sporočilo, da imata Sloveni­ ja in Misijonska pisarna novega ravnatelja za misijo­ ne. Želim g. Matjažu Križnarju veliko milosti in veselja pri novem delu z vsemi slovenskimi misijonarji po svetu. Hvala iz srca g. Stanetu Kerinu za vso ljubezen in požrtvovalnost, ki jo je vložil skozi deset let v pomoč vsem slovenskim misijonarjem po vseh kontinentih in tudi vsem vam, ki ste uspešno delali z njim za vesolj­ no Cerkev in misijone. Vsem vam, dragi prijatelji v Misi­ jonski pisarni, želim veliko poguma in vere, da skupaj nadaljujemo misijonsko delo naše Cerkve, ki je sol in luč sveta. Jezus, naš brat, nam bo vedno poslal Svetega Duha, da bi imeli močno ljubezen, vero in upanje, da nadaljujemo njegovo delo na zemlji in odrešujemo ljudi dobre volje, ki ljubijo Boga in resnico. Povezani v molitvi in evharistiji z vsemi, ki živijo in delajo za boljši in pravičnejši svet!

Tudi v Malaviju imamo načrte P. LOJZE PODGRAJŠEK, JEZUIT, MALAVI

Hvala za prijazno in opogumljajočo pošto. Sem ravno prišel v Lilongwe na fizioterapijo. Imam težave s hrb­ tenico in tukaj me bodo malo "poklepali", kot bi rekli po pohorsko. Je pa danes en milostni dan. Cel dan že imamo elektriko. Tudi internet je spet začel delati. To je v zadnjih časih zelo poredko. Zato pa izkoriščam ta čas. Zjutraj sem mislil, da sem poslal prošnjo za tri­ kraljevsko pomoč, pa sem ravno opazil, da je v tre­ nutku, ko sem pritisnil na gumb »pošlji«, bil internet

Urejene učilnice v novi gimnaziji

14

prekinjen in prošnja ni šla naprej. Kolega, ki z njim so­ delujem pri zbiranju financ, je že avgusta zaprosil na neki župniji v Ameriki za pomoč za cerkveno pohi­ štvo. Nepričakovano je konec septembra ta župnija od­ povedala sodelovanje pri tem projektu. Zdi se, da je bil župnik prestavljen in je naša prošnja padla »med sedem suhih krav«. Zaradi te propadle prošnje za cer­ kveno pohištvo sem oni dan dodal k TKA-prošnji. Vse, kar še manjka, da se šola dokonča, padlo na moja ramena. Ob slovesu nam izjemno nak­ lonjenega dobrot­ nika Staneta pa pravim, naj mu Bog da obilno plačilo za vse, kar je izredno dobrega storil za nas slovenske mi­ sijonarje v Zambiji in Malaviju in po tolikih drugih krajih širom sveta! Zavedam pa se, da je bilo to mogoče le ob izdatni pomoči vseh vas v Misi­ jonskem središ­ ču in sicer ljudi, ki ste naklonjeni misijonom.


Gospod, kaj želiš, da storim? S. BARBARA ČUK, FRANČIŠKANKA MARIJINA MISIJONARKA, MEHIKA

Ob prazniku sv. Frančiška se mi zdi čudovito, kako smo povezani vsi, ki želimo živeti evangelij kot sv. Frančišek. In ni nas malo ... Upajmo, da bomo vsak dan bolj prep­ rosti, ponižni in veseli. Čez nekaj ur bom šla v skupino odvisnikov ... So kot gobavci v času sv. Frančiška. Vsi se jih izogibajo, vendar pa so tako kot vsi mi, ljubljeni otroci Boga. Kako lahko rečemo, da ljubimo Boga, če ne ljubimo bližnjega? Jezus je jasen v svojih zahtevah; »Če ljubite samo tiste, ki vas ljubijo - kaj delate posebnega?« Če želimo živeti evangelij, kot ga je živel sv. Frančišek, se moramo vsak dan vprašati: Gospod, kaj želiš, da storim? Mi, ki smo daleč od doma, moramo prav tako vsak dan vprašati Gospoda: Kaj želiš, da storim? Hvala še enkrat za vso molitveno podporo, ki jo dobivamo prek nebeške pošte. Mir in dobro!

Molitev z odvisniki

Veliko več izzivov in potreb, kot sem si mislil TOMAŽ MAVRIČ, LAZARIST, UKRAJINA – RIM

Rad bi se najprej zahvalil bivšemu ravnatelju MSS Stanetu Kerinu za požrtvovalno delo v teku zadnjih desetih let in vso podporo, duhovno in materialno, ki sem je bil sam deležen ter tudi drugi sodelavci na mi­ sijonskih postojankah v Rusiji in Ukrajini. Istočasno prisrčno pozdravljam novega ravnatelja MSS Matjaža Križnarja. Osebno sem ga imel priložnost spoznati ob praznovanju misijonske nedelje v Celju. Ostajamo pove­ zani v mislih in molitvi. Čeprav se pisno nisem oglasil s kakšnim prispevkom in mislijo pred misijonsko nedeljo, kar sem sicer na tihem upal in želel, naj ostane to kot

obveza za v prihodnje. Z veseljem se bom občasno oglašal. Na mestu mojega novega služenja sem začel po­ gosteje potovati po svetu in naših provincah in srečavati v širšem smislu trpljenje in zapuščenost, bolezni, revšči­ no in tolike druge stiske. V našo generalno kurijo prihaja iz misijonov pismo za pismom o ogromnih izzivih in potrebah. V zadnjih letih smo lazaristi odprli po svetu več novih misijonskih postojank: Chad, Benin, Tunizi­ ja, Bolivija, Aljaska ... Ob vseh teh dejstvih so mi še kako blizu besede: »Če sanjamo skupaj, sanje postanejo res­ ničnost!« Molimo drug za drugega!

Komaj si človek opomore, že čaka delo P. STANKO ROZMAN, JEZUIT, ZAMBIJA

Kot sem morda že povedal, sem imel operacijo sive mrene na obeh očesih. Vid se mi izboljšuje. Za daleč ne potrebu­ jem več očal. Veliko olajšanje. To se pozna pri vožnji in ma­ ševanju. Sedaj mi prostor, ljudje in predmeti več ne plešejo pred očmi. Bil sem tudi na pregledu srca, ker mi je zdrav­ nik ugotovil prvo stopnjo zamašenja aorte in občasno arit­ mijo srca. Specialist je potem vse še enkrat pregledal in mi predpisal zdravila. Jemljem jih mesec dni in se precej boljše počutim. Leno srce je spet začelo delati "normal­ no". Izboljšanje zdravstvenega stanja me ohrabruje, da stečem na stezi služenja. Hodim na podružnice, pomagam župniku. Gradnja cerkva je seveda na sporedu. Gre pa sedaj vse bolj počasi, saj bi z župnikom rada, da verniki čim več prispevajo in sami delajo. Zato se je gradnja cer­ kvice v kraju Chipa zavlekla. Pripravljam poročilo. V domači hiši sem se pa lotil prenove hiše. Grajena je bila,

za dva duhovnika, pred štiridesetimi leti. Sedaj smo tu trije, župnija pa raste. Najprej smo se lotili gradnje novih garaž in shrambe. Polovico sredstev imam, drugo polovico iščem. Bi lahko kaj pomagali? Potrojili smo obiske in maše na podružnicah. Župnik ima šest let star avto Toyoto, ki je vsak dan v pogonu. Bojim se, da bova ostala z mojim avtom za vse delo. Nujno potrebuje nadomestni avtomo­ bil za pastoralno in razvojno delo. Moj avto ni primeren za prevoz materialov grobe narave, kot je prevoz kamna, peska, opek in desk. Podružnic pa imamo štirideset in povsod bi radi imeli novo cerkev, ali jo dogradili ali pa popravili. Večkrat beseda nanese na hvaležnost. In mislim, da je le-ta zmožna povezovanja ljudi. Predvsem hvaležnost Bogu. Mar ne prihaja vse od njega? On je pravi lastnik in gospodar, ki deli svoje darove po svojih prijateljih. Hvala vsem. Kolikor mi boste namenili, bom hvaležno sprejel. 15


Luknjo v steni prekriva odeja S. VIDA GERKMAN, USMILJENKA, ALBANIJA

Smo v polnem delovnem zamahu, osnovnošolce smo v glavnem preskrbele z najnujnejšim za prehrano, za mate­ rial pa seveda porabile skoraj vsa sredstva, prošnje še pri­ hajajo in s tem ponovni nakup materiala. Tudi za študen­ te je precej prošenj. Ker se akademsko leto še ni začelo, nismo pohitele z denarjem, ker tako ali tako bo prošenj še skozi vse leto, to vemo iz izkušenj. Res se vam iz srca zahvalim za tako dobrodušno pomoč. Gospodu Stanetu smo poslali projekt za gradnjo ene hiše, ki jo dobro pozna in ima njene slike. Gospa še kar naprej hodi k nam, če bi lahko začela z gradnjo. Cena tega projekta bo kar visoka. Kako blagodejno nas je razveselila tombola v Žirieh, hvala vsem. Lansko leto je v vasi, ki je od nas oddljena uro in pol z avtom, pogorela hiša, v kateri so živeli trije bratje z dru­ žinami. Vsi so precej prizadeti, nesposobni, da si sami kaj uredijo. Novo hišo smo jim delali s pomočjo Karitas Sabino iz Italije in je trajalo več kot leto. Na to hišo je bila naslonjena hiša bratranca. Ni pogorela, se pa sama od sebe ruši in so stalne prošnje, če bi jim mogli pomaga­ ti. V tej družini je šest članov, med njimi stara mama in brat shizofrenik. Stena, kjer leži stara mama, je prekrita z odejo, da se ne vidi luknja v steni, ki se podira. Toliko je prošenj in nujnih potreb poleg rednega dela, da komaj dohitevamo eno in drugo. Ob spremembi ravnatelja misijonske pisarne se tudi me sestre iz Gramsha, Albanija, želimo zahvaliti Bogu za vse, kar je gospod Stane z vsemi svojimi sodelavci in dobrotniki naredil za naš misijon in za naše uboge, bodisi z gradnjo hiš bodisi za šolarje in študente. Vse bla­ goslove na njegovi nadaljnji poti. Z veseljem pa seveda

Ne morem drugače, kot da prosim TONE KERIN, LAZARIST, MADAGASKAR

Delo z gradnjo šole lepo poteka in mislim, da bomo čez dva ali tri mesece že končali. Trenutno sem v Tana, ker moram naročiti okna, vrata in ostalo za šolo, prav tako pa tudi za cerkev, ki jo bomo, če Bog hoče, tudi čez kaka dva meseca že končali. Druga stvar pa sta dve hiši za pa­ storalno uporabo v Antaninarenina in Ifasy. V Ifasy smo že zgradili temelj za hišo, res so bili ljudje veseli. V An­ taninarenino pa sem poslal delavca, da mi nalomijo kamenje za temelje. Za vsako hišo bi potreboval približ­ no 10.000 evrov in bi bil vesel, če bi mi lahko pomagali. Naj povem še to, da je tu veliko kristjanov in bi potrebo­ vali ta dva prostora za sestanke, poučevanje katekizma in za razne župnijske sestanke. 16

Družina je hvaležna za pomoč pri gradnji hiše

pozdravljamo novega ravnatelja, gospoda Matjaža, in mu želimo izreči dobrodošlico tudi na tem koncu misijonov. Po rožnovenski Mariji vas pozdravljamo vse sestre iz naše postojanke.

Vlak za boljši svet? S. BOGDANA KAVČIČ, USMILJENKA, BURUNDI

O, kako sem vam hvaležna za lepo misijonsko pismo. Kar vsi smo del mavričnih barv in ta mavrica se razteza vse od vas na vse pokrajine sveta, kamor prihaja vaša dobrota in jo izžareva. Pri nas pa te dni zidamo in varimo okna in vrata naše male hiše. Vedno je dovolj, veliko dela, hvala Bogu, tako tudi čutimo, da smo potreb­ ni, kar je lep občutek. Te dni sem dobila sliko, ki me zelo nagovarja. Na železniški postaji stoji fantek, star približ­ no štiri leta, pred sprevodnikom v uniformi. Fantek drži v roki kovček, skoraj večji od njega. Pa pravi sprevodniku: »Oprostite, gospod, kje je vlak za boljši svet?« Ali nismo mi vsi že na tem vlaku, z željo in molitvijo, da bi nas po­ peljal v boljši svet skupaj z vsemi, ki jih srečujemo in jim pomagamo. Na tem vsi gradimo, delamo … da bi srca postala boljša, da bi tudi tisti otroci, ki nimajo upanja, odkrili ta vlak. Premalo je rok, ki bi prišle na pomoč in bi zdravile to veliko bedo človeštva, moralno, psihično in materialno. Vedno smo na pohodu – romarji proti obljub­ ljeni deželi, do konca časov. Res smo le potniki, romarji. Včasih smo na preizkušnji, da bi se ustavili nekje in si vse dobro uredili. Toda Sveti Duh nas potiska naprej v iskanju vlaka za tiste, ki izgubljajo upanje. Mesec oktober je tako lep, posejan z mnogimi simpatičnimi svetniki, ki so kot poti, ki nas popeljejo do praznika vseh svetih, pot za nas vse.


IZ ZALEDJA

Humanitarno-medicinska odprava v Zambijo Februarja 2017 se skupina dveh štu­ dentov medicine, mladega zdravni­ ka in dveh študentk dentalne me­ dicine Medicinske fakultete v Lju­ bljani odpravlja na trimesečno hu­ manitarno-medicinsko odpravo v Zambijo. Anja, Ana, David, Ester in Miha bomo začetek prihodnje­ ga leta preživeli v tropskem okolju, v družbi prebivalcev vasi Nangoma, kjer bomo delali v misijonski bolnišnici. Humanitarno-medicinske odprave v države v razvoju potekajo v sklopu Sekcije za tropsko medicino Infek­ cijske klinike že več kot 20 let. So izvrstna priložnost za mlade zdrav­ nike in študente Medicinske ali Zdravstvene fakultete, da poglobijo nesebični, altruistični vidik svojega bodočega poklica, pustijo pečat na oddaljenem, manj razvitem delu sveta in hkrati pridobijo neprecen­ ljive izkušnje in znanja na področju tropske in potovalne medicine. Ena izmed destinacij odprav je tudi vas Nangoma, ki leži v centralni provinci Zambije in je od glavnega mesta (Lusake) oddaljena 160 km. V Nangomi je misijonska bolnica, ki jo je pred dvajsetimi leti zgradi­ la Katoliška cerkev, danes pa nudi zdravstveno oskrbo kar 78 000 pre­ bivalcem. V njej so zaposleni trije zdravniki in sedemnajst medicin­ skih sester, na voljo pa je 75 ležišč – torej nasploh zelo majhna kapacite­ ta za množico ljudi, ki jih oskrbuje­ jo. V vasici je tudi 'Slovenska hiška', ki je bila postavljena s pomočjo prispevkov preteklih odprav in kjer bivajo slovenski zdravniki in študentje, ko pridejo pomagati. Odprave si namreč prizadevamo za trajno izboljšanje higiene, zdravja in standardov področja, kar pa je dosegljivo le z rednimi »obiski«. Tako se enkrat letno prostovoljci – mladi zdravniki, zobozdravniki in

študenti Medicinske fakultete – od­ pravijo v Nangomo za tri mesece. Nangomi in njenim prebivalcem lahko člani odprave pomagamo na veliko načinov. Prihod petih novih izobraženih in usposobljenih zdra­ vstvenih delavcev lahko znatno raz­ bremeni tamkajšnje zdravnike in nudi možnost odprtja dodatnih za­ časnih delovišč, oddelkov in am­ bulant. Z denarjem, ki ga vztraj­ no zbiramo po dobrodelnih priredi­ tvah, pa bomo s seboj odnesli tudi zdravila, rehidracijske tekočine in obvezilni ter sanitetni material, ki bo za tamkajšnje razmere neprecen­ ljiv. Nangoma ima namreč še vedno velik problem z okužbami s HIV virusom, malarijo in tuberkulozo, veliko pa je tudi podhranjenih ljudi, sploh otrok. Projekt je popolnoma neprofiten in prostovoljen – nihče od petih članov ekipe ni za svoje delo plačan, prav tako odprava ne zaposljuje nobenega osebja. Četudi sumimo, da se bomo na osebje mi­ sijonske bolnišnice in na prebival­ ce vasice Nangoma v treh mesecih zelo navezali, to vseeno ne bo edini center našega delovanja. Poleg dela v Nangomi načrtujemo tudi t.i. »ou­ treach« programe, kar pomeni po­ tovanje v bližnje okoliške vasice in delovanje znotraj improviziranih ambulant na terenu. Na ta način lahko medicinsko pomoč ponudi­ mo tudi ljudem, ki zaradi osebnih ali okoljskih izzivov teže pridejo do bolnišnice. Odločitev, da odideš na odpravo v središče Afrike, nikakor ni lahka. Prav tako ni lahko izvedlji­ va, saj je medicinska odprava po­ vezana z velikimi stroški, ki jih moramo člani odprave pokriti sami, s pomočjo prostovoljnih do­ godkov in donacij. A ko se odločiš, prvoten strah in nemir postopo­ ma zamenja občutek navdušenja in

Člani odprave Zambija 2017: Ana Petek Bahar, Anja Vidmar, David Zupančič, Ester Petek in Miha Žibert

hvaležnosti – hvaležni smo pred­ vsem za to, da smo tekom šestih let študija pridobili znanje in veščine, ki resnično lahko naredijo ogromno razliko pri ljudeh v stiski. Takšna odločitev nas znova spomni, kako čudovito izpopolnjujoč poklic smo si izbrali kot svojo življenjsko pot – poklic, katerega bistvo je pomoč sočloveku. Za več informacij glede naše odprave vas vabim, da si ogleda­ te našo spletno stran (https:// zambija2017.wordpress.com/ ) ali našo Facebook stran (Humanitarno­ -medicinska odprava Zambija 2017). V času, ko je ogromno poudarka predvsem na negativnem, lahko vseeno vsak naredi razliko in pri­ speva k nekoliko lepšemu svetu. S takšno mislijo se odpravljamo v neznano, kjer bomo blažili stiske skromnih ljudi, ki si ne morejo pri­ voščiti razkošnega življenja ali bol­ nišnične oskrbe. Vnaprej se zah­ valjujemo vsem, ki ste nas opazili in podprli na kakršenkoli način. Skupaj smo vedno močnejši. 17


IZ ZALEDJA

Z osrednje proslave v Celju JOŽE PLANINŠEK CM

Na letošnji svetovni misijonski dan smo že drugo leto zapored praznovali osrednjo slovesnost Cerkve na Slovenskem le na enem mestu, na vrsti je bila škofija Celje. Kot vemo, je bila prej navada, da je vsaka škofija tako praznovanje pripravila zase, vendar se je to sorazmerno močno razdrobilo, še posebej, ker je ob misijonski nedelji potrebno dati največji poudarek praznovanju po župnijah. Zato je popoldanska slovesnost praviloma izven časa župnijskih praznovanj. Še posebej je namenjena srečanju misijonarjev, če so v domovini, in pa medijem, da to razsežnost naše vere in Cerkve lahko zabeležijo in predstavijo.

Lansko leto na Brezjah smo se lahko razveselili množice vernikov in seveda tudi misijonarja Petra Opeke, ki nas je nagovoril. Pogrešali pa smo koga od škofov. Letos sta se celjske­ mu škofu Stanislavu Lipovšku prid­ ružl še dva. Tudi duhovnikov se nas je zbralo čez petdeset, med njimi nekaj misijonarjev. S svojo udeležbo so povzdignile slovesnost tudi sestre usmiljenke s Poljske, Slovaške, Al­ banije in Slovenije, ki so prav te dni imele v Domu sv. Jožefa v Celju sre­ čanje svojih provincialnih vodstev. Z njimi je bila njihova generalna mati iz Pariza, po rodu Američanka, in ge­ neralni superior Misijonske družbe in sester usmiljenk g. Tomaž Mavrič,

Slovenec in dosedanji misijonar v Ukrajini. Slovesnost na dvorišču pred Domom smo začeli z molitvenim bogosluž­ jem, kjer sta se prepletala misijonski rožni venec in prepevanje ljudstva ter projektne skupine “Malgaški zbor” ali Šambača, kot se imenujejo in so nastali v združevanju ob sedaj že pokojnem misijonarju Klemnu Štolcarju. So pa lansko leto prepeva­ li tudi s Petrom Opeko na Brezjah. V vsem tem času pa širijo misijonsko misel tudi po mnogih drugih krajih po Sloveniji. Molitvenemu bogoslužju je sledilo slovesno somaševanje, ki je bilo lepo pripravljeno, poleg že omenjene

Priporočeni dar za tisk Misijonskih obzorij za leto 2017 je 9€. 18

skupine in ljudskega petja pa so pri maši prepevali še domači pevci iz župnije Celje sv. Jožef. V duhu smo se povezali s celotno Cerkvijo na Slo­ venskem in seveda v svetu ter tako oblikovali s svojim delčkom celotni mozaik vesoljne Cerkve. Gre za ve­ ličastno vzdušje in občutek, kako nismo le nekaj nekje, temveč, da je vsakdo izmed nas in vsaka krajev­ na Cerkev enako pomemben del ali ud Jezusovega skrivnostnega telesa. Zavest in občutek, ki je pomem­ ben za zdravo življenje posameznih Cerkva, zato je bilo kar malo boleče, da se tega zaveda tako malo število naših vernikov, saj je bilo na prosto­ ru, namenjenem praznovanju, nep­ rimerno več prostora, kot se nas je zbralo. Veličastno in izredno lepo bo­ goslužje, a skromna skupina misi­ jonskih navdušencev, v glavnem iz župnije in sestre. Tudi tu nas nagovarja misijonska raz­ sežnost Cerkve, da imamo še veliko za postoriti, tako laiki kot duhov­ niki, saj je odziv vedno odvisen od obojnih. V veselje pa ste nam bili vsi, ki ste se praznovanju odzvali in še posebej vsem, ki ste ga sooblikovali, da smo v imenu naše krajevne Cerkve lahko izpolnili svoje poslanstvo.

čestitamo jubilantki

60 let življenja

s. Agata Kociper, salezijanka, rojena 5. februarja 1957 v Odrancih. V Brazilijo je odšla 14. septembra 1983.


Darovi objavljenih so na naš račun prispeli do 17. 11. 2016. Hvala vsem.

DAROVI – HVALA

TRIKRALJEVSKA AKCIJA Bogoslovno Semenišče župnija Komenda ADVENTNA AKCIJA župniji: Komenda, Zagorje ob Savi MIVA župnije: Bakovci, Begunje pri Cerknici, Celje Sv. Danijel, Čepovan, Dobrnič, Ivančna Gorica, Kobarid, Komenda, Ljubljana-Barje, Ljubljana-Bežigrad, Lokovec, Lokve, Marija Snežna, Miren, Motnik, Pameče, Podgorje, Predoslje, Pregarje, Prem, Ptuj - Sv. Jurij, Radenci, Remšnik, Slovenj Gradec, Stari Trg ob Kolpi, Stari Trg pri Slovenj Gradcu, Stolna župnija Novo Mesto, Studenice, Suhorje, Sv. Lovrenc-Juršinci, Škofja Loka, Špitalič, Trzin, Zgornji Tuhinj posamezniki: Bizjak Grega, Breznik Mara, Bunderla Lidija, Cvelbar Peter, Gnidovec Marija, Jan Vilko, Janež Veronika, Kerin Tone, Kozina Jože, Matajc Irena, Mikec Zvonka, Mirjanič Mirko, N.N., Pšeničnik Marjana, Rihter Martin, Rojec Jože, Žagar Boris SKLAD ZA LAČNE posamezniki: Kravos Stojan, Medvešek Viljem, Murko Ana, N.N., Ojsteršek Lidija, Pisk Tomaž, Rogl Cvetko, Schoukens Gretel, Skrt Zvonka, Sosič Petra, Šimec Tomaž, Tapajner Veronika, Uršič Jože SOCIALNO ZAVAROVANJE MISIJONARJEV župnija Ljubljana-Ježica, nadžupnija Šmartno pri Slovenj Gradcu Pavlič Renata ZA GOBAVCE posameznici: Brišar Valerija, Hegler Karmen ZA MADAGASKAR župniji: Ljubljana-Šentvid, Šmartno pod Šmarno Goro posameznici: Logar Mihaela, Vadnov Tanja SKLAD ZA MISIJONE župnije: Cerkno, Ljubljana-Sv.Nikolaj, Slivnica, Škofja Loka, Šmarje pri Kopru posamezniki: Andolšek Cveta, Benda Rok, Blažič Mihael, Božič, Cuderman Cveta, Čeč Eva, Dovžan Lojze, Habinc Ivica, Humar Metoda, Iršič Andrej, Jakofčič Janez, Knep Marija in Martin, Kolar Tatjana, Koren Leopold, Korošec Marija, Kozole Cvetka, Kranjc Ivan,

Kranjc Pavel, Krečič Martin, Krivonog Pavla, Kržan Miklavž, Kuhar Jasmina, Lah Pavla, Lešnjak Anica, Magdič Olga, Mernik Zinka, Mikulin Olga, Morela Leopold Franc, Morelj Darja, N.N., Nusdorfer Leonija, Ojsteršek Marjana, Ojsteršek Peter, Paškič Ilija, Pavli Alenka, Pegan Alenka, Pirc Dragica, Pirih Marija, Pirtovšek Alenka, Primožič Melanija, Rihtar Helena, Rott Cindro Barbara, Schwarzbartl Tomaž Ervin, Slokar Darja, Snoj Irena, Suhadolčan Franci, Suhoveršnik David, Sušnik Janez, Štrukelj Frančiška, Vrečer Natalija, Zalokar Ana, Zavod Sv. Stanislava, Zibrik Marjeta, Zore Franci, Zorenč Erazem ZA MISIJONSKO VAS Čeč Eva VODNJAKI - MALAVI posamezniki: Albatros - Pro D.O.O., Hrovat Olga in Franjo LAKOTA - ETIOPIJA posamezniki: Adamič Marija, Ambrož Jasmina, Ankele Miha, Bertok Alenka, Bogolin Marjan, Božič Damjan, Demšar Marjeta, Gaberc Breda, Gojkošek Polona in Stane, Gospodarič Marko, Grad Silvija, Gregorič Milena, Hočevar, Hrenko Martin, Hrovat Olga in Franjo, Hruševar Milka, Ipavec Boža, Jamšek Demitrij, Jeromen Kavčič Marija, Kajfež Katarina, Karažija Marjeta, Kenda Minka, Koren Jerica, Krnc Anka, Krnc Sara, Kržan Vanja, Lenasi Ivan, Linguaduct D.O.O., Logar Edo, Magajna Ljudmila, Matos Matevž, Medvešek Viljem, Misijonski Krožek Rojan – Trst, Mohar Tomaž, Murko Ana, N.N., Nartnik Marija, Osredkar Fani, Pečarič Karmen, Pegan Karlo, Perko Marija, Pevec Andrej, Primožič Janja, Prodnik Jadranka, Ravnik Alenka, Rihtar Helena, Rogl Cvetko, Rugelj Nevenka, Sarjaš Eli, Sodja Slavka, Srebot Polonca in Janez, Suhadolčan Franci, Sušnik Janez, Šebela Stanka, Šifrer Marija, Tekavec Zdenka, Turk Anastazija, Urbanc Janko, Uršič Janja, Verdenik Benjamin, Vidmar Anica, Vrabič Alojzija, Vrtačnik Petra, Zelenc Marija, Zupančič Silvestra, Žabjek Marija Magdalena, Židan Lea

MATANGA - MDG posamezniki: Jerovšek Jure, Novak Irena, Podobnik Jožica, Vehovar Darinka PUSTNA SOBOTNA ISKRICA posamezniki: Černe Mili, Kocbek Marija, Kržišnik Franci HAITI Pavli Alenka S. MARTA MEŠKO posameznici: Fabian Ana, Polajnar Veronika JOŽE ADAMIČ posamezniki: Burger Alenka, Knep Marija in Martin, Kocmur Petra PAVEL BAJEC Ušaj Robert S. ANKA BURGER posamezniki: Misijonski Krožek Rojan – Trst, Štrancar Nikolaj S. VIDA GERKMAN posamezniki: Gnidovec Marija, Grad Silvija, Hčere Krščanske Ljubezni, Strajnar Jurij, Suhodolnik Jožica, Velepič Anica JOŽE MLINARIČ posamezniki: Kvaternik Tomaž, Misijonski Krožek Rojan – Trst, Strajnar Jurij S. VESNA HITI posamezniki: Adamič Marija, Logar Mihela, Marolt Marija, Martinčič Angela, N.N., Štrancar Nikolaj, Vrtačnik Brigita TONE KERIN župnija Ljubljana-Črnuče posamezniki: Kern Jože, Koncilija Joži, Prnaver Miran, Škofijska Karitas Ljubljana, Šušteršič S. AGATA KOCIPER posamezniki: Misijonski Krožek Rojan – Trst, Muller Marija JANEZ KRMELJ posamezniki: Agrometal D.O.O., Bogataj Gregor, Bolta Marko, Kolander Tadeja, Misijonski Krožek Rojan – Trst, Sušnik Janez, Zgubič Evgen S. ANDREJA GODNIČ posamezniki: Ačanski Elizabeta, Misijonski Krožek Rojan – Trst, Pirc Dragica, Štuhec Msgr.Dr. Ivan DANILO LISJAK posamezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila, Krevelj Branko, Rojec Jože, Sušnik Janez, Štrancar Nikolaj TOMAŽ MAVRIČ posamezniki: Blažič Gašper, Malalan Nika, Mauser Ann S. ZVONKA MIKEC posamezniki: Murn, Misijonarke Matere Terezije, Kranjc Rafael

S. TADEJA MOZETIČ posamezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila, Rudež Lučka, Janez Mesec, Muller Marija, N.N., Šimnic Apolonija, Ušaj Robert PETER OPEKA posamezniki: Bajuk Katarina, Bohak Ivan, Bole Lilijana, Gostiša Ladislav, Grabnar Danica, Ješovnik Simona, Kapucinski Samostan, Kastelec Martin, Ključevšek Tatjana, Kmet Saša, Kordiš Rozalija, Leskošek dr. Franc, Mežnar Klavdija, Misijonski Krožek Rojan – Trst, N.N., Remše Matija, Rus Valerija, Semec Francka, Slovenska Karitas, Strmšek Mamič Mojca S.P., Suhodolnik Jožica, Sušnik Janez, Šef Manja in Tone, Šegula Zdenka, Trpin Andrej, Zgonc Marija S. JOŽICA STERLE posamezniki: Jenič Dušan, Kržan Vanja, Misijonski Krožek Rojan – Trst, žup. Karitas Kranj-Šmartin P. MARTIN KMETEC Batagelj Sonja S. EMA TELIČ Jenič Dušan S. MARJETA ZANJKOVIČ Skandali Dragan TONE GRM Jenič Dušan Misijonski Krožek Rojan - Trst S. BOGDANA KAVČIČ posamezniki: Jeromen Kavčič Marija, Misijonski Krožek Rojan – Trst, N.N., Pirih Marija LUCIJA ČUK posamezniki: Cej Vesna in Damjan, OŠ Miroslava Vilharja S. VERONIKA NOSE Štiglic Neda P. LOJZE PODGRAJŠEK posamezniki: Marguč Gabrijela, Povh Jože, Ramovš Vera, Tapajner Veronika S. ANICA STARMAN Misijonski Krožek Rojan - Trst S. ZORA ŠKERLJ Misijonski Krožek Rojan - Trst S. BARBARA PETERLIN Pšeničnik Marjana S. POLONA ŠVIGELJ župnija Muta Štrancar Nikolaj S. MOJCA KARNIČNIK Misijonski Krožek Rojan – Trst MISIJON CRIPAM - BRAZILIJA Muller Horvatič Ingrid MARIJINE SESTRE - KIJEV Selan Stanka

19


Tr i k r a l j evs ka a kc i j a Z zbranimi darovi Trikraljevske akcije pomagamo uresničevati izključno projekte slovenskih misijonarjev. Z njimi želijo misijonarji predvsem otrokom in mladini omogočiti lepši jutri. Akcija v Sloveniji vsako leto poteka med božičem in praznikom Svetih treh kraljev.

Ad ventn a a kcija Vsako leto se z izdajo Adventnega koledarja in Adventno akcijo vključimo v delo družbe Sveto otroštvo. Adventni koledar skozi zgodbe za vsak dan otroke pripravlja na prihod Jezusovega rojstva. Zbrana sredstva so namenjena za projekte po vsem svetu, ki so povezani z otroki in so določeni s strani Rima.

M i s i j on s k i kol e d a r Z Misijonskim koledarjem želimo ljudem predstaviti lepote misijonov, predvsem pa želimo z njim razveseliti vse tiste, ki so jim misijoni blizu.

Adventni in Misijonski koledar sta vsem na voljo v Misijonskem središču Slovenije.

Profile for Misijonsko Središče Slovenije

MO december 2016  

Misijonska obzorja osveščajo in seznanjajo ljudi v Sloveniji z delom in projekti v misijonskih deželah. Revija je pomembna tudi zaradi med c...

MO december 2016  

Misijonska obzorja osveščajo in seznanjajo ljudi v Sloveniji z delom in projekti v misijonskih deželah. Revija je pomembna tudi zaradi med c...

Advertisement