__MAIN_TEXT__

Page 1

Misijonska obzorja POGLED PO SVETU

04

let o 29

av g u s t 2015

p r ip o r o Ä?eni d a r z a t isk M O 1,5 0 E UR

Z misijonskim izzivom na pot


Beseda urednika JOŽE PLANINŠEK, CM

Neka nenavadna solidarnost Čedalje močneje zaznamuje naše okolje, ki pa nima veliko skupnega z dejansko. Posebej je v ospredju na dveh področjih, pri problematiki pribežnikov v Evropo in v razmerju do grške krize. Oboje je velika stiska, pred katero si ne smemo zatiskati oči. Po drugi strani pa bi bilo preveč lahkotno, če bi nasedli nekaterim s čustvi podkrepljenim zavajanjem. Nekateri nadobudni kratkohlačniki so neskončno usmiljeni do razsipnih Grkov, ki jim je potrebno čim prej odpisati dolg, obenem pa so grobo žaljivi do načrtnih in glede trošenja zelo preudarnih Nemcev. V ozadju je seveda politični in ne socialni interes. Če bi bil slednji, potem bi bilo treba spregovoriti že veliko prej, saj vendarle vemo, kako zanemarljiva je grška stiska, ki so si jo v precejšnji meri z življenjem na veliki nogi in na račun drugih zakuhali sami, v primerjavi s stiskami, ki pestijo države in ljudstva, pa ne po njihovi krivdi, vendar o njih naši salonski humanitarci malo govorijo, ker to politično pač ne nese. Enajst let sem sodeloval v okviru papeških misijonskih družb pri razdeljevanju pomoči projektom v ogroženih okoljih po svetu, vendar v tistem, kar smo razdeljevali – in

tega ni bilo malo – ni bilo slišati o kakšnih konkretnih grških deležih, brez nemške pomoči pa ne bi imeli kaj deliti. Žal tiste, ki kaj imajo, že kar iz navade del današnje javnosti obsoja, ne glede na to, s kakšnim trudom so do tega prišli in koliko iz tega, kar imajo, razdelijo potrebnim. Svet bi bil po njihovi lahkomiselni razsipnosti še veliko bolj krut, kot je. Ob tem moramo vedeti še to, da so današnji socialni pridigarji zelo radodarni, ko gre za razdeljevanje tujega.

Podobno vidimo ob problematiki vala beguncev v zahodni svet. Sočutno obarvanih razprav ne manjka, večina pa obmolkne, ko je koga potrebno vzeti pod streho. Razmišljam, ker bi rad pokazal na nekatere, ki znajo odgovarjati na te probleme, na naše misijonarje. Ti že dolgo niso, če so sploh kdaj bili, prinašalci ideologij med ljudstva v stiskah, temveč so eden redkih verodostojnih in dejanskih odgovorov na probleme, o katerih mi običajno le razpravljamo. Odpovedali so se svoji domovini ter odšli v tuja in ogrožena okolja zato, da bi tamkajšnjim

Katoliški Groblje, Rim, Buenos Aires Lado Lenček C.M. misijoni 1923-1987 urednik KM 1938-1987 MISIJONSKO SREDIŠČE SLOVENIJE SI-1000 Ljubljana, Kristanova 1, Slovenija Tel. : 01/300 59 50, Faks: 01/300 59 55 E-mail: missio@rkc. si http://www. missio. si Uradne ure vsak dan od 8h do 13h.

Misijonska pisarna v Mariboru je od 1. januarja 2015 zaprta.

prebivalcem pomagali do človeka vrednega življenjskega okolja. Mi z govorjenjem o problemih sodobnih ekonomskih in političnih migracij ne storimo nič, nekaj pa lahko naredimo s konkretno pomočjo in zagotavljanjem ustreznega okolja za človeško življenje. Domovine pa vsem tem ljudem ne moremo dati. To jim zagotavljajo misijonarji in posredno tudi mi, ki z njimi čutimo, sodelujemo in jim pomagamo. Veseli smemo biti, če se z misijonsko odprtostjo

Glavni urednik: Jože Planinšek, CM Pomočnica glavnega urednika: Tina Jež Lektor: Jurij Devetak, CM Odgovarja narodni ravnatelj za misijone: Stane Kerin Oblikovalec: Hanzi Tomažič Grafična priprava: Boris Jurca Tisk: Para, d. o. o. Naklada: 5300 izvodov Če ni posebej omenjeno, so slike od avtorja prispevka ali iz arhiva MSS. ISSN 1318-4369

postavljamo na pravo stran, tako naši misijonarji, ki so nekateri v teh dneh v domovini na zasluženem oddihu, kot tudi misijonski prijatelji. Z veseljem, ki naj nas navdaja, pa bomo v tej, upal bi si reči, pravi smeri, lahko storili še več, da bo svet, za katerega smo vsi soodgovorni, še lepši, predvsem pa bolj Božji.

Izhajajo v Ljubljani od 1987 Misijonska obzorja izhajajo šestkrat letno. Priporočeni dar za posamezni izvod je 1,50 EUR. Celoletni prispevek za MO za leto 2015: 9 EUR, za Evropo 12 EUR, avionska za Ameriko in drugod je 20 USD, 25 CAD. Vplačila nakazujte na transakcijski račun MSS, Kristanova 1, Ljubljana, namen nakazila: naročnina MO, št. transakcijskega računa pri NLB: SI56 0201 4005 1368 933, Vplačila iz tujine s čeki na naslov: Misijonska pisarna, Kristanova 1, 1000 Ljubljana Slika na naslovnici: posvetitev novomašnika – Šri Lanka Foto: Stane Kerin


S POGLEDOM V SVET

Misijonska Cerkev je Cerkev mučencev FRANCI MIHELČIČ, RIM

Če je kakšno znamenje, ki je skupno kristjanom z vseh celin sveta, je to križ. Orodje za mučenje je dolga stoletja ljudem poganjalo strah v kosti, potem, ko je na njem visel Božji Sin Jezus, pa je križ postal znamenje odrešenja, saj umirajoči Jezus jemlje nase grehe vsega sveta in podarja odpuščanje vsakomur izmed nas. Mučenci vseh časov so v križu črpali moč, da so se tudi sami vključili v božje delo odrešenja, in kri mučencev je tudi danes vez, ki najbolj pospešuje edinost kristjanov, in je danes - nič manj kot v preteklosti - »seme novih kristjanov«. Mnogi misijonarji so izgubili svoje življenje samo zato, ker so se kot Jezus opredelili za uboge in majhne ter so živeli evangeljske blagre kot delavci za mir in pravičnost med narodi, kamor jih je Gospod poslal. Triindvajsetega maja letos je bil v salvadorski prestolnici razglašen za blaženega nadškof Oscar Romero, ki je bil pred 35. leti ubit med mašo iz sovraštva do vere. Bil je ves v službi revnih in zatiranih, po Kristusovem zgledu se je zavzemal za bratstvo in spoštovanje med ljudmi ter za odpuščanje sovražnikom. V enem svojih pastoralnih pisem je razlagal, da Cerkev obstaja zato, da bi oznanjala Kristusovo skrivnost, ki je po njej navzoča in uresničena v našem času. Ta skrivnost pa je velikonočna zmaga nad smrtjo, je križana Ljubezen, ki jo Cerkev s svojim misijonarskim delovanjem razširja, je moč odpuščanja, ki po Jezusovi smrti na križu spreminja svet. Po letu 2000 je bilo po svetu ubitih preko 350 misijonarjev in pastoralnih delavcev, samo v letu 2014 je po statistiki misijonske agencije Fides v pričevanju za vero nasilne smrti umrlo 26 oseb: sedemnajst duhovnikov, en redovnik, šest redovnic, en semeniščnik

in en laik. Po podatkih Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi se z večanjem verske nestrpnosti na svetu preganjanje kristjanov stopnjuje ter postaja vedno bolj kruto. Mnogi so pregnani s svojih domov ali ubiti samo zato, ker so kristjani. Na tiste, ki se zaradi zvestobe evangeliju spopadajo z diskriminacijo, se je sveti oče spomnil pri sveti maši na cvetno nedeljo: »Veliko jih je - ne zapuščajo Jezusa, žalitve in napade pa prenašajo dostojanstveno. Sledijo mu po njegovi poti. Imenujemo jih lahko oblak prič mučenci našega časa« (29. marca 2015). Tudi v velikonočni poslanici Urbi et orbi je papež povabil k molitvi za tiste, ki jih preganjajo zaradi Jezusovega imena in ki v kriznih žariščih vsega sveta »po krivici trpijo zaradi posledic še nerešenih sporov in nasilja«, ter opozoril na greh brezbrižnosti ob humanitarnih tragedijah in drami številnih beguncev (5. aprila 2015). Na željo papeža Frančiška smo se sodobnih mučencev spomnili na vigilijo binkoštnega praznika: »Rad bi, da bi ta molitveni trenutek razširil zavest, da je verska svoboda neodtujljiva človekova pravica, da bi povečal občutljivost za dramo preganjanih kristjanov našega časa in da bi se ta nedopusten zločin prenehal« (ob splošni avdienci 20. maja 2015). V Iraku in Siriji so velika območja, kjer zaradi islamskega fundamentalizma kristjanov preprosto ni več. Vendar so pastirji in verniki vzhodnih katoliških Cerkva kot begunci stanovitni v izpovedovanju vere, so pričevalci, ki upajo proti vsakemu upanju, pogosto pa dokažejo svojo zvestobo vse do prenašanja nasilja in mučeniškega prelitja krvi. V zvezi s pobojem študentov v Keniji, ki ga je izvedla islamistična teroristična skupina Al Šabab, ali z zločinom nad koptskimi pravoslavnimi verniki, ki so bili ugrabljeni

in obglavljeni na neki obali v Libiji, se je svetovna javnost vsaj malo zbudila in je konec aprila tudi Evropski parlament obsodil preganjanje kristjanov po svetu. O »škandalu križa« je nedavno med jutranjo sveto mašo v kapeli Doma sv. Marte govoril papež Frančišek takole: »Danes smo priče temu, da kristjane ubijajo v imenu Boga, ker so po njihovem mnenju neverniki. To je Kristusov križ. Jezusove evangeljske besede veljajo tudi danes: 'To bodo delali, ker niso spoznali ne Očeta ne mene.' Jezus spominja, da se bo tisto, kar se je zgodilo njemu, zgodilo tudi nam. Preganjanja in stiske pa nas ne bodo pohujšale, ker vemo, da nas bo vodil Duh in nam bo dal razumeti« (11. maja 2015). Tudi na praznik prvakov apostolov sv. Petra in Pavla letos je papež Frančišek pri maši ob blagoslovitvi palijev spregovoril o »grozotah, nečloveških in nedoumljivih preganjanjih, ki so žal še danes prisotna v mnogih delih sveta, pogosto pred očmi in v molku vseh«. Vendar se ni hotel ob tem ustaviti, ampak je želel »počastiti pogum apostolov in prve krščanske skupnosti; pogum, da so nadaljevali z evangelizacijo, brez strahu pred smrtjo ali mučeništvom, v družbenem kontekstu poganskega imperija«. Rekel je, da je njihovo krščansko življenje za nas, današnje vernike »močno povabilo k molitvi, veri, pričevanju«. Ob srečanju s sirsko-pravoslavnim patriarhom iz Antiohije je papež Frančišek povabil: »Gospoda prosimo za milost, da bi bili vedno pripravljeni odpustiti in da bi bili delavci za spravo in mir. To je tisto, kar poživlja pričevanje mučencev. Kri mučencev je seme edinosti Cerkve in orodje gradnje Božjega kraljestva, ki je kraljestvo miru in pravičnosti« (19. junija 2015). 3


MISIJONSKI PRIČEVALCI

Z misijonskim izzivom na pot POGOVARJAL SE JE JOŽE PLANINŠEK, FOTO: DRUŽINA

Tudi letos smo povabili letošnje novomašnike z misijonskim izzivom v pričujoči rubriki Obzorij. Novomašni blagoslov je izrednega pomena v naši verski in tudi ljudski zavesti, do katerega pa je čedalje težje priti glede na vedno manjše število novih maš. Tako so nam besede odpravljajočih se na pot duhovništva še toliko dragocenejše in seveda tudi velika spodbuda, saj slutimo v njih odprtost in navdušenje. Pospremimo ga z molitvijo, da bo ostalo trajno in živo, res misijon našega okolja in sveta. Nove maše postajajo že redkost, zato je morda tak dogodek še toliko dragocenejši in ima zagotovo tudi veliko pastoralno sporočilo, kar pa je sodobni misijonski nagovor našega okolja. Kako doživljaš kot novomašnik, tudi s samim slavjem, ta misijonski vidik? Nova maša je odlična priložnost, da ljudje doživijo lepoto krščanskega življenja, lepoto krščanskega veselja. Sam sem imel to v mislih, ko smo se pripravljali. Želel sem, da bi bila maša pričevanje, kako Jezus človeka osvobaja in ga osrečuje. Na mojo novo mašo sem povabil vse ljudi iz moje župnije; ne samo tiste, ki redno hodijo v cerkev, temveč prav vsakega, ki živi na ozemlju župnije, pa čeprav nima veliko stika z župnijo in bi mu mi včasih pripisali, da je neveren.

Peter Možina

4

Mnogi ljudje so bili zelo nagovorjeni, da sem se spomnil nanje, da sem jih obiskal in povabil na tako slovesnost. Cenili so to, da se zanimam za človeka, kakor je to počel Jezus. Nova maša je bila lepa, slovesna, hkrati pa preprosta in globoka. Nisem želel neke narejenosti, nepristnosti. In nekdo je rekel, da je doživel na moji novi maši »izkušnjo žive vere«. Mislim, da ta stavek povzame vse: dogodek je bil misijonski in ljudje so lahko začutili globino krščanske vere. Peter Možina Si sredi zrelih let, življenje poznaš in začenjaš svoje duhovništvo. Kaj te je izzvalo, da si se odločil za ta korak, je bil to tudi misijonski izziv? Za duhovništvo sem se odločil na podlagi Gospodovega povabila:

Boris Rozman

»Hodi za menoj!« Moj poklic bi lahko opredelil kot »pozni« vendar, Bog nas pozna bolje kot se poznamo mi sami, tako, da On že ve, zakaj me je poklical oziroma sem zaznal njegovo povabilo tako pozno. Ko se oziram nazaj v svoje življenje, je to vsekakor pravi trenutek za duhovništvo, prej sem bil večji upornik in bolj svojeglav, sedaj pa sem bolj zrel in premišljen. Vsekakor bi lahko opredelil duhovništvo kot misijonski izziv. Saj je svet, sploh pa Evropa in Slovenija postala ponovno poganska. Praktični ateizem, to pomeni, da živiš kot da Boga ni, kliče po oznanjevalcih Kristusovega evangelija. Duhovništvo je zaslužni papež Benedikt XVI. opredelil kot najbolj potrebna in zanimiva pustolovščina za svet, v kateri


se človek sam loči od Boga, je ne spremeni. Izpričati svetu, da smo tudi sami poklicani brezpogojno se prepustiti tej ljubezni, ne predpostavljajoč ničesar drugega Bogu, sem čutil kot svoje poslanstvo, katerega izpolnitev me je pripeljala v kartuzijo. Samo v prepuščanju tej ljubezni, ki se nam je docela razodela v Kristusu, človek najde polnost smisla in veselja. Sv. Janez Pavel II. pravi, da takšen izraz čiste ljubezni poraja v kartuzijanskem življenju neko izredno misijonsko rodovitnost. Verujem pa, da ta rodovitnost izhaja iz naše življenjske povezanosti s Kristusom, „ki je odrešil člokažemo in ponavzočujemo polnost sem prav pri njem videl, da je oznaveški rod iz zatiralskega suženjstva življenja, po katerem vsi hrepenimo. njevanje najprej stvar srca. Šele, ko je v verigah prestopkov zlasti s prošBoris Rozman srce odprto za sočloveka, je mogoče v njami, ki jih je daroval očetu, ter iskrenem in pristnem duhu oznanja- z lastno žrtvijo“ (Pravila kartuziti Jezusa. Vedno in povsod, ne glede janov). Cerkev spodbuja kartuzijaZa novomašnega pridigarja si si na spol, starost ali barvo kože, je pone, naj se odzivajo klicem mladih izbral res velikega in gorečega treben misijonski duh, kakršnega je Cerkva ter ustanavljajo samostamisijonarja, g. Jožeta Kopeiniga, ti je imel Jezus. Človek, ki se mu prisluhne ne na njihovih ozemljih. Ucepljevav izziv tudi njegov misijonski duh? nje kartuzijanskega načina življenja, Prav gotovo. Misijoni so bili moja prva v njegovem položaju, je pot Cerkve. Mitja Marija Ponikvar ki je življenje krščanske molitve in misel na življenje, posvečeno Jezusu. kontemplacije v samoti in molku, v Še vedno sem pripravljen iti, kamor zunajevropske kulture, predpostavme Bog želi poslati po mojih predstoj- Živite v kartuziji, po eni strani daleč lja tudi pri kartuzijanih posebne nikih. Res pa je, da po tem, ko sem od neposrednega stika z ljudmi, darove, ki so lastni misijonskemu preživel dvomesečno misijonsko izpo drugi strani pa morda še bolj z poklicu, predvsem pa sposobnost kušnjo v Peruju, menim, da nisem nami vsemi, kot mi med seboj. Kako inkulturacije in s tem povezanim najbolj primeren za dežele, kjer so doživljate, kot kartuzijan, misijonsko darom razločevanja. To spodbudo bolj zahtevni klimatski in zdravstve- razsežnost svojega življenja? ni pogoji. Vseeno pa je potreb za ozVsak kristjan je poklican biti misijo- je naš red sprejel, ter je po 900 letni omejenosti na Evropo, v 20. stoletju nanjevanje evangelija veliko po vseh nar, pričevati za ljubezen, ki jo Bog odrinil proti drugim celinam. mogočih deželah sveta. Ker omenjaima do človeka in sveta. Ta ljubezen p. Mihael Marija Mamić te g. Jožeta Kopeiniga, naj povem, da je brezpogojna, niti greh, s katerim

Mitja Marija Ponikvar

p. Mihael Marija Mamić

5


MISIJONSKI PRIČEVALCI

Daniel Golavšek

Za seboj imaš že nekaj delovnih izkušenj in s tem življenja sredi sodelavcev, sedaj pa si duhovnik. Vidiš okolje iz katerega izhajaš kot misijonski izziv? V katerem koli okolju se nahajam ga skušam sprejeti kot misijonski izziv. »Missio« namreč pomeni biti poslan. Poslan pa sem k vsakemu človeku, ki ga srečam, da mu prinesem »evangelij« - veselo oznanilo odrešenja. Ne z vzvišenostjo besede ali modrostjo filozofije, ampak s pričevanjem lastnega življenja. Če moje življenje ne bo nagovorilo mojih bližnjih (tudi sodelavcev), jih prav gotovo ne bodo niti moje besede. To velja tako za tiste, ki jih srečujem pri svojem delu in življenju v župniji in samostanu, kot tudi za sodelavce, sošolce in vse ostale, s katerimi sem imel srečo podeliti vsaj kakšen trenutek svojega življenja. Daniel Golavšek

Gašper Mauko

poslanstva ni vezano na določen kraj, čas ali skupino ljudi, ampak izključno na Boga in njegovo voljo. Z mašniškim posvečenjem smo se novomašniki svobodno prepustili Bogu in Cerkvi, da bi bili orodje v Božjih rokah, kjer smo najbolj potrebni, pa čeprav na drugem koncu sveta. Ob tem moramo gojiti zaupanje, da nam bo Bog naklonil vso potrebno milost, da bomo zaupano nam poslanstvo zmogli v zvestobi izpolnjevati. Gašper Mauko

Glede na potrebe Cerkve na Slovenskem marsikdaj slišimo, da imamo misijone doma in ne moremo misliti še na tujino, tretji svet. Se ti, kot novomašniku, ki začenjaš svoje duhovniško delo, zdi takšna misel legalna ali vendarle preozka? V današnjem okolju se zdi, da versko življenje marsikje peša ter izgublja na privlačnosti in moči. To je morda res Si med najmlajšimi novomašniki. predvsem zato, ker s svojim oznanjeKako gledaš na svoje poslanstvo, vanjem nismo konkretni in ne nagobi šel kot duhovnik kamorkoli, varjamo ljudi v njihovih življenjskih tudi v misijone, če bi te poslali? položajih in dinamikah. Lepo je, da Poslanstvo duhovnika vidim najprej slednja trditev za marsikatero župnijv uresničevanju tistega, kar bistvesko občestvo ter skupino v Cerkvi ne no zaznamuje duhovniško službo: po- drži. Duhovnik mora stalno živeti mideljevanje zakramentov, oznanjevasijonsko razsežnost delovanja, ki pa nje Božje besede in karitativna demora biti v tesni povezanosti s karijavnost. Svetu želim prinašati oztativnim ter bogoslužnim aktivnim nanilo o Bogu, ki nas je tako vzljuživljenjem. Tako niti ni pomembno v bil, da je dal svojega edinorojenega katerem okolju duhovnik deluje, ali Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, doma ali v daljni Afriki. Mesto delone pogubil, ampak bi imel večno živvanja je stvar Božje volje, ki se razoljenje. Seveda uresničevanje tega deva po navdihu, razpoložljivosti ter 6

predvsem volji škofa. Potrebe po oznanjevanju so v vseh okoljih. Kakor mi je znano, se v misijonih v revnejših deželah oznanjevanje širi primarno s karitativno dejavnostjo, kar v našem okolju ni najpomembnejše. Tisti, ki čuti veselje za delo in širjenje evangelija v daljnih deželah, si zasluži možnost za uresničitev tega klica. Velika večina pa si želi vero širiti in jo poglabljati v domačem okolju, kar je vedno izziv ter križ in veselje ob enem. Blaž Dobravec Si v bogoslovskih letih imel priložnost spoznati kakšnega misijonarja in se srečati z misijonskim delom in kako vidiš svoje duhovništvo tudi v njegovi misijonski razsežnosti, še posebej glede na odgovornost za vesoljno Cerkev? V mariborskem bogoslovju je deloval misijonski krožek, katerega član sem bil tudi sam. V okviru krožka smo prirejali tombole in koncerte za naše misijonarje, ki delujejo po svetu. Prav tako smo bili z našimi misijonarji povezani ob božičnih in velikonočnih praznikih preko voščil. Osebno poznam misijonarja p. Lojzeta Podgrajška, ki deluje na misijonu v Malaviju. Vsakič, ko pride domov, se oglasi tudi v moji domači župniji v Slovenskih Konjicah, kjer nam vedno navdušeno pripoveduje o svojem delu na misijonu. Tako imam priložnost tudi "iz prve roke" spoznavat življenje in delo na misijonu. Marjan Ristič


Blaž Dobravec

Misijonsko razsežnost naše vere si danes marsikdo po svoje razlaga, morda kot socialno in humanitarno delo ali vzgojno in izobraževalno ter podobno. Kje ti vidiš težišče te naše skupne vzajemne odgovornosti znotraj Cerkve? Krščanska vera temelji na verovanju v Jezusa Kristusa Odrešenika. Cerkev pa odrešenjsko delovanje Kristusa skozi vso zgodovino prinaša posameznikom. V tem vidim glavno poslanstvo Cerkve. Ko pa Cerkev prinaša odrešenje v smislu večnosti, nujno izboljšuje tudi trenutni gmotni položaj človeka, četudi vedno ne neposredno. Velika nevarnost za Cerkev je, da bi postala zgolj neka humanitarna, izobraževalna, vzgojna ali pa socialna ustanova. Cerkev, ki bi postala samo neka človeška dejavnost, bi se

Andrej Lažeta

Marjan Ristič

popolnoma izpraznila v svojem nadnaravnem bistvu, s tem pa bi postala tudi ne-Cerkev. Ker če nekdo išče samo boljšo socialno varnost, več znanja, več gmotnih dobrin, mu tega ni potrebno iskati znotraj Cerkve, ker lahko te dobrine na lažji način sprejme od ustanov, ki so na teh področjih bolj kompetentne. Novost Cerkve in Kristusa je ravno v tem, da v vsem svojem delovanju tudi na zgoraj omenjenih področjih prinaša ljudem odrešenje, odpuščanje grehov, s tem pa mir in Boga. Bog je velik. Dovolimo mu, da deluje po nas. Naša moč in naša volja sta preslabotni. Andrej Lažeta Si član skupnosti z bogato misijonsko zgodovino in tudi danes je kar nekaj tvojih sobratov v misijonih.

Kaj bi rekel, imamo misijone doma, v naši neposredni okolici ali je naša odgovornost vendarle širša? Mislim, da se nima smisla omejevati na ta ali oni prostor. Gospod nas pošilja oznanjevati tja, kjer je to potrebno. In ravno tu se mi zdi prvo bistvo vsakega misijona, vsakega poslanstva: da ne prihaja od mene, temveč od Gospoda. Vse kar moram storiti, je odprtost. In iskanje božje volje skupaj s predstojniki in z ostalimi sobrati. Še ena misel - dejal bi, da bo vedno bolj pomembno postalo dejstvo, da bomo poslani skupaj kot skupnost. Vsaj dveh ali več. Drugače je namreč govoriti o lepoti Boga, o lepoti sobivanja treh božjih oseb, če o tem nekdo govori sam, oziroma če o tem pričujejo že prijateljski odnosi med nami. Andrej Brozovič

Andrej Brozovič

7


ZLATOMAŠNIK

Ob nekem jubileju Čas duhovniških posvečenj, posledično pa seveda tudi jubilejev duhovništva nas vsako leto znova spodbuja k razmišljanju o duhovniškem poslanstvu, drži in življenju, za pričujoče glasilo pa tudi o misijonski razsežnosti duhovništva. PIŠE JOŽE PLANINŠEK CM

Duhovnik kot »fajn človek«

je zagotovo prva naloga in odlika vsakega posvečenega. Pristen in prijazen ter neposreden odnos do ljudi, življenja, narave, do vsega, je sproščenost, ki jo vnaša v dostikrat zavrta in s predsodki obremenjena okolja, ki se ob takem nagovoru, tudi če nočejo, vendarle zganejo in odpro. To zbudi začudenje, da smo opaženi kot ljudje, s svojo tipičnostjo in posameznostjo, in osmisli naše bivanje, ter nas ovrednoti od zunaj. Beseda, tudi jasnejša in morda včasih na prvi pogled kar malo preneposredna, ne odvrne, temveč nasprotno, prebudi in vzbudi zanimanje. Mogli bi reči, duhovnik je prebujevalec ali buditelj.

nima smisla in je brez zveze in podobno. Posebnega zato, ker gre vedno naprej in preko vseh meja ter odvrača malodušje, razblinja izgorelost in odpravlja depresivnost. Poleg sebe in morebitne svoje stiske, vidi tudi drugega in njegovo stisko, vidi stiske vseh in se vsega loti, ob tem pa pozablja nase. Ni obtežen s seboj temveč angelsko lahkotno z drugimi.

Z drugimi, ne le v svoji neposredni okolici, temveč tudi preko narodnih, državnih in celinskih meja. Zanj so vsi ljudje enaki, enako potrebni, enako dragoceni in vendarle še vedno vsak tudi posameznik in to v najgloblji in čisto osebni razsežnosti.

Duhovnik, ki ni ogrožen, konkurenca ali zavisten

je močno nasprotje utripa časa v katerem živimo in zato še posebej pomemben misijonski nagovor sodobnega sveta. Današnje okolje je polno rivalstva, iskanja vpliva, moči in povezovanja v lobije, kar povzroča strah in negotovost, iz tega pa slej ko

Duhovnik, ki je človek veselja, zaupanja in vere,

FOTO: VINCENC GOTTHARDT

prve in najgloblje v Jezusa Kristusa a enako intenzivne tudi v sočloveka, še posebej mladega, ki je tega najbolj željan, je kot blagoslov. Izkazano nam zaupanje vedno zbudi v nas odgovornost, ovrednoti nas same, ki se lahko v notranjosti počutimo nevredne, slabotne in nesposobne ter nas dvigne na pot, ko se začnemo čuditi in veseliti nad tem, česa vse smo, sicer v ponižnosti in z Bogom a vendarle, sposobni. To človeka razveseli, vendar do tega zlepa ne pridemo sami, nekdo, izredno lepo je, če je to duhovnik, se nas mora razveseliti in razveselimo se slej ko prej tudi mi, tako sebe kot drugih ter razžarimo morda kdaj tudi hladno in temačno okolje.

Duhovnik, ki nikoli in nikjer ne odneha

je nekaj čisto posebnega v sodobnem svetu, kjer tako hitro ugotavljamo kako se to ali ono ne splača, 8

Jože Kopeinig ob zlatem jubileju


prej nastajajo predsodki in napadi, predno kdo komu kaj hoče. Radi smo, zlasti mladi po letih ali srcu, alternativci, kot rečemo različnim oblikam drugačnosti ali celo revolta nad stvarnostjo. To je dobivalo v zgodovini različne izraze, danes pa lahko rečemo, da so med najmočnejšimi alternativami sodobnega časa zagotovo preprostost, ponižnost in krotkost. Malokdo jih sicer jemlje zares, vsi pa ob njih čutimo, kako sproščajo in uresničujejo človeka v njegovem sobivanju z njimi. Duhovnik, ki se iskreno veseli uspeha drugega, ki sproščeno in povsem nesebično deli izkušnje z drugimi in v utečenosti določene dejavnosti izkušnje podarja tudi tistim, ki mu v sodobnem pomenu razmišljanja lahko postanejo konkurenca, je pravi balzam. Gre za nagovor, ki ni običajen, ki preseneti, je pa vsakomur do neskončnosti razumljiv, zato presune in močneje misijonari od še tako izdelanih formul, pridig ali drugih možnih prijemov ter didaktik.

Zlata maša misijonarja patra Huga Antona Delčnjaka Na godovni dan bratov misijonarjev Cirila in Metoda, je najprej radostno hvaležen za podarjenih 50 let duhovniške službe, oznanjevanja veselega sporočila ljubezni, vere in upanja za ljudi po različnih delih sveta, obhajal zlato sveto mašo p. Hugo, sedaj misijonar v Francoski Gvajani. PIŠE ŠPELA OPRČKAL ST.

Kot se je izrazil, mu je bila dana milost in privilegij, da je v svojih 50 letih duhovništva živel z ljudmi na različnih kontinentih, zato je nekatere povabil na to slovesnost. S svojo prisotnostjo so ga razveselili škof iz Centralno afriške republike, misijonarji iz Toga in Senegala, sestra Dorica Sever, misijonarka med Inuiti na

in v cerkvi pripravili slovesno praznovanje, ki se je še nadaljevalo zunaj cerkve in pod šotorom, kjer se je pridružil tudi celjski škof msgr. dr. Stanko Lipovšek. Pater Hugo je od župljanov prejel v dar štolo s podobo blaženega škofa Antona Martina Slomška, ki je tukaj deloval dve leti. Prisrčne čestitke in darila je prejel tudi

Aljaski. Slovesno mašo so obogatili s svojo besedo, pesmijo in tudi s plesom njegovi nekdanji sodelavci iz Afrike. K oltarju so prinesli kruh in grozdje ter svoje darove za zlatomašnika. Na slovesnosti so se zbrali tudi duhovniki rojaki iz Nove Cerkve in novi mariborski nadškof metropolit. mgsr. Alojzij Cvikl. Župljani Nove Cerkve z dekanom Alojzem Vicmanom so se potrudili

od sorodnikov in župana občine Vojnik, Branka Petreta. Pater Hugo je božji klic spremenil v božji poklic. Mati Terezija se je kot misijonarka imenovala za svinčnik, ki piše svetu ljubezensko pismo.Tudi pater Hugo s svinčnikom v njegovih božjih rokah že 50 let piše ljubezensko pismo duhovniške poti na obrobju življenja in zarisuje v svet neizbrisljivo sled božje ljubezni, vere in upanja.

Duhovnik, ki moli

in o tem nič ne pripoveduje, temveč iz njegove drže to zaslutimo, pa je duhovno zaledje, ki današnjemu, na videz čisto drugače usmerjenemu človeku, izredno veliko pomeni. Še posebej, če verjame, da je današnji človek odprt za duhovno in to duhovno usmerja med ljudi, o katerih bi si najmanj mislili, da imajo občutek za to. Pri takem duhovniku gre za nepoboljšljivega optimista, ki vse premakne, odpre in navduši.

Še dolgo bi lahko naštevali

različne stvari, s katerimi mora biti opremljen duhovnik, ob čemer pa vseskozi vemo, da to niso stvari le duhovnika, temveč še kako dobrodošle pri vsakomur izmed nas. Ob tem pa se nam poraja vprašanje, je takšen duhovnik, je takšen človek danes sploh možen? Mnogi, ki boste prebirali te vrstice, ki ste misijonarji ali misijonski prijatelji, verjamem, da mi boste pritrdili, da je, takšen Jože Kopeinig, letošnji zlatomašnik. Bog ga živi!

9


JUBILEJ

Praznik – priložnost za zahvalo in spodbudo PAVEL BAJEC, DUHOVNIK KP, SLONOKOŠČENA OBALA

Pred 25 leti sem bil v Gagnoa, naši sedanji metropolitanski nadškofiji in sicer v centru za vzgojo in izobraževanje katehistov. Delala sva skupaj z enim francoskim duhovnikom, ki je sedaj že pokojen. Tam smo prejeli že dolgo in težko pričakovano novico, da je ustanovljena nova škofija v San Pedro, na jugozahodnem delu dežele. Tako je nadškofija Gagnoa postala laže obvladljiva in bolj normalna po velikosti. Za škofa je bil imenovan g. Barthelemy Djabla, moj prvi župnik ob prihodu v Afriko. Nova škofija je ozemeljsko zelo velika. Ob ustanovitvi je bila razmeroma malo poseljena, tako da lahko rečem, da se je število

Mgr Paulin Kouabenan N’Gnam. Po komaj desetih mesecih škofovanja ga je Bog poklical k sebi in mi smo ponovno čakali na novega pastirja. Ta nam je bil poslan 14. februarja 2009 v osebi Mgr Jean Jacques Koffi Oi Koffi, ki je naš tretji in sedanji škof. Po petindvajsetih letih ima naša škofijska družina precej drugačno podobo. Število župnij v škofiji se je povečalo na 24 in za zaključek

Hiša voditelja v Centru za katehiste

prebivalcev vsaj potrojilo v teh petindvajsetih letih, večinoma z novopriseljenci. Škofija je imela ob ustanovitvi le šest župnij in dva domača škofijska duhovnika, vsi drugi smo bili misijonarji. Danes, ko obhajamo srebrni jubilej, vodi škofijo škof Mgr Jean Jacques Koffi Oi Koffi. Je tretji škof na škofijskem sedežu. Mgr Barthélemy je bil leta 2006 imenovan za nadškofa v Gagnoa. Leta 2007 je bil imenovan za novega škofa v San Pedro 10

petindvajsetletnice bo uradno ustanovljena petindvajseta župnija. Domačih duhovnikov je danes v škofiji preko trideset, vseh duhovnikov, ki delujemo v pastorali, pa nas je 54. Poleg domačinov so tu še redovniki in misijonarji. V škofiji deluje pet ženskih redovnih skupnosti, ki se posvečajo predvsem katehezi, šolstvu in zdravstvu. Med njimi je že lepo število domačink, čeprav je večina ustanov po izvoru od drugod.

Jubilej žena

Ne pozabimo, da so naše župnije z ozirom na slovenske razmere prave škofije v malem. Župnija ima poleg središčne skupnosti, kjer živi duhovnik, ponekod jih je tudi več skupaj, še podružnične skupnosti, včasih sto in še več podružnic, z zelo različnim številom vernikov, od petdeset do petsto, šeststo. Duhovniki obiskujejo te skupnosti vsaka dva ali tri mesece, včasih pa le dvakrat ali morda enkrat na leto. Sicer pa vodi krščansko skupnost katehist, ki je odgovoren za življenje skupnosti pred Bogom in seveda tudi pred župnikom. V večjih skupnostih je navadno tudi več katehistov in njihovih pomočnikov. Katehist vodi nedeljsko bogoslužje in vse molitve v skupnosti, organizira katehezo na vseh ravneh, obiskuje bolnike, vodi večino pogrebov, duhovnik pride le redko na pogreb. Kjer je v kapeli shranjena evharistična »rezerva«, deli sveto obhajilo … Ti katehisti so glavni nosilci naše pastorale, saj v naši škofiji živi več kristjanov na podeželju in na podružnicah kot pa v župnijskih centrih. Da bi čim bolje služili Bogu in bratom, imamo za katehiste


župnija sprejela praznovanje žena iz cele škofije. Preko dva tisoč se jih je zbralo v nedeljo 1. marca. Posebno odlikovanje je prejela mati petnajstih otrok, potem tudi žene, poročene 40 let, 30 let in tiste, ki so se poročile pred petindvajsetimi leti. Vsi navzoči so bili povabljeni na kosilo skupaj s škofom in duhovniki. Na obletnico smrti našega drugega škofa Paulina, 21.-22. marca, smo poromali na njegov grob, tukaj v San Pedro. Po celonočnem bedenju smo obhajali evharistično slavje za pokoj njegove duše in za škofijo, ki jo je vodil. Krizmena maša v Velikem tednu je bila določena za obhajanje jubileja duhovnikov. Škof in 55 duhovnikov ter velika množica vernikov je skoraj do zadnjega kotička napolnila našo novo župnijsko cerkev v Balmer (Naša Gospa Obiskanja). Kljub nevihti in izklopu električneizobraževalne tečaje in duhovne vaje. Kako poteka obhajanje jubileja? ga toka je slovesnost potekala z vso Škofija ima poseben center za ta sre- Slovesna otvoritev jubileja je bila resnostjo velikega tedna. Gospod čanja katehistov, ki ste ga tudi Slo22. in 23. novembra 2014, s slavškof je govoril o pomenu duhovvenci pomagali zgraditi z darovi, ki nostno akademijo v soboto in sloništva in vsakega služenja v Cerkvi. ste mi jih naklonili v času mojih dovesno pontifikalno mašo v nedeljo. Župnija, ki je organizirala praznopustov. Danes lahko v centru sprejDa bi v praznovanje vključili čim vanje, je podarila vsakemu duhovmemo preko 130 oseb. Poleg katehis- več vernikov, je le to organizirano niku belo štolo v znamenje njegove tov sprejemamo tudi druge skupine po skupinah in na različnih krajih. službe. Vsi duhovniki in predstavza duhovne vaje, tečaje, seminarNa praznik Svete Družine, konec niki župnij so bili povabljeni na je, ne le verskega značaja ampak decembra 2014, je bilo praznovaskupno večerjo, ki jo je pripravila tudi laične. nje župnij v Soubre, kjer sem bil in podarila župnija. Letos smo imeli tu v centru že pet tudi jaz 12 let župnik. Lepo število Praznovanje za vse laike in laične enotedenskih tečajev in enotedenske družin se je zbralo okrog škofa in organizacije smo organizirali v duhovne vaje. Vseh udeležencev je duhovnikov. Ob obletnici smrti nedeljo, 3. maja, v župniji Fatimske bilo skoraj petsto. Še en biblični tečaj našega prvega škofa BartolomeMarije v San Pedro. Mladi so obhaje predviden v začetku septembra. ja, je bilo organizirano romanje na jali njihov jubilej 31. maja v eni najZaenkrat imamo še subvencije, ki njegov grob v Gagnoa, kjer čaka starejših župnij škofije (1940), v nam jih daje Rim, vendar ta pomoč vstajenja v tamkajšnji stolnici. Na Sassandra. Nato smo obhajali slovedno bolj upada. Treba bo poiskati praznik Jezusovega darovanja so vesen zaključek jubileja od 19. do še druge vire financiranja. Nekaj nam praznovali redovniki in redovnice 21. junija 2015. V petek zvečer je prinesejo seminarji, ki jih sprejmev eni naših župnij v San Pedro, pri bil praznik katehistov, ponovno mo za laične organizacije in tudi za Svetem duhu. Na prvo soboto v fev naši župniji v Balmer, v soboto skupine drugih veroizpovedi. bruarju smo praznovali z našimi pa slovesna akademija in v nedeljo Danes z veseljem spremljamo mnoge najmanjšimi, z otroki v Meadji, 21. junija slovesna zaključna maša v vaške skupnosti, ki se zavzamejo župniji, ki jo je ustanovil Ivan Bajec. stolni župniji, kjer so bili nakazani za gradnjo novih in trajnih cerkva. Da bi čim več otrok praznovalo, temelji naše bodoče katedrale. Ta volja, da bi imeli lepšo cerkev, je smo organizirali to slovesnost tudi Molimo in prosimo Boga, da blaprav gotovo izraz njihove vere in lju- po drugih večjih centrih. Tako smo, goslovi ta svoj vinograd, da bo vsak bezni do Boga. V kolikor je mogoče, v naši župniji Naše Gospe Obiska“grozd” našel polnost življenja na jim matična župnija in duhovnik tudi nja, sprejeli preko tisoč otrok iz večni trgatvi. pomagata. mesta San Pedro. Prav tako je naša Vsem lep misijonski pozdrav! 11


MADAGASKAR

Blato še vedno močnejše od tehnike JANEZ MESEC, DUHOVNIK LJ, MADAGASKAR

Še vedno imam težave z novimi Windowsi, ker marsikatere pošte še nisem mogel prebrati. Sicer pa imamo še večje težave s prevozi materiala. Tovornjak, ki je vozil železo za betonsko ploščo, je potoval iz Vangaindrana (60 km) 5 dni. Ko smo zvedeli, da je pogreznjen v blato 15 km od nas, sva ga šla z Andrejem reševat s traktorjem in po celodnevnem naporu ga je Andrej potegnil iz jame, se vrnil domov, tovornjaka pa še vedno ni bilo. Zjutraj smo zvedeli, da se je po 5 km pogreznil v naslednjo globoko blatno jamo. No iz nje je uspel priti brez pomoči in končno je železo tu. Potrebujemo pa še dva tovornjaka cementa, da bomo lahko zalili ploščo. Če bi vedel, da bodo takšne težave in napori z gradnjo, bi januarja rekel: »Dragi moji, bomo naredili kar eno leseno hišico …« Je pa vedno tako, ko je najtežje in bi najraje nekam pobegnil, se najde rešitev in gremo spet naprej. Večkrat se spomnim na

Klemena in ga blagrujem, da je že na cilju, mi pa še brodimo in kopljemo po tem blatu, ki mu ni videti konca. In v takih obupnih razmerah še graditi šolo, za to mora biti človek malo nor. Ampak kakorkoli, ko gledam nazaj, čutim, da je bil pri tem vendarle prst od zgoraj, ki je sprožil to akcijo in zdaj smo tu. Hvaležen sem za vsako molitev, ki me obdrži na nogah in da kljub vsemu vsak dan doživljam tudi veselje v srcu ob misli, da sta z nami Bog in mati Marija. Sedaj upam, da bova z Janezom prav tako hitra pri nakupu, kot ste bili vi hitri pri darovanju za naša prevozna sredstva. Mojo staro Yamaho, ki je letos dopolnila 18 let, sem šel z avtom iskat v Sarilasy, kjer se mi je

Vleka tovornjaka z železom iz blata

zadnjič pokvarila, in jo srečno pripeljal domov. Včeraj smo jo začeli vžigati in »šraufati«, pa nam ni uspelo. Danes, ko je Andrej Soklič peljal bolnika v Farafangano, smo dali gor na Toyoto še Yamaho, če se bo v Farafangani našel kakšen mehanik, ki jo bo znal spraviti v življenje. Moram reči, da sem se kar navezal na ta motor, ki sem ga leta 2000 kupil od poljskega duhovnika, ko je zaključil svoje misijonsko

Zmanjkuje denarja za riž S. MARIJA PAVLIŠIČ, USMILJENKA, MADAGASKAR

Mislim, da že veste, da sem se zaradi zdravja oz. bolezni vrnila v Slovenijo. Upala sem, da se bom hitro vrnila na misijon, a ni tako in bomo še videli kako se bodo stvari nadaljevale. Ostajam pa povezana z našo skupnostjo. Tako sem prejšnji teden poslala vsa sredstva, ki so se nabrala v Misijonski pisarni in še dodala sem, kar sem dobila za Madagaskar. Sestre so bile zelo vesele, ker niso imele denarja, da bi kupile riž. Letos so ljudje zelo ubogi, dvakratna povodenj je vse uničila, voda je odnašala ne le riž temveč kar cela riževa polja. Za našo hišo 12

na Madagaskarju je velika reka, v deževju je zelo deroča in se po 150200m izliva v morje. Ljudje so lačni in res potrebni pomoči. Še posebej v šoli je težko. Tam imamo šolsko kuhinjo za revne otroke – tudi

otroci iz državne šole prihajajo tja. Sestra mi piše, da je povedala otrokom, da če ne dobimo denarja, ne bo več kosila. Veliko otrok je zajokalo in odgovorilo češ, sestra, to je za nas edini obrok v dnevu. Zato se


»Šolenga« za ploščo nove šole in železobetonska konstrukcija

delo na Madagaskarju. Ampak leta so tu, dragi rezervni deli se dobijo vse težje, ker tega modela že dolgo ne delajo več. Prisrčna hvala torej MIVI za dragocen dar za novi motor, ki ga, upam, čim prej dobim. Mi imamo sedaj tu največjo težavo pri mostičku, ki je v gradnji že kak dober mesec ali dva. Obvoznica je skozi vodo, ki sicer ni globoka, če ni ravno hudega naliva (v tem primeru se pač kak dan ali

dva počaka, da voda upade). Težava se je pojavila pri hudem klancu, kjer se težko obloženi kamioni vzpenjajo iz vode spet nazaj na cesto. Tam je sedaj vse razrito in blatno. Kaže, da bo cesta sedaj tam neprevozna za tovornjake. Bomo pač cement in drugo robo prekladali iz enega kamiona na drugega preko vode. Hvala Bogu in Janezu Krmelju, ki nam je posodil tovornjak Mercedes 1017, da bomo lahko cement vendarle spravili v

toplo priporočam za skodelico riža, ki jo skušajte po svojih močeh nakloniti tem revežem. Bog povrni vsem, ki vam bo mogoče kaj darovati. Tisti pa, ki ne morete, se spomnite stiske in stiskanih v molitvi. Vsem iskrena hvala in Bog povrni. Ostanimo povezani v molitvi, tudi zame je to sedaj osrednje misijonsko delo, ko iz domovine spremljam našo postojanko in njihovo tamkajšnje delo.

sebi. Saj jih navajamo na to in mnogi so postali že bolj »kulturni«. Morda je k temu prispevala tudi tale anekdota. Spomnim se enega naših misijonarjev. Peljal je avtostoparja. Ko je prišel na cilj se avtostopar ni zahvalil. Misijonar ga je povabil, naj se usede nazaj v avto. Nato je avto obrnil in avtostoparja odpeljal nazaj na kraj, kjer ga je pobral. Najbrž je bil pouk učinkovit. Koliko mora šele Jezus potrpeti z nami.

Premalo hvaležni JANEZ KRMELJ, DUHOVNIK LJ, MADAGASKAR

Ko malo razmišljam ugotavljam, kako so mnogi premalo hvaležni za nešteto darov, ki jih prejemajo. To je zadeva, ki jo tu doživljamo že desetletja. Ti naši ljudje se ne znajo zahvaliti. Nikoli niso bili vajeni kaj prejemati od drugih, zato nimajo tega v

Manambondro in prihodnji teden morda zalili ploščo naše šole. V takih primerih, ko je cesta pretrgana, situacijo rešuje motor, za katerega se vedno najde mala stezica, da se prebije do cilja in organizira prevoz tovora. Tudi nedeljsko sveto mašo na podružnicah najlažje in najhitreje lovim z motorjem. Še enkrat hvala vsem v MSS, največja hvala in zahvala in čast in oblast pa Presveti Trojici. Lep pozdrav Jani Mesec

Potrebujejo štedilnik S. TEREZIJA PAVLIČ, USMILJENKA, MADAGASKAR

Spet se oglašam in prosim, kako pa drugače. To pot za štedilnik, a ne za nas sestre, pač pa za g. Williama – tukajšnjega župnika. Zelo si želi, da bi pri njih začeli kuhati, vendar nimajo na čem. Najlepša Vam hvala

za vse. Sicer pa se imamo kar dobro. Še vedno žalujemo po s. Mariji Pavlišič. Še enkrat najlepša Vam hvala za vse, kar storite za nas. Lep pozdrav Vam v pisarni kot tudi vsem misijonskih prijateljem in dobrotnikom. 13


BRAZLIJA

Slikovito in presunljivo Marijino kronanje S. METKA KASTELIC, SALEZIJANKA, BRAZILIJA

Mesec maj je v Braziliji eden od jesenskih mesecev. Vsaj na jugu, v okolici São Paula, je več deževja in temperature naročajo najmanj dolge rokave, ob večerih si skuhamo celo čaj. Okna, ki so bila prej na široko odprta pa se v hiši zapro v zgodnjem popoldnevu. Čaplje, po katerih je znana Guaratinguetá so v jatah zapustile mesto in odšle v toplejše kraje. Podobne so romarjem, ki v nezmanjšanem številu romajo v bližnjo Aparecido, da se ob Kraljici brazilskega naroda okrepijo in pripravijo za nadaljnje romanje. Pred mesecem dni smo vstopili v triletno pripravo na 300. jubilej, ko se je v reki Paraiba zgodil čudežni ulov in odkrila podoba Naše Gospe Aparecide. Mesec maj je mesec materinstva. Mesec, ko se na vseh ravneh izkaže hvaležnost mamam, posvečenim osebam in tistim, ki skrbijo za vzgojo in varujejo življenje. Kdor ljubi neguje in kdor neguje ljubi. Kdor ljubi streže in kdor streže, ljubi. To so naše mame in to je Nebeška Mati Marija. K Mariji, Kraljici, je v mesecu maju zazrto mnogotero oko, izrečene številne prošnje in zahvale. Največkrat je molitev solza, ki neustavljivo steče, ali tiho klečanje pred podobo Nje, ki pozna človeško stisko ter je v vsem Pomočnica. “Marija je Mati, ki streže in pomaga”, je bil naslov letošnje devetdnevnice pred praznikom. Komentarje k Don Boskovi molitvi devetdnevnice sva s sodelavcem Luiz Fernandom pripravila kot spodbudo za duhovno rast naše vzgojne skupnosti. Devet dni zapored je bila prva polovica šolske ure namenjena prav tej pobožnosti. Vrhunec pa smo praznovali s slovesno mašo in nato s procesijo Marijinega kipa po mestnem centru Guaratinguetá. Posebnost je Kronanje Marije, ki se je za dijake zadnjega letnika odvilo na šolskem igrišču ob koncu maše in za šolarje ob zaključku procesije. Obakrat izbrano dekle in fant ob 14

dovršeni koreografiji, petju in plesu nadeneta Mariji in Jezusu na glavo krono iz cvetlic. Vsi se izročimo pod Njeno varstvo in prosimo za pomoč, mir, složnost v naših družinah, državi in svetu. To je trenutek, na katerega se pripravljamo z vso resnostjo in preide v ganjenost tudi tistih fantov, ki prej na videz ne kažejo zanimanja. Do konca meseca smo vsi iz vzgojne

skupnosti povabljeni, da pišemo pismo Mariji. V njem ji bo vsak izročil svoje najgloblje želje in hrepenenja ter jo prosil za posebno milost, tudi dobrih sklepov in obljub ne bomo izpustili. V zadnjih majskih dnevih nato sledi obred zažiganja teh pisem in dim ponaša v nebo vsebino naših molitev, z upanjem na uslišanje. Navdušuje me, kako je brazilski narod resnično ustvarjalen in iznajdljiv, da pokaže svojo naklonjenost in ljubezen do Boga, Device Marije in tudi svetnikov, ki so tukaj zelo češčeni. Med priljubljene gotovo spadata tudi sv. Marija Dominika in Janez Bosko. Poleg praznikov, molitev, devetdnevnic,

procesij in nabožnih predmetov se ta priljubljenost prelije v vsakdanje življenje tako, da so svetniki pogosto natisnjeni na majicah, polepljeni na avtomobilih, da se po njih imenujejo ulice, trgi, šole, trgovine, restavracije, pekarne, nogometni klubi, frizerski saloni in celo, ne boste verjeli, da naše avtomobile servisirajo v Avtomehanični delavnici “Dom Bosco”. Do danes pa poznam najmanj deset fantov in mož, ki jim je ime João Bosco. Naj nam vse to pomaga, da bomo v vsakdanu bolj sveti in s tem bolj človeški. Današnji Binkoštni praznik se čudovito ujema z Marijo, z njo, ki jo je od oznanjenja pa do njenega spremstva apostolov, Sveti Duh vedno navdihoval in vodil. Da bi vsako naše dejanje bilo v skladu z navdihom Duha, ki vse prenavlja in oživlja. Zato zaključujem s prošnjo in hkrati molitvijo, ki jo tukaj vsak dan molimo, z vzklikom naše sestre Marije Romero, ki se ji je takole izročala v dnevnih obveznostih: “Položi svojo roko, moja Kraljica, položi jo pred mojo.” Spominjam se vas s hvaležnostjo in z veseljem v svojih molitvah in prosim zanje tudi vse vas.


UKRAJINA

Kljub vsemu se vendarle tudi veselimo S. JOŽICA STERLE, MARIJINA SESTRA ČUDODELNE SVETINJE, UKRAJINA

Ko dobimo Misijonska obzorja se jih vedno razveselimo in se vam zanje prav lepo zahvaljujemo. Sicer pridejo s precejšnjo zamudo, zato so še toliko bolj pričakovana. Ukrajinska pošta namreč deluje počasi, nam pa seveda čas teče veliko hitreje in kar pozabimo, da bi se lahko kaj oglasili.

romale po Ukrajini. Lazaristi bodo čez 2 leti praznovali 400 letnico ustanovitve njihove Misijonske Družbe, to romanje pa je mišljeno kot duhovna priprava na jubilej. Romanje reliZadnje čase smo zelo zaznamovabluze, kar je del tukajšnje narodne kvij se je že začelo zadnje dni maja, ni s prazniki. Že v začetku maja noše. Pri sv. maši so tako navdušenajprej so relikvije obiskale grko- in smo se skupaj z lazaristi zahvaljeno peli, da so bili gostje iz tujine čisto rimo-katoliške župnije na vzhodu, vali Bogu za 10 let delovanja njihove prevzeti. Ukrajina je materialno slabo kjer je vojna. Ljudje ne morejo priti hiše »Božji dar«. To je bila priložnost stoječa, kulturno in duhovno pa je na Martin grob, zato je šla ona k da sva se s s. Marto zavedli, da tudi bogata. Tukaj je Cerkev mlada. njim. Z velikim zaupanjem jo povsod midve dihava kijevski zrak že enako Kar dva dni in sicer 16. in 17. maja pa prosimo naj posreduje pri Bogu predštevilo let. Pogled nazaj je poln hvale- smo bili na tradicionalnem romanju vsem za mir. žnosti Bogu in mnogim sodelavcem – vincencijanske družine v Snjatinu, Sedaj, ko vam to pišem, mladi skupaj tukajšnjim, slovenskim in mnogim kjer je pokopana bl. Marta Wiecka, s sestrami pečejo pecivo. V soboto bo drugim, v prihodnost pa se oziramo z usmiljenka. Ob vseh duhovnih dobri- piknik z brezdomci, kar tudi počasi željo, da bi bili še naprej blizu ljudem, nah smo se tam spet lahko razveseli- postaja tradicija. Tako brezdomki so potisnjeni na rob družbe. li tudi žimnic in spalnih vreč, ki nam ci čutijo, da so tudi oni ljudje kot vsi Skratka, praznik je bil lep. Gospod jih je pred nekaj leti poklonilo Misidrugi. Za mnoge mlade pa je to prvi Tomaž je povabil veliko gostov iz vseh jonsko središče iz Slovenije. Prenočistik z njimi. Ko vidijo, da so brezdomkoncev sveta, ki so nam pomagati 500 ljudi ni ravno lahko, zato smo ci čisto normalni ljudje, ki se jih ni la postavljati na noge to postojanko. vam za te udobnosti, ki smo jih poleg treba bati, jih začnejo sprejemati in Glede na nemire pri nas in na težko mnogih drugih vsako leto tudi mi jim pomagati. Tako se v naši kulturi gospodarsko stanje v državi se nam deležni, znova hvaležni. počasi spreminja pogled nanje. je zdelo, da je tudi to priložnost, da Marta Wiecka je oseba, ki povezuje Poletje nam prinaša, vsaj nekaterim, svet spozna Ukrajino v njeni realni ljudi raznih narodnosti in veroizpotudi obisk domovine. Počasi se bomo podobi in nam pomaga k miru. Tudi vedi. Na njenem grobu je vedno veliko zvrstile. Morda se s kom vidimo in dobrodelnost se razvija preko poveljudi, ki se ji z zaupanjem priporosrečamo, česar se veselim, vsem pa zovanja. Prišli so predstavniki raznih čajo in so deležni uslišanj. Tako se lep pozdrav in prisrčna hvala za vso vej Vincencijanske družine in drugih je razvila misel, da bi njene relikvije pomoč, ki nam jo naklanjate. organizacij, s katerimi sodelujemo. Me pa smo bile posebej vesele naših predstojnic in sosester iz slovenske in hrvaške province. Pri sv. maši, ki je bila na prostem, se je zbralo zelo veliko ljudi. Prišli so, ne samo katoličani, ampak tudi pripadniki drugih veroizpovedi, s katerimi nas povezuje dobrodelna dejavnost. Koliko veselja je bilo, ko so se brezdomci, ki sedaj sicer živijo v protestantskem centru, po nekaj letih spet srečali z medicinsko sestro, ki jim je stregla, ko so s hudimi omrzlinami ležali v bolnici. Drug drugega so komaj prepoznali, tako se je izboljšalo njihovo zdravje. Mladi sodelavci pa so z velikim ponosom oblekli izvezene 15


NABIRALNIK

Potrpežljivost vedno prav pride S. POLONA ŠVIGELJ, URŠULINKA, SENEGAL

Pišem vam iz Sandiare, kjer se imamo zelo lepo z nekaj problemi s potrpežljivostjo. Kar celo uro je trajalo, da se vam lahko zdajle oglašam. Tukaj je povezavo težko dobiti in še ta je slaba. Torej, en lep vroč in vlažen pozdrav iz Senegala, mika me kar ostati spet tu, srečanja s starimi znanci so res topla in blagodejna. Sicer pa pripravljava s s. Kristino in vzgojiteljicami s polno paro delovne zvezke za prihodnje šolsko leto in moram reči, da nam gre "super", razen seveda tisto, kar je povezano z internetom. Novozgrajena šola je že vsa v barvi in je zelo lepa, sem ponosna na Slovenijo! V ponedeljek grem v Thies, kjer bomo imele srečanja najprej za "tamala" dekleta in potem še za "tavelika".

To bo tudi zanimivo in pestro. Tu sedaj pripravljamo "camp", nekaj podobnega kot je slovenski oratorij, za naša dekleta in kandidatke. Se priporočam ... Naj Gospod pokliče

nove delavce in delavke v svoj vinograd. Pošiljam pa še prošnjo za Trikraljevsko akcijo za župnijo sv. Krištofa, z upanjem, da jim boste lahko vsaj nekoliko pomagali, župnik je od skrbi shujšal kar za 10 kg, ne vem, kaj bo šele ob zaključku gradnje. Bog jim pomagaj!

Šola se bo začela S. VIDA GERKMAN, USMILJENKA, ALBANIJA

Številne prošnje staršev in učencev me silijo, da se obračam na vas za pomoč pri nakupu šolskih potrebščin za prihodnje šolsko leto 2015-2016. Pod občino Gramsh spada 60 osnovnih šol in 7 gimnazij, kjer se šola skupno 4.257 učencev. S pomočjo sodelavcev bomo izbrali otroke iz družin kjer nimajo dohodkov ali imajo veliko šolo obveznih otrok, oziroma se srečujejo z boleznijo in podobno, ter seveda tudi otroke sirote, ki niti nimajo svojcev. Predvidevamo, da bodo povprečni izdatki za učenca znašali okrog 42 €. Želimo tudi nadaljevati z dodatnim poukom angleščine, s katerim smo z vašo pomočjo začeli že lani, kar je v veliko pomoč in zadovoljstvo učencem. Če bo pomoč zadostna, bomo vključili še pouk francoščine. Znanje kakšnega tujega jezika je za naše mlade odločilno, saj albanščine nihče ne zna. Kot vedno, vem, da nam boste pomagali, kolikor je v vaših močeh, me vse pa smo vam za vsak euro od srca hvaležne.

Upam, da boste vi razumeli S. ANICA VLAŠIČ, FRANČIŠKANKA, MARIJINA MISIJONARKA, RUSIJA

Z občutkom, da sem ena od "onih devetih", sedem danes za računalnik in Vam pišem in se pridružim onemu edinemu, ki se je vrnil ... Hvala za vsa velikonočna voščila in spodbudne misli! Čeprav sem pošto prejela po praznikih, sem se je razveselila ... Vitamine za dušo imam še zmeraj "v dosegu roke". Mojega pisma še ni konec. V mislih imam čisto novo temo. Med pripravo počitnic (z versko vsebino) za naše veroučence, nas je spravil v zadrego odgovor Renovabis-a iz Nemčije, da ne morejo več podpirati zgoraj omenjenih počitnic. Počitnice odpovedati?! Ko so otroci že vpisani in se jih veselijo?! Gre za veroučence iz finančno šibkih družin. V takšni situaciji se nameravam obrniti s prošnjo na "Trikraljevsko akcijo". Upam, da me boste vi razumeli in nam pomagali. Skoraj bo prvi dan poletja in za njim še prazniki! Želim Vam vse to doživeti v zdravju in z veseljem hoditi na delo v Gospodov vinograd! S svežimi severnimi pozdravi. 16


IZ ZALEDJA

Matevž Strajnar, novi laiški misijonar

FOTO: JURE STRAJNAR

Laiškega misijonarja MATEVŽA STRAJNARJA je poklical Bog Oče iz župnije Želimlje. V nedeljo 14. junija, je ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar, Matevžu Strajnarju podelil, z blagoslovom misijonarja, misijonsko poslanstvo in misijonski križ za življenje in delo v misijonu na Madagaskarju. Živel in deloval bo skupaj z našim misijonarjem Janezom Mescem. Matevžev odgovor Bogu smo domači, sorodniki, prijatelji, znanci, verniki iz župnije, prijatelji iz mladinske skupine ter drugi mladi in otroci iz župnije, pospremili v veselem sodelovanju pri daritvi svete maše. Ob vsem dobrem in lepem, kar je bilo pripravljeno v cerkvi in v dvorani, smo praznovanje nadaljevali s pogovorom, petjem in prijetnim druženjem. Janez Žabot, SDB

Srečanje misijonarjev v domovini celice. Spodbudil je misijonarje k pogovoru in tako so predstavili pogled lokalnih skupnosti na te tematike v Kanadi med Inuiti (s. Dorica Sever), v SAR, Burundiju in Ruandi (s. Bogdana Kavčič), na Madagaskarju (s. Marjeta Zanjkovič) in Malaviju (p. Stanko Rozman). Po zanimivem pogovoru smo odšli v cerkev k sv. maši, ki jo je ob somaševanju duhovnikov in redovnikov vodil škof Lipovšek.

Sproščen klepet in prijetno druženje ob kavi v bližnji gostilni nas je po sv. maši tudi telesno malo podprl, da smo lažje nadaljevali pogovor s predstavnikom države g. Matjažem Longarjem. G. Longar je podal nekaj praktičnih napotkov v primeru težav v tuji državi in odgovarjal na vprašanja misijonarjev. Srečanje, ki smo ga zaključili s kosilom in druženjem, bo zagotovo vsem ostalo v lepem spominu. SSŽ

FOTO: STANE KERIN

Zadnji vikend v juniju smo se srečali misijonarji, ki so trenutno v domovini, ter misijonski sodelavci. Zbrali smo se v župnijski cerkvi na Hajdini. Gospod župnik Marijan Fesel nam je po uvodnem pozdravu razkazal cerkev in nas nato vse navdušil s pogostitvijo in ogledom njihove vinske kleti, za kar se njemu in kletarjema najlepše zahvaljujemo. Zvečer smo si ogledali mesto Ptuj ter pod vodstvom p. Milana Kosa tudi minoritsko samostansko knjižnico. Sobotni dan je bil bolj »delovno« obarvan. Preživeli smo ga na Ptujski Gori, kjer so nas pod svojo streho sprejeli minoriti. Pridružila sta se nam g. škof Stanislav Lipovšek in g. Matjaž Longar z Ministrstva za zunanje zadeve. Škof Lipovšek je prinašal pozdrave v imenu Slovenske škofovske konference. V kratkem nagovoru se je dotaknil različnih tematik, od posvečenj novih duhovnikov in redovnikov (ki so tisti vikend potekala po skoraj vseh škofijah), pomanjkanja duhovnikov, do povojnih pobojev, Hude jame in problematike družine kot osnovne

17


TO IN ONO

Skupina za dobrodelnost dekanije Gornji Grad v sodelovanju s Škofijo Celje prireja

Misijonarji Dobrodelno misijonsko tombolo. v domovini Poletni čas je primeren za oddih v nedeljo, 6. septembra 2015, v Lučah ob Savinji že drugo

Misijonsko dogajanje se bo začelo ob 10.00 uri v župnijski cerkvi v Lučah s sveto mašo, ki jo bo daroval celjski škof Stanislav Lipovšek. Dogajanje se bo nato preselilo na prireditveni prostor z uradnim začetkom tombole ob 12.00 uri. Nagovoril nas bo misijonski delavec g. Jože Andolšek, salezijanski duhovnik in profesor verouka na slovenski gimnaziji v Celovcu. Poskrbljeno bo za pester kulturno-zabavni program z bogato duhovno vsebino, tudi za najmlajše.

Slovenski misijonarji delujejo v 31 državah po svetu. Njihovo nesebično delo vključuje tudi lajšanje najhujših življenjskih stisk (lakota, bolezen, revščina, nepismenost ... ). Sredstva, zbrana na dobrodelni misijonski tomboli, bomo namenili za lačne in žejne otroke v Etiopiji, kjer pomaga g. JOŽE ANDOLŠEK. Hvaležni in veseli bomo vašega obiska na dobrodelni tomboli, v Lučah ob Savinji v nedeljo, 6. septembra 2015. Začetek ob 10.00 uri s sveto mašo, ob 12.00 uri DOBRODELNA TOMBOLA. Voditelja prireditve bosta Franci Podbrežnik in Andreja Lenko. Nastopili bodo mnogi glasbeniki. Edino ljubezen lahko reši svet. (bl. Mati Terezija)

in obisk domačih ter prijateljev, kar z veseljem postorijo tudi slovenski misijonarji. Vabimo vas, da jih povabite na kakšno srečanje na župnije. V domovini se trenutno nahajajo naslednji naši misijonarji: • S. Tadeja Mozetič, Paragvaj – prišla na zdravljenje • S. Marija Pavlišič, Madagaskar – se je vrnila v domovino • Janko Kosmač, Madagaskar – se je vrnil v domovino • S. Agata Kociper, Brazilija – na dopustu • S. Zora Škerlj, Bocvana – na dopustu • S. Fani Žnidaršič, Bocvana – na dopustu • P. Janez Mihelčič, Kirgizija – na dopustu • Jože Adamič, Madagaskar – na dopustu • S. Polona Švigelj, Senegal – na okrevanju • Tone Kerin, Madagaskar – na dopustu • S. Barbara Peterlin, Ukrajina – na dopustu • Janez Mlakar, Zambija – na dopustu Več informacij lahko dobite v Misijonskem središču Slovenije po tel: 01/300-59-50. Lahko pa nam pošljete elektronsko sporočilo na naslov: missio@rkc.si. Z veseljem vam bomo pomagali.

čestitamo jubilantom 65 letnica življenja Marjeta Zanjkovič, salezijanka, rojena 1. oktobra 1950 v Razkrižju. V misijone je odšla 14. oktobra leta 1984. Deluje na Madagaskarju. 18

40 let dela v misijonih Pedro Opeka, lazarist, rojen 29. junija 1948 v San Martinu v Argentini. Na Madagaskar je odšel 25. oktobra 1975.

30 let dela v misijonih Tone Kerin, lazarist, rojen 9. novembra 1958 v Krškem. Na Madagaskar je odšel 11. septembra 1985.

15 let dela v misijonih Fani Žnidaršič, uršulinka, rojena 21. junija 1959 v Ljubljani. V misijone je odšla 5. septembra 2000. Deluje v Bocvani.


Darovi objavljenih so na naš račun prispeli do 7. 7.2015. Hvala vsem.

DAROVI – HVALA

SKLAD ZA LAČNE | župnije: Blagovica, Bovec, Braslovče, Loški Potok, Maribor-Sv. Križ, Podgrad, Radmirje, Šempeter pri Gorici, Šentožbolt | posamezniki: Abram Marta, Ambrožič Lucija, Bajt Milena, Barat Mihael, Belcl Marica, Bergant Frančiška, Biščak Luka, Blažič Jacinta, Blažič Miha, Bohnec Florjan, Bratuša Andrej, Breznik Rozalija, Brodarič Iva, Činkelj Slavko, Dolenc Jože, Dovč Marija – Eleonora, Ferjančič Fani, Fišer Romana, Forjan Ana, Gašperlin Marjeta, Gerdej Dominik, Golob Magdalena, Gorjup Armin, Gorup Marija, Guna Tomaž, Guna Vida, Hadjar Mirko, Hančič Marko, Holeček Helena, Hrovatin Katica, Ivančič France, Jasmink Jerica, Javornik Anton, Jermol Danijela, Kanalec Slavko, Kastelec Francka, Kern Frančiška, Klanjšek Sonja in Mitja, Kobal Adrijana, Kobale Oresta, Kocuvan Veronika, Korez Jožica, Korošak Franc, Kozole Cvetka, Kranjc Jože, Kravos Stojan, Krnc Stane, Lampič - Križaj Marija, Lenassi Ivan, Leskovar Stane, Lesnik Tina, Likar Ivan, Lorber Petra, Lovšin Marija, Magajna Ljudmila, Marinčič Amalija, Matajc Irena, Matjašič Rudolf, Mauer Marija, Medvešek Viljem, Mernik Zinka, Merše Franjo, Mlino Turizem, Motaln Betka, Munda Alojzija, Murko Ana, N.N., Nakrst Marija, Novak Maksimiljan, Ograjšek Amalija, Ogulin Slavka, Ojsteršek Lidija, Ojsteršek Peter, Okorn Helena, Osnovna Šola Ivana Cankarja, Osolnik Marija, P.I.J., Pesec Bogomila, Peternelj Anton, Podgoršek Mojca, Pokeržnik Florijan in Marija, Porenta Elizabeta, Predikaka Vida, Ramovš Vera, Ravnik Alenka, Raztresen Marija, Raztresen

Matko, Rode Tina, Schulz Bernarda, Senegačnik Jožica, Snoj Irena, Sodja Slavka, Sosič Barbara, Stele Štefan, Stergar Pavla, Sušnik Janez, Šibal Janez, Šimenc Joži, Škorja Justina, Škrlj – Družina, Špacapan Otilija, Štemberger Anica, Štiglic Andreja, Štovičej Jadrenka, Šuklje Anica, Tropenauer Martinčič Cvetka, Tušar Cecilija, Vadnov Tanja, Vehar Štucin Erna, Vene Milka, Verdnik Alojz, Vesel Alojz, Vidmar Ana, Vrtačnik Karolina, Zavadlav Celestina, Zavodnik Grobljar Marija, Zemljič Anton, Zupančič Zinka, Žakelj Andreja, Žakelj Janez, Žveglič Marija | SOCIALNO ZAVAROVANJE MISIJONARJEV | Činkelj Slavko | GOBAVCI | Brišar Valerija | ZA MADAGASKAR | župnija Sv. Jedert Nad Laškim | posamezniki: Mavrek Renata, Selan Matija, Sušnik Janez | SKLAD ZA MISIJONE | posamezniki: Babnik Francka, Česnik Albina, Hančič Marko, Hočevar Jožefa, Iršič Andrej, Kebe Janez, Kocjan Avgusta, Kovšca Tončka, Kozole Cvetka, Kuzma Anton, Lah Pavla, Ljumani D.O.O., Lorber Petra, Magdič Olga, Mernik Zinka, Mikulin Olga, N.N., Paškič Ilija, Pevec Andrej, Pirc Dragica, Rihtar Helena, Schwarzbartl Tomaž Ervin, Skribe Katarina, Slokar Darja, Sluga Barbara, Snoj Irena, Suhadolčan Franci, Šifrer Marija, Štrukelj Frančiška, Velepič Anica | ŠOLANJE BOGOSLOVCEV | posamezniki: Činkelj Slavko, Mah Tinko, Vinkovič Marija | VODNJAKI-MALAWI | Marjanovič Miranda | LENČKOV SKLAD | Zalar Valerijan | ŠRI LANKA | Rode Tina | LAKOTAETIOPIJA | posamezniki: Mavrek Renata, Medvešek Viljem, Pogorelc Boštjan, Rode Tina, Sberbank D.D.

| MATANGA-DAR UPANJA | posamezniki: Kepic, Kopriva Silvester, Leskovar Tanja, Podobnik Jožica, Stambuk Igor, Vehovar Darinka, Zabavnik Mitja | DROBIŽ ZA RIŽMADAGASKAR | Jenič Dušan | TRIKRALJEVSKA AKCIJA | župnije: Hotič, Javor, Kisovec, Polzela, Prežganje, Sv. Andraž nad Polzelo | MIVA | posamezniki: Buhvald Amalija, Jeromen Ana, Jeromen Kavčič Marija, Jeromen Lidija, Kokot Branka in Franc, Merše Franjo, N.N., Pšeničnik Marjana, Srebrnjak Andreja, Strgar Jože, Strnad Alenka, Kocmur Petra | P.  HUGO DELČNJAK | Potokar D.O.O. | S.  VIDA GERKMAN | župnija Koper - Sv. Marko | posamezniki: Kozmus Marija, Lenassi Franc, Žveglič Marija | JOŽE MLINARIČ | Kvaternik Tomaž | TONE KERIN | posamezniki: Koncilja Jožica, Kovič Sine, Šušteršič | S.  AGATA KOCIPER | Volavšek Marta | JANEZ KRMELJ | župnija Koper Sv. Marko | posamezniki: Pirc Dragica, Sušnik Janez, Sušnik Kolbezen Barbara, Šparovec Janez, Vrabec Marko, Vrabec Mirijam | MATEVŽ STRAJNAR | župnija Želimlje | S.  ANDREJA GODNIČ | Smole Marija, Štuhec msgr. Dr. Ivan | DANILO LISJAK | posamezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila, Krevelj Branko, Logar Marija, Sušnik Janez | VILKO POLJANŠEK | Strajnar Jurij | TOMAŽ MAVRIČ | Malalan

Nika | S.  ZVONKA MIKEC | Murn | MISIJONARKE MATERE TEREZIJE | Kranjc Rafael | S.  TADEJA MOZETIČ | posamezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila, Kolman Mojca, Rudež Lučka, Šiško | JANEZ MESEC | posamezniki: Dijaški dom Vič, Filak Nevenka, Furlan Markež Barbara, Jeromen Kavčič Marija, Pisk Tomaž, Šimnic Apolonija | PEDRO OPEKA | posamezniki: Bohak Ivan, Čufer Ana Marija, Gostiša Ladislav, Ješovnik Simona, Kastelec Martin, Krenker Stane, Lah Zmaga, Mežnar Klavdija, N.N., Oblak Anton, Pavlica Matej in Barbara, Prepadnik Sebastijan, Ramovš Vera, Remše Matija, Rode Tina, Rus Valerija, Sušnik Janez, Šegula Zdenka, Tavčar Jože in Slavica, Verbič Karel, Zgonc Marija | S.  JOŽICA STERLE | Kržan Vanja, Strnad Alenka | TONE GRM | Demšar Vida | S.  BOGDANA KAVČIČ | Demšar Andrej, N.N. | P.  LOJZE PODGRAJŠEK | Povh Jože, Strajnar Jurij | S.  ANICA STARMAN | Šušteršič | S.  SNEŽNA VEČKO | Likar Cvetka, N.N. | S.  ANA SLIVKA | Muller Marija | S.  BARBARA PETERLIN | Strajnar Jurij | POLONA BERLEC | Jenič Dušan | IZIDOR GROŠELJ | Hadalin Baša Polona | MISIJON CRIPAM-BRAZILIJA | posamezniki: Černivec Damjan, Muller Ingrid, Trobevšek Vanja, Volčič Barbara | S.  SLAVKA CEKUTA | Rihar Franc | 

Spoštovani darovalci! Misijonsko središče Slovenije je do sedaj poslovalo preko računov z Raiffeisen in Novo Ljubljansko banko. Ker se Raiffeisen banka umika iz Slovenije vas prosimo, da svoje darove nakazujete izključno na TRR št. SI56 0201 4005 1368 933, ki je odprt pri NLB. Hvala za razumevanje in vaše darove. 19


FOTO: STANE KERIN

Vseslovensko praznovanje Misijonske nedelje na Brezjah 18. oktobra ob 16. uri. Osrednji gost misijonar Peter Opeka - 40 let na Madagaskarju Pogovor na temo Živeti za druge

Misijonska vas 16. in 17. oktober 2015 prostori Zavoda sv. Stanislava

Ustvarjalne delavnice

Razstava misijonskih jaslic

Misijonska tržnica

Predstavitev projektov in akcij MSS Predstavitev življenja in dela pokojnega misijonarja Klemna Štolcarja

Glasbeno obogateno srečanje s Petrom Opeko v dvorani Hale Tivoli v soboto, 17. oktobra ob 19. uri. Malgaško obarvana sv. maša v župniji LjubljanaŠentvid v petek 16. oktobra

Študenti tropske medicine Podnebne spremembe (Karitas)

Profile for Misijonsko Središče Slovenije

Misijonska obzorja avgust 2015  

Misijonska obzorja osveščajo in seznanjajo ljudi v Sloveniji z delom in projekti v misijonskih deželah. Revija je pomembna tudi zaradi med c...

Misijonska obzorja avgust 2015  

Misijonska obzorja osveščajo in seznanjajo ljudi v Sloveniji z delom in projekti v misijonskih deželah. Revija je pomembna tudi zaradi med c...

Advertisement