__MAIN_TEXT__

Page 1

Misijonska obzorja POGLED PO SVETU

02

let o 3 0

a p r il 2016

p r ip o r o Ä?eni d a r z a t isk M O 1,5 0 E UR

Vesela Aleluja


Beseda urednika JOŽE PLANINŠEK, CM

Božje usmiljenje je sočutno Ni treba veliko brskati po časopisih, prisluhniti televiziji in radiu ali pa utripu okolja in že čutimo, kakšna zmeda je v okolju. Ob tem radi zavzdihnemo, da je tako pač pri nas in da drugod zagotovo ni tako, da je tam drugače, boljše. Morda je res kje, to moramo verjeti in upati, a nikakor ni povsod tako. Letošnje zadnje tedne postnega časa sem preživel med našimi rojaki v Kanadi, kar me je res razveselilo in spet presenetilo, saj se jih še vedno, tudi toliko let po prihodu v to prostrano deželo, veliko zbira v župnijskih in drugih občestvih. Oni sicer menijo drugače, da jih je čedalje manj. Morda res, vendar z veseljem ugotavljam, da že dolgo nisem toliko spovedoval kot te dni v Kanadi, kar tudi pove svoje, hvala Bogu. Sicer pa je zunanja stvarnost nekaj povsem drugega, kot je doma ali pa je še slabša. Evtanazija, legalizacija drog in podobna razmišljanja so v zraku in postajajo stvarnost. Čez mejo iz sosednje Amerike pa pljuska ponoreli spektakel tamkajšnjih volitev, kjer človeku ni povsem jasno, ali je v kakšni razburkani afriški oziroma južnoameriški državi ali vendarle na delu celine, ki se imenuje

Severna Amerika. In si mislim, kako lahkotno je vse skupaj in kako bo ta, žal brezoblična masa, kmalu kričala spet nekaj drugega in spet nekaj novega, povsem brez zgodovinskega, pa kaj zgodovinskega, včerajšnjega spomina. Mar ni to tisto, o čemer smo brali v poročilu na cvetnico in veliki petek o Jezusovem trpljenju. Navdušene množice, kot v vznesenosti katerega izmed predvolilnih shodov, in razjarjene tolpe iste množice, pomešane z onimi, ki so prišli za praznik v mesto s svojim križaj ga ali dol z njim, ubij ga in podobnim, ob čemer ni treba daleč, da spet ugotovimo naravnost neverjetno podobnost.

Svet postaja brezoblična masa spodrezanih ljudi, kjer so zagotovo eni žrtve drugih, drugi pa slej ko prej žrtve samega sebe. V njem ni prostora za Boga, ker bi bil moteč, tako tistemu, ki spletkari, kakor onemu, ki bi mu dajal uresničenost in bi ga potem ne mogli obdelovati. Zmeda je veliki cilj vsega, kar ima moč v sodobnem svetu, edini nasprotnik le te pa je Bog in zato razumljivo tudi osrednja tarča. Nič novega in drugačnega, vse to je že bilo, na tisti petek.

Katoliški Groblje, Rim, Buenos Aires Lado Lenček C.M. misijoni 1923-1987 urednik KM 1938-1987 MISIJONSKO SREDIŠČE SLOVENIJE SI-1000 Ljubljana, Kristanova 1, Slovenija Tel. : 01/300 59 50, Faks: 01/300 59 55 E-mail: missio@rkc. si http://www. missio. si Uradne ure vsak dan od 8h do 13h.

Misijonska pisarna v Mariboru je od 1. januarja 2015 zaprta.

Vendar tisti petek ni katerikoli, je véliki. V ozadju siceršnjih so spletkarji, tistega pa je uporabil za svoje žrtvovanje Bog sam in ga zmagal z neskončno ljubeznijo do človeka, takratnega in današnjega. Zato spletkarji vodijo v čedalje večji kaos, Jezus pa skozi vrata odrešenja v velikonočno jutro, v polnost svetlobe, ki je močnejša od teme in sleherne zmede, v ponoven red. To je leto usmiljenja, ki ga obhajamo, to moramo verjeti, to je naše misijonsko poslanstvo, ne le znotraj naše dežele ali naroda, temveč povsod. Zato misijonsko poslanstvo Cerkve in nas v njej nima meja.

Glavni urednik: Jože Planinšek, CM Pomočnica glavnega urednika: Tina Jež Lektor: Jurij Devetak, CM Odgovarja narodni ravnatelj za misijone: Stane Kerin Oblikovalec: Hanzi Tomažič Grafična priprava: NEBIA, d. o. o. Tisk: Para, d. o. o. Naklada: 5300 izvodov Če ni posebej omenjeno, so slike od avtorja prispevka ali iz arhiva MSS. ISSN 1318-4369

Izhajajo v Ljubljani od 1987 Misijonska obzorja izhajajo šestkrat letno. Priporočeni dar za posamezni izvod je 1,50 EUR. Celoletni prispevek za MO za leto 2015: 9 EUR, za Evropo 12 EUR, avionska za Ameriko in drugod je 20 USD, 25 CAD. Vplačila nakazujte na transakcijski račun MSS, Kristanova 1, Ljubljana, namen nakazila: naročnina MO, št. transakcijskega računa pri NLB: SI56 0201 4005 1368 933, Vplačila iz tujine s čeki na naslov: Misijonsko središče Slovenije, Kristanova 1, 1000 Ljubljana Slika na naslovnici: Praznovanje na Salomonovih otokih


S POGLEDOM V SVET

Misijonar in romar v Mehiki – Prvi del FRANCI MIHELČIČ

Od 12. do 18. februarja 2016 je papež Frančišek obiskal Mehiko, veliko deželo na razpotju Amerik z bogato kulturno dediščino in zgodovino ter z velikim številom mladih, ki so upanje za prihodnost. Geslo njegovega apostolskega potovanja je bilo Papež Frančišek: misijonar usmiljenja in miru.

Vernikom, ki so bili zbrani na stadionu univerze v El Paso, se je papež zahvalil in rekel: »Nobena meja ne more preprečiti, da kristjani ne bi skupaj slavili in bili deležni usmiljene ljubezPred odhodom na obisk je papež v inni, ki nam jo daje Gospod.« tervjuju za mehiško tiskovno agenciV mestu Ciudad Juárez je papež prajo Notimex poudaril, da je zato postal znoval jubilej svetega leta tudi z zaduhovnik, da bi bil služabnik ljudstva, porniki: »Z vami praznovati jubilej Uski veruje. Z Mehičani želi deliti bomiljenja pomeni povabiti vas, da dviggastvo vere, da bi ta vera ne ostala nete glavo in delate za dosego želene ujeta kot v pločevinko, da bi ne bila svobode« (17. februar). Sveti Duh nas zaprta kot v muzeju, ampak da bi posutrjuje v gotovosti, da je Njegovo ime tajala vedno bolj zrela in duhovno usmiljenje, in nam daje, da lahko vsak prenovljena, živeta in misijonarska: dan doživljamo, kako »evangelij na»Naša vera nastaja v odnosu, v pogovopolnjuje srce in celotno življenje tistih, ru z Jezusom, našim Odrešenikom. Ta ki se srečujejo z Jezusom in ki se zavera mora iti ven na cesto, na delovno nasilja, negotovosti in obupa, ampak vedajo, da se z Njim in v Njem vedno mesto, izražati se mora v druženju z zrak, ki bo zmožen ustvarjati alternarojeva in oživlja veselje« (14. februardrugimi, v dialogu, v razumevanju, v tive, ustvarjati obnovo in spremembo« ja, Ecatepec). odpuščanju.« Pričevanja živete vere, (17. februarja, Ciudad Juárez). Mladim Za Mehiko je bil to že sedmi apoki je preoblikovala življenje ljudi, so v je papež rekel: »Ni res, da je edini stolski obisk: papež sv. Janez Pavel spodbudo vsem krščanskim skupnos- način življenja, edini način biti mlad, v II. jo je obiskal petkrat, leta 2010 jo tim in papež je po povratku pri tem, da prepustiš življenje v roke trgov- je obiskal tudi papež Benedikt XVI. molitvi Angelovega češčenja v nedeljo, cev z drogo ali tistih, ki širijo le uničenje Več kot štiri petine prebivalcev je ka21. februarja, rekel, da je pristna in in smrt ... Zaradi Jezusa Kristusa lahko toličanov, čeprav je bilo v preteklosti trdna vera, ki jo je našel pri Mehičarečemo, da ni res, da bi za mlade edini več poskusov, da bi se Cerkev nasilno nih, potrdila tudi njega. način življenja v tej deželi bila revščina uničilo. Najhujše preganjanje je bilo V deželi nasilja, korupcije, trgovine z in socialna izključenost« (16. februarv času mehiške revolucije, ko je bil mamili in organiziranega kriminala je ja, Morelia). med žrtvami tudi mladi zastavonopapež želel biti misijonar miru, da bi Ob meji z ZDA je daroval mašo, ki so ša José Sánchez del Río, ki bo letos »blagoslovljena mehiška dežela postala jo z druge strani železne ograje lahko 16. oktobra v Rimu proglašen za svedežela priložnosti« (14. februarja, Eca- spremljali tudi verniki iz Teksasa, in tnika. Ko so vladne sile ujele večjo tepec), da ne bi podlegli skušnjavi rav- se dotaknil humanitarne krize, poskupino »cristeros«, so Joséja skušali nodušnosti do situacij trpljenja in ne- vezane z migracijami. To področje prepričati, naj se odpove veri in si reši gotovosti ter se sprijaznili z zaničeva- prečkajo mnogi, ki se želijo iz Laživljenje. On pa je na mučenje odgonjem človeškega dostojanstva (16. fetinske Amerike preseliti »na drugo varjal z vzkliki »Živel Kristus Kralj! bruarja, Morelia). Obiskal je obrobja stran«, kjer vidijo novo upanje, nanje Živela Guadalupska Devica!«. Ko so družbe in povsod pozival odgovorne, pa prežijo mnoge nevarnosti. »Gre za ga, še ne 15-letnega, 10. februarja 1928 naj prenehajo z izkoriščanjem ljudi. prehod, za pot, polno strašnih krivic: ustrelili, je s svojo krvjo še uspel na Cerkev želi sodelovati z vsemi ljudmi zasužnjeni, zaseženi, podvrženi izsiljezemlji narediti znamenje križa. Papež dobre volje pri graditvi civilizacije lju- vanju, mnogi naši bratje so predmet je molil na njegovem grobu v baziliki bezni. Škofje »z jasnim pogledom, trgovine z ljudmi ... Človeška tragediv mestu Morelia, kjer se je srečal z veprosojno dušo in svetlim obrazom se ja, ki jo predstavlja prisilno preseljevaroučenci, katerim je namenil besede: ne smejo bati transparentnosti« (13. nje, je danes svetovni pojav. To krizo, »Prosil bom Jezusa, naj vam omogoči, februarja, Ciudád de México), podpiki se lahko meri v številkah, mi želimo da boste rasli v veliki ljubezni, z veliko rajo naj spravo in integracijo ter po meriti z imeni, zgodbami, družinami« ljubeznijo, kakršno je imel on, da najboljših močeh prispevajo k reše(17. februarja, Ciudad Juárez). Tiste, boste zares kristjani, ki uresničujejo vanju problemov. Skupno se je treba ki zaposlene izkoriščajo, kot da bi bili njegovo zapoved ljubezni« (16. februartruditi, da tisti, ki bodo prišli za predmeti, ki se jih lahko uporabi in ja 2016). nami, ne bodo dihali »zrak korupcije, odvrže, bo Bog poklical na odgovor. (nadaljevanje v prihodnji številki) 3


MISIJONSKI PRIČEVALCI

Župnijska pastorala in misijonska misel morata biti z roko v roki POGOVARJAL SEM SE JOŽE PLANINŠEK

Apostolski krožek v župniji Brezmadežne v Torontu ima svojo skoraj tridesetletno zgodovino. Snovalci ob duhovni spodbudi znanega, žal že pokojnega misijonarja Franca Sodje si tega morda takrat niso predstavljali. Danes ga, kot srce, oblikuje pet misijonskih navdušencev, s katerimi ob različnih priložnostih zaživi celotno občestvo obeh slovenskih župnij v Torontu in tudi druge slovenske skupnosti v Kanadi. Ob priložnosti obiska med njimi so z veseljem spregovorili o svojem misijonskem poslanstvu, ki je zagotovo zopet nekaj povsem svojega in se ga lahko skupaj z njimi vsi veselimo. Toni Burja - Kaj je temeljno vodilo Apostolskega krožka za njegovo delovanje? Nisem pregledoval temeljnih dokumentov, da bi odkril, kaj so ustanovitelji zapisali kot temeljno vodilo. Kot k sodelovanju povabljeni duhovnik (misijonar) sem preprosto prevzel vlogo sodelavca in duhovnega vodje krožka. Z gotovostjo lahko povem, da je vodilo Apostolskega krožka Jezus Kristus, ki je poslal učence po vsem svetu oznanjevat evangelij, krščevat in vabit vse ljudi za svoje učence. Misijonarji so tisti, ki so vse zapustili ter šli po vsem svetu ustanavljat Cerkev - prinašat Božje kraljestvo. V to misijonsko poslanstvo pa smo poklicani in vključeni vsi kristjani. Poleg domače župnije moramo podpirati tudi misijonarje, tako z molitvijo kot z materialno pomočjo. Če Apostolskega krožka ne bi bilo, bi materialna podpora bila le z letno nabirko za misijone. Tako pa dajemo ljudem možnost, da se z nekaj drugimi prireditvami še večkrat spomnijo in podprejo misijone, posebej pa slovenske misijonarje. To povsem materialno delo pa je vedno spodbuda tudi za poglobljen 4

duhovni odnos do te temeljne razsežnosti Cerkve. Apostolski krožek podpira misijonarje lazariste, saj smo iz Misijonske družbe lazaristov tudi duhovniki naših župnij. Vendar smo odprti tudi za pomoč drugim slovenskim misijonarjem. Po različnih poteh Božje previdnosti imamo stik z mnogimi misijonarji in misijonarkami. Veseli in hvaležni smo za misijonsko zavest vernih Slovencev. Mnogi so namreč kot nekdanji begunci izkusili hude stiske in pomanjkanje. Zato tudi radi pomagajo in delijo, kar imajo. Številni od svojega premoženja veliko dajo, je pa tudi mnogo starejših, ki za misijone dajo vse, kot uboga vdova iz evangelija. Hvala Bogu za vse dobrotnike! Mary Kure - Koliko in kako lahko tudi v družini kot vzgojitelji naredite za odprtost mladih do Cerkve v svetu in morda s poudarkom tudi v tako imenovanem Tretjem svetu? Kot starši imamo težko odgovornost in vlogo v družini. Posebno če želimo uspeti, da so otroci verni in živijo tako, kot Jezus želi. Zato

je najprej in najbolj pomembno, da mi kot starši skupno molimo za družino in skupaj kot družina. To nam sicer ne uspe vedno, vendar vsaj enkrat na dan se mora zbrati družina pri molitvi, če se hoče imenovati krščanska. Morda zjutraj, pri kosilu in zvečer, da pokažemo, kako je Bog nad nami in med nami. Starši pa seveda ne bi mogli dati otrokom, česar nimamo najprej v sebi. Vera mora biti najprej v našem srcu, šele nato jo lahko podajamo tudi otrokom na pot. Večkrat se doma pogovarjamo z otroci o veri in nauku Cerkve. Skušamo jim pokazati najbolj pomembno zapoved ljubezni do Boga in do bližnjega, ki nam jo je dal Jezus. Otroci morajo ob nas doumeti, da drugih ne smemo obsojati, ampak da gledamo nanje in jih skušamo razumeti in ljubiti tako, kot Jezus želi. Če tako gledamo na nauk Cerkve in ga na tak način posredujemo mladim, so zanj odprti v Cerkvi, tako v svoji okolici kakor tudi v svetu in še posebej v Tretjem svetu. Marjeta Franc - So vam slovenski misijonarji še posebej blizu? Imate občutek, da z apostolskim


s podporo slovenske skupnosti v Kanadi, daje ljudem polnejše upanje in nove možnosti. Tako nekako čutim, kako po eni strani pomagamo in stojimo ob strani ljudem v stiski, po drugi pa bogatimo tudi sebe ter osmišljamo lastno bivanje. Robert Kure - Ste učitelj po poklicu in delate z otroci. Kolikšna je odprtost današnjega kanadskega otroka do tretjega sveta in še posebej do misijonov? Je o čem takem sploh možno govoriti? Imate kakšno priložnost animacije med učenci? Iz osebne izkušnje lahko povem, da so mladi odprti do vrstnikov v deželah razvoja. Pomembno je, da jih pri tem spodbujamo, čeprav te možnosti ni povsod. Imam srečo, da učim v katoliški šoli, kjer je velik posluh za to. Na naši šoli imamo veliko različnih prireditev, ki so oblikovalnega in tudi zbidelovanjem za misijone med po svetu in radi stojijo ob strani Slovenci v Kanadi krepite našim misijonarjem. Razumejo jih in ralnega značaja za posluh do ljudi njihovo pripadnost vesoljni jih podpirajo in se tudi tako vključu- v stiski iz neposredne okolice, kot Cerkvi in matični domovini? jejo v življenje Cerkve, vesoljne in na tudi do tistih v tretjem svetu. Ena večjih dejavnosti je nenehna skrb Pri Misijonskem apostolskem Slovenskem. za begunce iz Haitija v Dominikrožku sem že več kot petindvajset kanski republiki. Ob siceršnjem let. Izredno prav mi je prišlo moje Frank Vidic – Kaj vam je temeljno zbiranju sredstev zanje vključujemo bivanje v Sloveniji, ko sem lahko po- vodilo pri vašem misijonskem tudi neposredna srečanja z njimi magala v Misijonski pisarni v Ljublja- delu, brez česar bi gotovo ne ob obiskih ter ozaveščanjem, da ni. Tam sem bila osebno v navezi z zmogli tega, kar počnete? niso sami. Tisti, ki gredo na obisk mnogimi slovenskimi misijonarji in Cerkev naš uči, da je človeško živna kraj dogajanja, potem prinašaob tem imela čudovito priložnost, ljenje sveto in da je dostojanstvo jo nazaj živo sliko tamkajšnjega živda sem jih spoznala in z njimi sode- človeške osebe osnova za moralno ljenja in oblikovanje je podprto s lovala. Ko sem se vrnila v Toronto, vizijo družbe. Jaz sem prepričan in konkretno izkušnjo vrstnikov, ki sem imela tako lažje delo v iskanju verjamem, da ima v Jezusovih očeh nagovori bolj kot samo spodbujastikov z njimi, ker sem jih ohranila vsaka oseba svojo neskončno vrednje. Naši učenci so povezani tudi iz Ljubljane. nost in to je načelo, ki vodi moje z našim Apostolskim krožkom in Ljudje, ki smo tudi izseljenci, misijonsko delo pri Apostolskem morda še posebej razumemo misikrožku. Pri tem moramo upoštevati, preko njega sodelujejo v projektih pri jezuitih v Malaviju ali pa jonarje in njihove težave glede na da če človek nima hrane za svojega pri sestri Dorici na severu Kanade. njihovo bivanje v tujem svetu, teotroka ali strehe nad glavo, če je Moram reči, da tudi v tem pogledu žavnost pri sporazumevanju, učenju brez zdravstvenega varstva in izomisijonske odprtosti zelo zaupam jezika, kulture in podobno, kar vse brazbe ali nima občutka skupnosmorajo premagati. Tudi samota jim ti, izgubi občutek svoje vrednosti in današnji mladini in se zavedam, kako pomembno je, da jih pri tem gotovo ni tuja in vem, kaj pomeni za začne obupavati. spodbujamo in jim tudi omogočamo človeka, ki jo občuti v tujem svetu, S podporo projektov naših slovenrazvoj takšnega čutenja. kakor tudi potem ob vrnitvi v domo- skih misijonarjev po svetu Apostolvino, ki spet ni več njegova domovi- ski krožek pomaga tistim, ki potna, ker je določen del življenja pustil rebujejo osnovne potrebe življenekje drugje. Podobno doživljajo nja. Pisma, slike in video posnetki, tudi drugi naši rojaki na tujem, tako ki jih prejemamo, nam služijo kot tukaj v Kanadi kot kjerkoli drugje dokaz, da naše misijonsko delo, tudi 5


MEHIKA

Ob obisku svetega očeta v Mehiki Ob nedavnem obisku svetega očeta v Mehiki - udeležila se ga je in se s papežem osebno srečala tudi naša misijonarka s. Barbara Čuk - nam je posredovala zanimiv prispevek o vrenju v tej deželi nasprotij, ki tudi nam, iz neposredne bližine, zveni nekako domače. V prvem delu ga je napisala za Obzorja duha, vendar ga z veseljem vključujemo ob tej priložnosti tudi v naša Obzorja. S. BARBARA ČUK, FRANČIŠKANKA MARIJINA MISIJONARKA, MEHIKA

od zunaj, temveč od znotraj. Smo v postnem času, ko nas Božja beseda spodbuja k spremembi – k spreobrnitvi. Kako kvas prekvasi celotno testo? Ni dogodek stoletja, ki ga spremljajo fanfare. Počasi, korak za korakom in se zgodi. Vsakdo od nas, vsak na svojem mestu, v svoji družini, na delovnem mestu, skupnosti, župniji, je poklican, da vsi gradimo Božje kraljestvo. Ljubezen je edini vir, ki spreminja srca. Samo s spremenjenim srcem lahko gradimo drugačno družbo. Misijonarji imamo nalogo oznanjati, da je odgovornost za boljšo prihodnost v naših rokah in da smo vsi soodgovorni. Papež pa nas spodbuja, naj bomo usmiljeni, kot je usmiljen naš nebeški Oče in s tem presežemo in odpustimo vse krivice, rane in zamere. V Mehiko je prišel kot romar, ki je na poti … in nas spodbuja, naj skupaj iščemo rešitve.

Papeževa spodbuda deželi Vzroki za vsesplošne selitve

Na žalost so nekateri videli v teh Mehika je ogromna dežela, ki ima 120 ljudeh, ki želijo prestopiti mejo na ilemilijonov prebivalcev. Bližina ZDA galen način, vir svojega zaslužka. Vsi je vzrok stalnih napetosti, ker mora begunci, ki pridejo do Mehike iz južne Mehika stalno popuščati ekonomin srednje Amerike, se najbolj bojijo ski politiki, ki temelji na izkoriščanju prečkati ravno Mehiko. revnih. Na primer ogromni trgovski Kot je verjetno znano, je v Mehiki centri, ki jih gradijo po vsej deželi, velik problem organiziran kriminal s povzročajo propad malih trgovcev in preprodajo mamil, orožja, s korupcijo, podjetij, ki ne morejo konkurirati z ugrabitvami, umori. Na primer, če te nizkimi cenami trgovskih centrov. oropajo, ne moreš biti gotov, da ti bo Najrevnejši so prebivalci, ki živijo po policija pomagala, ker je pogosto pomehiških hribih. Država ni vlagala v vezana s kriminalci. razvoj podeželja in zato tam srečamo To so le nekateri od množice probleekstremno revščino. V tej borbi za mov, s katerimi se srečuje Mehika in preživetje se mnogi selijo iz vasi v so vzroki za migracijo. mesta, kjer si poiščejo sobico za vso družino. Nizke plače, ki ne zadostuGotovo obstajajo rešitve jejo za preživetje, mnoge prisilijo, da Če pričakujemo rešitve od politikov, se podajo s trebuhom za kruhom v nas bodo razočarali, ker mislijo samo ZDA. Vendar pa to na žalost pomeni, nase, na svoj zaslužek in na svojo da začnejo drug križev pot. Na tej poti korist. Biti aktiven v politiki kot krijih pretepajo, oropajo, posilijo, ugrastjan, je gotovo velik izziv za aktivne bijo in družino prisilijo, da jim plača laike, vendar je to naloga samo nekaogromno vsoto za osvoboditev in veterih. Jezus nam je rekel, naj bomo likokrat ne uspejo živi prečkati meje. sol in kvas. Spremembe ne pridejo 6

Neverjetne so bile množice ljudi, ki so se zgrinjale ob papeževem obisku. Ljudje so prespali ob cesti, da so ga videli vsaj za pet sekund, ko se je peljal mimo. Na cesti so varovali svoje mesto tudi po 12 ur. Slovenci si težko predstavljamo take množice ljudi na vsakem koraku. Čutilo se je, da je res prišel kot znanilec miru in kot romar. Tistim, ki so prepričani o svoji nezmotljivosti, je povedal svoje in jih opozoril na njihovo nalogo služenja. Ubogim, trpečim, bolnim, zapostavljenim, zapornikom pa je namenil tolažilno besedo upanja. Mehičani so ga hitro sprejeli za svojega, ker so v njem začutili duh usmiljenega Očeta. Odprli so mu svojo ranjeno dušo in on jim je spregovoril na srce. Njegov obisk je nedvomno zapustil pečat v naših srcih. V letu usmiljenja nas nagovarja, naj bomo usmiljeni drug do drugega in on je prvi, ki nam je s svojimi dejanji pokazal obraz usmiljenega Očeta. Odprimo srca Božjemu usmiljenju in naj obrodi obilo sadov.


SLONOKOŠČENA OBALA

Ko cerkev postane premajhna PAVEL BAJEC, DUHOVNIK KP, SLONOKOŠČENA OBALA

Novoporočenci pred cerkvijo.

Vsako leto imamo nekoliko večje število katehumenov. Tudi animatorji kateheze so bolj številčni. Mestna četrt naše župnije sprejema nove naseljence. Ljudje gradijo in se počasi vseljujejo. Veseli smo, da imamo novo cerkev, ker bi prejšnja še zdaleč ne mogla več sprejeti vseh župljanov. Upamo, da bomo kmalu imeli celotno število naročenih klopi. Počasi urejamo župnijsko dvorišče in okolico.

Ni tako enostavno vzdrževati dvorišče urejeno ljudem, ki živijo velikokrat v popolnem neredu, bodisi doma, v službi in na javnih prostorih. Zdi se, kot da bi se spraševali: »Zakaj izgubljati svojo moč za tako nepomembne stvari?« Zato ni čudno, če imamo še vedno, sicer občasno, kužne bolezni, kolero, ebolo, tifus in druge. Tu v Centru Bethel gre življenje naprej. Ves čas počitnic smo imeli

razne skupine, predvsem laiške, ki so prihajale na tečaje in izobraževanje. Uspelo nam je zgraditi še eno stavbo in tako povečati število sob za sprejem. Veliko dela, skrbi in truda je treba, da se izpelje tak projekt. V času pastoralnega leta bomo imeli več skupin vernikov, zlasti mladih, ki prihajajo na tečaje. Kot vsako leto bomo sprejeli tudi katehiste in katehumene. Naša vrata so odprta tudi skupinam drugih verskih skupnosti. Ni nam dolgčas in veseli smo, da lahko doprinesemo vsaj delček k rasti Božjega kraljestva v svetu in še posebej v tem afriškem mestu. Zaupamo, da Bog zaliva in daje rast temu, kar mi skušamo sejati, saj je on gospodar polja, kamor nas je postavil v svojo službo. Hvala vam za vašo vsestransko pomoč. Hvala zlasti za vaše molitve in spomin pri svetih mašah. Tudi mi molimo z vami, za vas in za uspeh Božjih načrtov z nami. Vsem lep misijonski pozdrav in Bog vas živi!

Vse pogosteje zdravimo podhranjene in nedonošenčke S. ANICA STARMAN, FRANČIŠKANKA BREZMADEŽNEGA SPOČETJA, SLONOKOŠČENA OBALA

Naj se najprej zahvalim vsem, ki ste nam pomagali z darovi in molitvijo, da smo v minulem letu oskrbeli 258 otrok, ki so bili podhranjeni ali anemični. Ne mine teden brez nujnih primerov, ko je potrebno oditi čim prej v 60 km oddaljeno bolnišnico po transfuzijo. Velikokrat mamice pridejo same in tako nam pride MIVA avto na pomoč. Hvala vsem, ki darujete za MIVO. Vedno pogosteje prihajajo iz vse prefekture dojenčki, ki tehtajo le en kilogram in pol, včasih še manj in jih je treba oskrbeti. Dominik je imel le 1300 gr, ko se je rodil kot nedonošenček. Po nekaj tednih intenzivne nege in malo spanja za mamico in očeta je začel dobivati na teži in danes po osmih mesecih je čudovit, vesel otročiček z osmimi kilogrami. Vidite ga na sliki. Naši prostori so premajhni, higiensko je težko vzdrževati prostore, kjer so skupaj matere in otroci. Želele bi dozidati poseben oddelek za nedonošenčke in dojenčke s problemi

ter njihove mamice. Obračam se spet na vas in prosim, če je možno dobiti denarno pomoč za dodatno stavbo, ki bi delovala samostojno. Nadaljujemo z oskrbo bolnikov, ki so okuženi z aidsom, po novih direktivah dobivajo vsi zastonj zdravila, eni le sulfamide, drugi pa antiretroviralna zdravila. Hvala Bogu, letos nimamo okuženih novorojenčkov, saj matere dobivajo preventivno zdravila med nosečnostjo. Hvala vsem za molitev in denarno pomoč.

In v Frescu?

Kot vsako leto je kriza s prostori v obeh dijaških domovih. Starši želijo, da so otroci v domu. Vzgojitelji in sestre skušajo spremljati 244 dijakov in 125 dijakinj. Izpiti so pokazali dobre rezultate. Večina se marljivo uči in dodatne učne ure jim pomagajo za boljše razumevanje predvsem matematike in fizike. Med dijaki jih je precej finančno ubogih in nimajo

dovolj za hrano. V kantini stane en obrok le 200 fr (0,32 evra), a jih ni veliko vpisanih. Raje si kuhajo sami in velikokrat je to le enkrat na dan riž z malo paradižnikove omake ali z žličko olja, tu in tam kakšna ribica. Zaradi slabe prehrane je odpornost proti boleznim, predvsem malariji, premajhna in pogosto so bolni. Z darovi smo poskrbeli, da dijaki redno odvažajo smeti in je tako manj komarjev in muh. Hvala vsem, ki nas spremljate in nam z molitvijo, žrtvijo in denarno pomočjo pomagate, da lahko tu živimo in pomagamo ljudem v stiski. Bog povrni! 7


UKRAJINA

Naši v Ukrajini S. JOŽICA STERLE, MARIJINA SESTRA ČUDODELNE SVETINJE, UKRAJINA

Ukrajina nam je blizu z dveh vidikov; veliko smo slišali o stiski tega naroda zlasti na vzhodu, hkrati pa tam deluje nekaj naših duhovnikov in sester. Njihovo delo, še posebej med brezdomci in reveži, je veliko in tudi učinkovito, saj se spet veselijo novega centra zanje, kakor tudi drugih pridobitev. Gre za pričevanje, ki nagovarja z delom in življenjem te še mlade cerkvene skupnosti med pravoslavnimi bližnjimi in bolj oddaljenimi brati ter v tesnem sodelovanju s katoličani vzhodnega obreda, ki potrebujejo tako duhovne kot materialne podpore. Sestra Jožica Sterle nam predstavlja različne stvari, ki zaznamujejo tamkajšnje življenje, poseben poudarek pa namenja ustanoviteljici družbe Marijih sester ob začetku postopka za beatifikacijo, kjer je postulator za to tamkajšnji misijonar in predstojnik Tomaž Mavrič CM. Velikodušnost dobrotnikov

svojih rok služila Jezusu v ubogih. Vse življenje je skrbela za bolnike in Od poletja dalje smo bili deležni uboge: najprej neposredno, potem pa obilice plenic za brezdomce. Daroje postala predstojnica avstro-ogrske vali ste nam jih mnogi dobrotniprovince in je pošiljala sestre tja, kjer ki. Tukaj ni zavarovanja in je treba so jih najbolj potrebovali. Polagoma je vse kupiti. Ko sem videla veliko goro raznih paketov plenic, ki so čakale na videla, da je veliko bolnikov prepuščenih samim sebi v njihovih stanovanjih prevoz v Harkov, kjer je potreba najin da jim je najtežje ponoči. Odločila večja, se mi je zdelo, da za brezdomce po vas skrbi nebeška zavarovalnica. se je, da sama zbere in nauči dekleta, ki bi jim pomagala. Tako je leta 1878 v Gospod vam vaše dobrote gotovo ne Ljubljani prvim trem bolniškim deklebo pozabil! Iskrena hvala za vse! Direktor organizacije De Paul Ukrajina, tom dala redovno obleko. Ta dekleta so najprej delovala v okrilju usmiljenk, ki je prosil za tovrstno pomoč, je na potem pa se je razvila Družba Marijisvojem facebooku objavil fotografijo nih sester, kakor se imenujemo danes. polnega kombija in komentar: »Velikodušnost dobrotnikov iz Slovenije je S. Leopoldina je živela duhovnost sv. Vincencija Pavelskega, zato se vse veje zame pridiga o Božjem usmiljenju.« vincencijanske družine veselimo, da Veselje ob začetku postopka za bomo, če Bog da, imeli novo blaženo. beatifikacijo Svetniki so veliki priprošnjiki za nas, Zadnje tedne se veselimo še ene ki smo še na zemlji. To sem izkusila že novice: potekajo zelo intenzivne priprave na začetek procesa beatifikacije naše ustanoviteljice s. Leopoldine Brandis. G. Tomaž Mavrič bo postulator, sicer pa je to skupinsko delo, ki bo zahtevalo veliko sodelovanja. S. Leopoldina je bila doma iz Gradca, vendar je bila zelo povezana s slovenskimi kraji, saj je nekaj časa njihova družina živela v Mariboru. Bila je grofovskega rodu, a je zaradi klica v Bogu posvečeno življenje zapustila domače udobje in ugled ter postala usmiljenka. Najprej je razmišljala o karmeličanskem redu, potem pa se je odločiRelikvije blažene Marte Wiecki la za usmiljenke, da bi lahko z delom 8

Bl. Marta Wiecki

večkrat. Posebno svež je dogodek prejšnjega tedna. Že od lanske zime pomagamo 25letni siroti Nadji, ki so ji ledvice popolnoma odpovedale. Ostala je sama: brez zdravja, službe, dohodkov, stanovanja, možnosti zdravljenja in brez človeka, na katerega bi se lahko oprla. S pomočjo dobrodelne skupine se je začelo zdravljenje v bolnišnici, ki je privedlo do peritonealne dialize. Tako je postala invalidka, saj ne more več opravljati svojega poklica prodajalke. Upali smo, da si bo uredila invalidnost in dobila skromno pokojnino, pa iz tega ni bilo nič. Ko je spet prosila pomoč, ker se je bolezen zaostrila, smo razumeli, da ji bo treba pri urejanju dokumentov pomagati in jo spremljati od pisarne do pisarne. Tako sva začeli proces. Vse je šlo dokaj po sreči, dokler ni spet zbolela. Na


davčnem uradu je bilo treba dvigniti dokument, ki smo ga tisti dan nujno potrebovali, ona pa je ležala doma z visoko vročino. Vedela sem, da ni velike verjetnosti, da bi mi ga izročili brez njene navzočnosti, a sem vseeno poskusila. Prosila sem s. Leopoldino Brandis, naj najde kakšno rešitev, saj se je vse življenje trudila za uboge. Šlo je bolj trdo, s hojo od vrat do vrat, a direktor se me je usmilil in mi dokument izročil. Razumela sem, da sem bila uslišana. Drugič bom prosila s še večjim zaupanjem, saj sem se prepričala, da je njena priprošnja močnejša od železnih ukrajinskih pravil. Dragi bralci, tudi vas prosim in spodbujam, da bi molili za to, da bi s. Leopoldina dosegla čast oltarja. Priporočajte ji svoje zadeve, o uslišanjih pa nam sporočite.

Močna govorica relikvij bl. Marte Wiecke

Najbrž smo vam že pripovedovali o tem, da so po romanju vincencijanske družine v Snjatin začele romanje relikvije bl. Marte Wiecke. Ker vsi ljudje ne morejo k njej, ona prihaja k njim. Lazaristi, ki vodijo romanje, so se odločili, da bo bl. Marta najprej obiskala župnije na vzhodu, kjer je potreba največja. Ljudje se ji z velikim zaupanjem priporočajo in jo prosijo za mir. Nekateri so po njeni priprošnji ozdraveli od bolezni, kjer medicina ni več pomagala. Tako so relikvije priromale do Kijeva. G. Tomaž je že dolgo koval načrte, kako narediti, da bi k njej prišli tudi verniki drugih veroizpovedi, ne samo rimokatoličani. In se je odločil ter organiziral medversko molitev na ploščadi sv. Mihaela pred pravoslavno cerkvijo v centru mesta. Desetega oktobra smo se torej verniki s svojimi pastirji zbrali v velikem številu, da bi skupaj molili za mir, za edinost in dobroto med ljudmi. Ljudje so z velikim zaupanjem pristopali k relikviariju, da bi bl. Marti priporočili svoje potrebe. Tudi raznih reporterjev ni manjkalo. Ko smo zvečer po TV gledali poročila, smo bili presenečeni in veseli, da so dogodek predstavili tako verodostojno in pozitivno.

Začutili smo edinost z ljudmi, ki izpovedujejo vero v Jezusa Kristusa. Predokus nebes. Tam nas ne bo ločeval noben razkol več. Skratka, dogodek je bil lep. Koliko skrbi, potov in telefonov je bilo potrebnih za to, pa vesta samo g. Tomaž in g. Mihael, ki sta vse to pripravljala. Nekaj dogodivščin iz raznih uradov sta zaupala tudi nam. Zdelo se nam je kot čudež, da sta dobila dovoljenje za množično srečanje v centru mesta in za postavitev odra na dan, ko niso nikomur dovolili nobene prireditve. Skratka, Bog je velik!

Radi bi z mladimi na svetovni dan mladih

Julija bo v Krakovu vincencijanski seminar, potem pa svetovno srečanje mladine s sv. očetom. Prijavili smo 140 mladih iz različnih župnij, kjer delujemo Vincencijevi. Ta mladina spada v dobrodelne skupine, pomaga

Peka medenjakov

ubogim in se tako sama vzgaja za drugačne vrednote, kot so veljale v času komunizma. Vanje in v njihovo vzgojo smo vložili že veliko truda, sedaj pa bi šli radi z njimi v Krakov na seminar in srečanje s papežem. Mladina je revna, mnogi so študentje brez dohodkov. Pot v Krakov ni turizem ali luksuz, ampak vzgoja v služenju v vincencijanskem duhu in utrditev v veri, ko se bodo srečali s svojimi vrstniki z vsega sveta in s sv. očetom. To je za tukajšnje vernike pomembno, ker so vedno v manjšini, nekoliko zapostavljeni sredi pravoslavnega sveta. Cena romanja je tako visoka, da si je sami niso sposobni

plačati v celoti. Z mladimi smo začeli peči pecivo in ga prodajati, da bi si nekaj zaslužili. Vsaka župnija si nabira sredstva, kakor more. Tudi sestre jim želimo pomagati s tem, kar so nam darovali ljudje. V resnici so naše potrebe veliko večje, kot je stanje na naših računih.

Stroški večji od zmogljivosti

Posebej nas je zaznamoval dobrodelni sejem, s katerim smo podprli center za zdravljenje odvisnikov v Odesi. Mladi so vsak dan prihajali k nam, mesili, pekli in ustvarjali. Potem so svoje izdelke tudi uspešno prodali. Vsi smo bili veseli, da smo s svojimi rokami lahko naredili kaj za blagor bližnjega. Vendar vsa ta sredstva ne zadostujejo za potrebe, ki jih vedno znova odkrivamo. Velike vsote namenjamo za zdravljenje Nadje, ki so ji pri 24 letih odpovedale ledvice. Sirota, 25-letna, na

Priprave na Božično tržnico

dializi, neprestane komplikacije ... Prejšnji teden je bila spet na operaciji. Januarja smo zanjo porabili skoraj 1000 evrov. Tukaj ni zavarovanja. Plačati je treba absolutno vse, do rokavic za kirurga, ki jo je operiral. Pa prostovoljec Jura z bolnimi jetri. Tudi njegovo zdravljenje gre v velike vsote. Če mu ne pomagamo, bo umrl. Zdravila mu pomagajo, vendar so silno draga. Če bi bilo zavarovanje, bi bilo vse drugače. Dokler sem bila v SLO, nisem vedela, da je tako drago in tesnobno biti bolan ... Spominjamo se vas in želimo blagoslovljeno veliko noč ter lep pozdrav od nas vseh, s. Jožica. 9


MOZAMBIK

Drobcena znamenja ljubezni TONE GRM, SALEZIJANEC, MOZAMBIK

Vedno znova nas Gospod preseneča s svojo prisotnostjo, kar se še posebej občuti v trenutkih težav in preizkušenj, katerih ne manjka. Osebno nam je zagotovil: »Pogum, jaz ostajam z vami do konca časov.« To je glavni razlog, da je lahko naš vsakdan vedno lep, poln zaupanja in »s soncem obsijan«. Če je »Bog z nami, le kdo bi lahko bil zoper nas«? Razveselila nas je novica o prihodu novega misijonarja po rodu iz Indije, Anthonya Vasanth Raj, ki pa čaka na potrebna dovoljenja za vstop. Iz Angole prihajajo trije sobratje na pastoralno prakso v Mozambik in bodo vse leto živeli in delovali v našem vinogradu. To so drobcena znamenja ljubezni, ki jo Bog izkazuje na čisto konkreten način. Imeli smo nekaj dejstev, ki so nas zelo pretresla. Kot primer navedem smrt duhovnika Joaquima Bambo takoj ob začetku leta, premestitve štirih duhovnikov v druge misijonske dežele in pet sobratov z začasnimi zaobljubami, ki so nas zapustili. To v meni takoj sproža vprašanje: »Kaj se dogaja z nami?!« Na kapitlju province smo poskusili poiskati razlago in pomen vsega tega. Trudili smo se prisluhniti, da bi slišali, kaj nam hoče Bog sporočiti po teh znamenjih in kako nam prav s pomočjo teh dejstev še vedno stoji ob strani, nas ljubi in podpira. Pri tem se je treba spomniti, da se bosta dva sobrata iz Angole, ki sta bila v minulem letu tukaj na pastoralni praksi, že konec januarja vrnila v Angolo. V letu 2016 bomo skupaj s celotno Cerkvijo živeli sveto leto usmiljenja. Angel Fernández Artime nam predlaga kot vezilo salezijanske družine: »Skupaj z Jezusom, prehodimo pot duhovne avanture!« Prepustimo se, da nas Sveti Duh vodi v vsakem trenutku. Iz domovine je na obisk prišel g. Stane Kerin, ravnatelj Misijonskega središča Slovenije. Na letališču v Maputu smo ga pričakali vsi trije slovenski 10

misijonarji. Uspelo mu je obiskati Namaacho in Inharrime, da je dobil vtis o delu in pogojih na terenu ... Razveselili smo ga z obiskom kraja štiriindvajsetih mozambiških mučencev, katehistov, prav blizu Inharrime, ki se imenuje Guiúa, kjer tudi danes deluje katehetski center – šola za katehete. Ker je duhovnikov malo, so katehisti nepogrešljivi sodelavci v pastorali. Ob tej priložnosti smo se priporočili Božji previdnosti in dobroti vseh podpornikov misijonov, prosili za duhovno in materialno pomoč in bili deležni velike zmage dobrote nad pomanjkanjem. Iz Misijonskega središča nas je razveselila novica o nakazilu za nakup majhnega traktorja s priključki in kar precej vrtnega orodja, ki nam služi kot izdatna pomoč pri obdelovanju vrta internata (42 gojencev v samooskrbi!) in skupnosti; ta letos šteje le sedem članov. Na vrtu se pridela veliko zelenjave, če pa bi bilo mogoče dobiti več semen, bi lahko pridelali še veliko več, ker je zemlja zares rodovitna. Na misijonu je nekaj sadnih dreves, ki jih bo potrebno počasi nadomestiti z novimi sadikami. Načrtov nam tudi sicer ne zmanjka. Na šoli so drugi letniki poklicne šole opravljali praktično-strokovni izpit; veliko je težav, s katerimi se mladi spopadajo vsak dan. Poglavitnejša sta zagotovo samozavest in spoštovanje osebnih limitov – materialnih, intelektualnih, socialnih ... Pri vsem tem jim hočem stati ob strani in pomagati po

svojih najboljših močeh. Skupaj smo sposobni dosegati veliko več, kot bi si človek lahko mislil ali celo drznil! Veselili so se predvsem tisti, ki jim je uspel veliki met – diploma! Tem je treba čestitati in jim zaželeti veliko uspehov pri prvih poskusih zaposlovanja oziroma pri nadaljevanju študija. Ne bo jim lahko. Svetla prihodnost je pred nami: po dveh letih smo dobili nov hladilnik, štedilnik na plin in internet, ki celo dela, kadar je elektrika! Izrekam globoko hvaležnost, ki jo čutim v srcu za vse prejete Božje milosti, usmiljenje in dobroto, ki sem je bil deležen, za vse, kar lahko po tej neizrekljivi milosti človek naredi v enem letu, predvsem pa da lahko še eno leto živi. Z zaupanjem prosim Boga, da bo novo leto, v katero smo že dobro zakoračili, polno blagoslova in da bomo zmogli dobro opraviti vse, za kar nas pošilja v tej novi fazi. Zahvaljujem se vsem za bratsko sodelovanje in požrtvovalnost, saj se zavedam, da je stik z domovino še kako potreben v vseh trenutkih našega misijonskega, redovnega, salezijanskega in duhovniškega življenja. Bog povrni za vse dobro, za vse molitve in darove. Brez vas bi bil tukajšnji svet še sedaj »tohu vabohu« – pust in prazen. Upam, da se bodo moje napake odpustile, ne le po Božjem, ampak tudi po človeškem usmiljenju, kar pa je bilo narejeno dobro, naj obrodi želenih sadov.


MADAGASKAR

Pričevanje z zgledom LUCIJA ČUK, LAIŠKA MISIJONARKA, MADAGASKAR

Lep pozdrav dobrotnikom in vsem, ki spremljate naše misijonsko delo. Čeprav so moja oglašanja redka, sem pogosto z vami v mislih. Dnevi so polni obveznosti in čas kar beži. Moje glavno delo v vrtcu je vse bolj samostojno. Trudim se, da bi vzgojno-izobraževalni sistem naredila bolj prijeten za otroke, kot je na primer učenje preko igre in konkretnih situacij. V ta namen sama izdelujem različne didaktične pripomočke. Trenutno pripravljam program za ustvarjalni in naravoslovno-tehnični krožek. V šolskem učnem programu je sicer predlagan glasbeni in likovni pouk, vendar ga učitelji ne izvajajo, ker s teh področij nimajo znanja. Priznam, da tudi sama nisem strokovnjak na teh področjih, vendar bom poskušala vsaj to, kar vem in poznam, posredovati naprej. Šolski sistem tukaj v glavnem temelji na ponavljanju in učenju na pamet, otrokom pa želim omogočiti širšo splošno razgledanost in jih spodbujati k iskanju ustvarjalnih rešitev. Trenutno urejamo šolsko dvorišče in igrišče, tudi s pomočjo darov, ki sem jih prejela ob podelitvi misijonskega

križa in ob drugih prilikah. Čeprav dela še niso končana, se otroci že zdaj lepo zahvaljujejo. Radovedni spremljajo novo podobo dvorišča, predvsem pa nestrpno opazujejo nastajanje otroškega igrišča, ki bo namenjeno vrtčevskim otrokom in otrokom prvih razredov. Poleg dela v vrtcu sem sestrski skupnosti salezijank v pomoč tudi kot šofer, saj trenutno nobena sestra v skupnosti ne vozi. Ob vikendih, predvsem ob sobotah popoldan, pa se družim z mladino in otroci v Don Boskovem centru, kjer salezijanci skupaj z animatorji vsak

Delam sir, jogurt in še kaj S. MARJETA ZANJKOVIČ, SALEZIJANKA, MADAGASKAR

Še Klemen bi kaj rekel JANEZ KRMELJ, DUHOVNIK LJ, MADAGASKAR – SLOVENIJA

Foto Izidor Šček

Hvala, da mi tako vztrajno pomagate dvigati duha k Bogu ... Pri vsem delu, ki nas preganja vsak dan, se je res treba potruditi, da se ne poplitvimo in ohladimo. Revščina, ki nas obdaja z vseh strani, nam tudi pripomore, da ne pozabimo na to, kar je bistveno: ljubiti Boga in bližnjega, ki je njegova podoba. Hodimo veselo skupaj po tesni poti, ki vodi v lepše življenje, da bodo drugi imeli dovolj luči in moči in pustimo široko cesto, ki vodi v pogubljenje. Z veseljem sporočam, da sem po zaslugi Misijonskega središča dobila pomoč za hrano za naše revne

vikend pripravljajo oratorij (kateheze, športne igre, skavtska srečanja in podobno). V eno od teh dejavnosti sem tudi sama vključena, kjer skupaj z dekleti pripravljamo družabna srečanja, učimo se novih pesmi, učim jih tudi igranja kitare, pripravljajo gledališke predstave, učijo se novih plesnih gibov, s katerimi polepšajo sodelovanje pri maši … Zavedam se, da kot misijonarka najbolj pričujem z zgledom. Zato, kolikor se le da, poskušam preživeti z otroki in mladino čim več časa in pri tem se počutim najbolj izpolnjeno. Lep pozdrav in vse dobro.

otroke, to pa pomeni in globoko se tega zavedam, po zaslugi vseh vas. Bog povrni! Trenutno delam tudi sir, jogurt in še kaj. Rada bi delila z vami to radost, ko se otroci veselijo in krepijo. Bogu hvala za vse.

Niti skozi sveta vrata nisem vstopil in mi je že padlo nepričakovanih petinpetdeset tisoč evrov, ki ste jih darovali ob sobotni iskrici. Kaj bo šele potem. Res neizmeren Bog povrni vse dobrotnikom in sodelavcem Radia Ognjišče. Ta Pustna sobotna iskrica je prižgala ljubezen in usmiljenje, čemur ni para. Klemen bi rekel: »Kaj je vse to v primerjavi z večnostjo.« Najprej moram poromati na njegov grob in vas vse ponesem s seboj. Hvala in vse dobro. 11


BRAZILIJA

Veselimo se z vami S. AGATA KOCIPER, SALEZIJANKA, BRAZILIJA

Delavnice domačih obrti

Z veseljem sem spremljala Trikraljevsko akcijo 2016 po internetu, v MO in Družini. To nas misijonarje vedno znova nagovori in poživi vero in misijonsko navdušenje, saj vidimo, kako se koledniki in voditelji trudite ter vedno več ljudi pritegnete k sodelovanju. Prepričana sem, da se po žilah vseh, ki se te akcije udeležijo, preteka "misijonska kri", misijonski duh in povečuje bratsko povezanost in ljubezen doma in v svetu. Čestitam kolednikom za pogum in veselje v tej akciji z nemalo žrtvami

In ona bo s starejšo medicinko sestro šla na obiske v oddaljena indijanska naselja, kjer bo delo trajalo tedne ali več. Tako bo bencin, nabavljen z vašo pomočjo, še posebno blagoslovljen in zalit z evangelijem. Ta plemena namreč dobijo take obiske, ko je to možno glede na sredstva in ko je kakšna sestra na razpolago, enkrat ali največ dvakrat na leto. Takrat vedno znova odkrivamo, kako so ti ljudje željni Boga in seveda tudi misijonarjev, ki so edini, ki jih še obiščejo, zdravijo in podelijo z njimi upanje. Pred nedavnim se je zastopnik neke presenečenje, s kakšnim veseljem je vse pleme ob reki pričakalo škofa s petjem, plesi in bobni, in večina odraslih in starejših se je dala birmati in potrditi odraslost in zvestobo Svetemu Duhu in Cerkvi. Nepozabno je bilo. Vsi so bili globoko ganjeni in potrjeni v veri.

Takšne pa so naše ekspresne ladje

Kako izgledajo naša potovanja od skupnosti do skupnosti, lepo pokaže sekte v enem izmed teh krajev hotel naše zadnje potovanje. Iz Manausa ter se zahvaljujem vsem skupinam, tamkajšnjemu poglavarju prikupiti smo vse tri sestre odpotovale z ekvsem župnijam in vsem darovalcem in ga pridobiti z veliko vsoto denarja. spresno ladjo in s 110 potniki proti v imenu malih Indijancev v AmazoNagovoril naj bi ljudi in jih pridobil za São Gabrielu. Vožnja naj bi trajala en niji, ki se iz srca zahvaljujejo. Ob iznjegovo skupnost. Poglavar je pripodan, po navadi kakšno uro več. boljšanju in prenovi starih zapuščevedoval škofu, kako je bil v skušnjaTokrat pa smo se že nekaj vozili, ko nih šolskih učilnic, spremenjenih vi, da bi ponudbo sprejel, saj bi lahko so nam povedali, da se vračamo do v delavnice indijanskih obrti, bodo s tem denarjem kupil generator in mesta, kjer je mobitelov signal, da imeli možnost izučiti se kakšne pokličemo na pomoč drugo ladjo z domače spretnosti in tako prispevati bi imeli luč, televizijo in bili povezani s svetom, sicer imajo le radio, ki mojstri, ki bodo zavarili neke dele k bolj dostojnemu preživetju. Trenudela na baterije in še kaj. A v krščanmotorja in potem bomo nadaljevali tno je vpisanih 30 prihodnjih obrtniski zavesti, da vse to ni nič vredno v vožnjo. Hvala Bogu, po petih urah smo kov med odraslimi in mladimi, ki se primerjavi z nebeškim kraljestvom, zopet zapluli med skalovjem v vodi želijo obrti naučiti in si s tem zasluje ponudbo zavrnil in se mu zahvain obrežjem ter s praskanjem po dnu žiti kruh. Veselimo se z vami in vi lil. Povedal je še škofu, da v mladosnaprej, zaradi pomanjkanja dežja je bodite ponosni in veseli z nami. ti ni prejel birme, ker ni bilo misijogladina vode nizka. V takšnih pogojih narjev tja in nikogar, ki bi jih nanjo smo presedeli in dremali kar dva dni Zvestoba veri in Cerkvi pripravil. Škof pa mu je odvrnil s pri- in dve noči in končno srečno prispeli Podeliti želim z vami tudi novico, znanjem, da je z zvestobo katoliški do cilja. Je pa to edina ladja, ki še vozi, da bomo na misijon PARI-CACHOEIvendar izgleda, da bodo morali še RA - (dva dni vožnje s čolnom od São Cerkvi izkazal, da je že pripravljen, po milosti samega Gospoda. Naročil to ukiniti, dokler ne bo dežja. Veliko Gabrijela do tja, kjer sem že delovamolimo za dež, saj že dva meseca ne la dvakrat) - dobili novo misijonarko mu je, naj povpraša vse druge, ki bi iz Vietnama. Sedaj se v São Paulo uči želeli prejeti zakrament birme, da bo dežuje, kot bi bilo treba. Se vidi, da je na planetu nekaj narobe! jezika, potem pa direktno na misijon. na naslednjem obisku birma. In glej, 12


OD TU IN TAM

Že dva milijona beguncev S. VERONIKA NOSE, USMILJENKA, TURČIJA

Dragi misijonski prijatelji! Iskreno se vam zahvalim za vse poslano, pisma, dobre želje in molitve. Leto posvečenega življenja nam je bilo podarjeno, da bi ga živeli z obnovljeno ljubeznijo in upanjem. Papež nas je presenetil in nam podaril sveto leto Božjega usmiljenja. V polni katedrali smo imeli lepo slovesnost z odprtjem svetih vrat v navzočnosti več škofov, duhovnikov in vernikov. Molili smo v različnih jezikih. Ko smo bili zunaj cerkve, je bila tema. Ko je škof odprl vrata cerkve, ki je bila vsa razsvetljena, sem mislila, kako bo šele lepo, ko bomo vstopili v večno svetlobo. Papež nas zbiram obleke, odejo, obutev, pa tudi dva invalidska vozička sem uspela dobiti. Pomagam pri pripravi in delitvi hrane. Nekateri so zelo hvaležni, drugi nič ne rečejo, vidi se jim bolečina na obrazu. Težava je v tem, da se zaradi nepoznavanja jezika težko razumemo. Gospodu izročam vse te begunce in molim za mir.

Obisk v zaporu

Sestre smo bile povabljene na predstaprosi, naj bomo usmiljeni. Skušam vo v turškem zaporu, kjer so igrali zaprepoznati telesne in duhovne porniki. Dva igralca prostovoljno učita potrebe tistih, ki so mi blizu in jim po- zapornike in tako vsako leto zaigramagati po svojih močeh, tako doma, jo predstavo pred svojimi sorodniki in v bolnici in med begunci. Pravijo, da nekaj povabljenimi. je v Turčiji že dva milijona beguncev. Zelo lepo so nas sprejeli, direktor in Lahko pomagam le majhnemu številu, stražniki. Po prehodu več zaklenjenih

vrat smo prišli v dvorano, kjer je bila predstava. Zelo lepo in dostojno so igrali. Takoj po igri sta dva zapornika prišla k nam sestram. Eden je prosil za molitev, drugi pa, da bi mu odvzeli krivdo. »Usmiljenemu Bogu izroči svojo krivdo in On ti bo pomagal,« smo mu odgovorile, me pa bomo molile za vaju in vajine prijatelje. Odšla sta pomirjena in hvaležna. Bile smo ganjene ob zaupanju do nas sester in vesele, da dva dobra muslimana s požrtvovalnim delom za nekaj ur polepšata trdo življenje v zaporu. Vsem vam misijonskim prijateljem v svetem letu usmiljenja veliko dotikov Božje ljubezni, Vam iz srca hvaležna za vso materialno in duhovno pomoč ter s pozdravi - s. Veronika

Malo pozno, pa vendarle S. ANICA VLAŠIČ, FRANČIŠKANKA MARIJINA MISIJONARKA, RUSIJA

Radostni trenutek “prejem pisemca” ste mi pripravili tudi z zajetno pisemsko pošiljko, v kateri bo, sklepam, veliko zanimivega branja … omenjeno pošiljko sem namreč ravno prejela … Praznovanje božične noči se da globoko doživeti tudi v »severnih Benetkah«. Okrašena cerkev, lepe jaslice, ubrano petje in veliko ljudi … Nekateri od njih si niso prizanesli vzeti dolgo pot pod noge, da bi se udeležili božičnega bogoslužja! Celo novinarji

so prišli. Nova vrsta misijonarjev, ki se tega pogosto ne zavedajo, saj bodo s svojo oddajo oznanjali rojstvo Gospodovo! Snemali so vstopno procesijo, med katero je naš župnik, otec Sergej, visoko dvigal Jezuščka, ki ga je končno položil v jaslice. V Rusiji je 25. december navadni delavnik, a družbena občila poročajo javnosti o praznovanju božiča katoliške Cerkve. Celo župan in druge osebnosti mestne uprave pošljejo voščila.

Letos je bilo videti, da bomo doživeli še en “zelen božič”. V desetih letih mojega bivanja v Rusiji sem doživela nekaj takih, a Jezus nas je razveselil tudi v tem, kajti ko smo se po polnočnici razhajali, je že snežilo. Dragi bratje in sestre v misijonski pisarni, dragi bratje in sestre v misijonih naokrog po zemeljski obli, vas vse, kakor ljudi, h katerim ste bili poslani, priporočam Jezusu – Knezu miru … ki se bo kmalu daroval za nas in nas povedel v veliko noč. 13


OD TU IN TAM

Kot eno srce in duša S. DORICA SEVER, FRANČIŠKANKA MARIJINA MISIJONARKA, KANADA

Hvala, ker mi pomagate. Nisem se oglasila, ker smo imeli tukaj "udarniško". En mesec sta nam dva prostovoljca iz Quebeca pomagala, da smo urejali in prenavljali, podirali in postavili misijon in cerkev v boljše standarde. Zanimivo je, da živimo kot skupnost, molimo skupaj, jemo skupaj, živimo skupaj, imamo sestanek skupnosti in tudi odločamo skupaj, kdo bo kaj delal in kako. To je poseben čas, ko rasteš kot človek, ko se tvoje obzorje širi in tvoja duhovnost poglablja, za naju s sosestro, ki pripada redovni skupnosti sester vnebovzetja in za naše prostovoljce. So ljudje, ki se temu čudijo ... jaz pa na to vedno odgovorim: »Živeti moramo kot eno srce in duša«, ideal prvih kristjanov. Vse je mogoče, če znamo videti lepoto vsake poklicanosti. Ko vidiš velikodušnost prostovoljcev, ki pridejo in pomagajo pri delu tudi zunaj, ko je minus 38, ob vetru pa tudi do minus 52, potem veš, da je v njihovem srcu toplina ljubezni, ki se razdaja.

Otroci 27. decembra – praznovanje Jezusovega rojstnega dne

Pri nas je lepo, vedno več svetlobe po polarni zimi, ki je bila polna teme in severnih medvedov. Osem se jih je približalo naselju tako, da smo bili kar nekaj časa doma ... V postnem času smo. Inuiti ne poznajo pusta, tako doživljamo mirno obdobje spokornosti in pričakovanja popolnega DNE, ko sonce ne zaide v naših srcih ... in nam bo zasijala luč vstajenja ... Dela prenove napredujejo, seveda pa z njimi tudi stroški. Ostali

materiali, ki jih še potrebujemo, bodo prispeli z ladjo konec julija. Radi bi pomagali tudi pri nakupu že rabljenega Jeep Wranglerja našemu katehistu Miku Panika. Ker nas vozi okrog s svojim "revežem", ki ima samo dvoje vrat in je že ves ranjen. To je hkrati tudi misijonski avto, da se še premika, je pravi čudež. Vsem dragim v pisarni in v Sloveniji lep pozdrav, rada se vas spominjam s hvaležnostjo v srcu.

Novi bogoslovci S. SNEŽNA VEČKO, URŠULINKA, SALOMONOVI OTOKI

Zdaj smo že v prvem semestru novega akademskega leta. Imam nekaj več predavanj, da je moja pomoč ob pomanjkanju predavateljev bolj izdatna. Prosile so me pa tudi druge skupnosti za biblična predavanja oz. za vodenje biblične skupine. Me zelo veseli. Vaša

pomoč Salomonovim otokom se velikokrat omenja in je izjemnega pomena za delovanje bogoslovja, ki je sprejelo spet nove bogoslovce, hvala Bogu. Bog daj, da bi vztrajali! V pripravniškem središču v bližini bogoslovja je tudi lepa skupina nadaljnjih kandidatov.

Življenje tu teče po načrtih, prve poplave so hitro minile. Začela sem izpolnjevati formularje za prošnjo za pomoč raznim potrebam. Blagoslovljen postni čas in tako tudi veliko noč vsem dobrotnikom, prijateljem misijonov in vam v Misijonskem središču!

bo gradilo, bo zelo drago ... Otrokom omogočiti vrtec, posebno tistim, ki nimajo hiše, stolov doma ... Napeljati vodo do njihovega dvorišča, pomagati graditi hiše, nuditi pomoč podhranjenim otrokom, posebej invalidnim, prizadetim, sirotam in še in še bi lahko naštevala. Treba se bo odločiti,

se posvetovati tudi z drugimi, župnijskim svetom ... V naši dekaniji sta dve veliki župniji brez duhovnika, naša Serowe in Selebi Pikwe. Obe imata podružnice. Dve župniji, ki pomagata, imata tudi sami velike podružnice, tako da ni lahko. Vse dobro in smo v molitveni navezi. Bog povrni za vse!

Velike potrebe S. FANI ŽNIDARŠIČ, URŠULINKA, BOCVANA

Zares vroče, vroče pozdrave iz Bocvane! Tu je ogromno potreb: na podružnici Paje imamo mašo in verouk pod drevesom, na prostem ..., tudi parcela - zemlja, ki je bila dodeljena katoliški cerkvi, je začrtana s posušenimi vejami trnjevega drevesa. Do vode je precej daleč ... Karkoli se 14


Ozelenela šola P. LOJZE PODGRAJŠEK, JEZUIT, MALAVI

Dragi prijatelji, znanci, dobrotniki, domači, vsi, ki vam je moje delo v Malaviju pri srcu in ga podpirate, lepo pozdravljeni! Pošiljam v ogled nekaj fotografij naše ozelenele šole. Prvič sem jo zagledal vso v zelenju, ko sem se vrnil z dopusta. Tako prijazno še naša nova šola ni bila videti. Zadnjih nekaj let smo

Del šolskih površin z dolgim sprehajališčem med razredi na levi strani, dekliškimi internati in kuhinjo z obednicami na desni strani

Pogled z oddaljenega hriba na ozelenelo gimnazijo

morali živeti sredi gradbišča, v prahu in blatu, da bi iz trde rjave zemlje izvabili, kar lahko vidite na slikah. Ni potrebno poudarjati, da je tukaj šlo za ogromno truda, dela, znoja, potovanja, sestankovanja, zbiranja darov in financ, kot tudi za veliko trkanja na premnoga vrata dobrih ljudi. Tudi vi ste med njimi in sedaj ste lahko ponosni, saj ste postali del tega podviga v korist skorajda najbolj revnih otrok na tem svetu. Slike lepo ponazarjajo, kako si jezuiti predstavljamo človekove pravice do izobrazbe, kaj menimo o dostojanstvu naših revnih ljudi in njihovih otrok. Res pa je tudi, da ta projekt še ni dokončan. Še bo treba vztrajati kakšno leto in pol, da vse dokončamo, pa vendar, vam vsem iz srca kličem hvala za vso podporo do sedaj, saj ste mi stali ob strani vse od začetka gradnje. Pa lepo pozdravljeni!

Na novem misijonu S. MOJCA KARNIČNIK, DRUŽBA MISIJONARK JEZUSA KRISTUSA, KONGO DR

Poglejte, kakšno naključje: odprla sem računalnik z namenom, da vam pišem in se zahvalim za božično pošiljko, ki sem jo prejela minulo soboto, pa sem se srečala z vašim postnim pozdravom. Tisočkrat hvala za prvo in za drugo. Božična pošiljka je prav bogata; na koledar za leto 2016 sem prav čakala, saj ga

doslej še nisem imela. Ja, danes je pust. Tukaj zanj ne vemo, kakor nismo vedeli za pustno nedeljo. Vemo pa seveda za pepelnico, s katero se začenja postni čas. Naj bo blagoslovljen in naj nas približa Gospodu. To želim sebi in vam. Končala sem s službo provincialke in sem že drugi teden na novem misijonu, KIMWENZI,

dobrih 30 km od Kinšase, do koder je pa cesta taka, da se zanjo porabita vsaj dve uri. To je noviciat naše afriške province. Trenutno se osem deklet pripravlja na redovno življenje v našem redu. Jaz bom pri njihovi vzgoji sodelovala. Še enkrat prisrčna hvala za poslano in vsem topel pozdrav. 15


OD TU IN TAM

Župnija z devetimi podružnicami P. MILAN KADUNC, FRANČIŠKAN, FRANCOSKA GVAJANA

Kar težko se spravim k pisanju, tudi tokrat bom le na kratko podelil z vami nekaj stvari iz mojega misijona. Se vas pa seveda vseh s hvaležnostjo spominjam in vedno znova tudi obračam na vas s prošnjo. Naša župnija ima več kot 40 000 prebivalcev in devet podružnic. Čeprav se pri obiskovanju izmenjavamo, smo si nekoliko razdelili področja. Sam sem predvsem odgovoren za tri podružnice, čeprav se vrstimo drug za drugim, zlasti če nismo vsi doma. P. Hugo je trenutno v Venezueli in se vrne čez kak mesec. Takrat gre tudi naš župnik na tritedenske zdravniške preglede v Pariz. Od treh mojih podružnic ena nima cerkve in se zbiramo v šoli, ki je katoliška; tu je okoli 80 ljudi in iščemo primerno parcelo, kar pa je precej težko in drago. Na drugi so pred leti zgradili kapelo (8 x 15m). Ni pa

še ometana in odločili smo se, da jo priključimo na električno omrežje. V zadnjih treh mesecih smo jo opremili s potrebnimi lučmi in stikali. Čakamo na priklop na omrežje. Omet kapele, beljenje in elektrifikacija nas

bodo stali kar precej, sredstev pa seveda še nimamo. Zaupamo v Božjo pomoč, pa tudi na odprtost dobrotnikov računamo. Če se nam boste lahko pridružili s kakšnimi darovi, se vam že v vnaprej iskreno zahvaljujem.

Čakal na božji blagoslov P. STANKO ROZMAN, JEZUIT, ZAMBIJA

Hvala za poslano vabilo, da vstopimo skozi sveta vrata v postni čas in z vnemo delamo za duhovna in telesna dela usmiljenja. Se jih bom na pamet naučil. Danes sem enega že naredil: šel sem na vas Shimbishi, kjer sem maševal ob pogrebu starejšega

možakarja Gideona. Pred štirimi leti ga je zapustila žena z otroki. Potem je prišel v naše kraje iz Livingstona in se naselil pri sestri, ki mu je v bolezni stala ob strani. Žalostno je bilo, da niti žena niti otroci niso prišli na pogreb. Tako ga je pokopala razširjena

družina ter sosedje. Jaz sem pa "ministriral". Umrl je na hitro. V nedeljo sem ga šel mazilit, v ponedeljek zjutraj pa je zaspal. Kot da je čakal na Božji blagoslov! No, del usmiljenja bo kar zadosti. Naj nam Gospod pomaga, da jih bomo vršili. Naj bo Gospod z nami!

priznanje, da trud le ni zaman in da tudi država vidi, da dobro delamo. Sicer pa se trenutno soočamo z velikimi problemi v državi: politična napetost, ker se opozicija še naprej poteguje za položaj v nekaterih provincah. Drug velik problem je suša, ki je letos zajela južni del države. Praktično do zdaj še ni deževalo, polja so suha, ljudje ne morejo saditi, živina poginja, posledica pa je rast cen. Veliko bo lakote in težkih

dni za mnoge. Vsak dan molimo za dež, medtem ko ga je bilo na severu države kar preveč, da so bile ponekod poplave in so odnesle pridelek. No tako na hitro nekaj novic, pa upam, da se še kaj slišimo. V mojem novem poslanstvu bom več na poti in po skupnostih in bo morda kaj več zanimivega tudi za poročati. Želim vam in vsem svet postni čas in se vam zelo priporočam v molitev, s. Zvonka.

Priznanja za delo S. ZVONKA MIKEC, SALEZIJANKA, MOZAMBIK

Najlepša hvala za tako lepe postne spodbude. Da, Bog daj, da bi znali živeti to, kar nam sv. oče naroča. Tu pri nas se je ta teden začela šola. Na tisoče otrok je prestopilo šolski prag naših šol in v tem začetku leta smo tudi prejele razna priznanja za delo, ki je bilo narejeno lansko šolsko leto: pokrajinska priznanja za dve šoli in priznanja nekaterim posameznim sestram kot najboljše učiteljice v provinci. To je za nas res lepo 16


IZ ZALEDJA

Pustna sobotna iskrica 2016 LJ-ŠENTVID, ZAVOD SV. STANISLAVA, 6.2.2016

Bogu hvala za vas misijonarje, ki delate velika dela za naše brate in sestre v misijonih, kjer živijo ljudje v resnično težkih razmerah. Kljub temu so velikokrat bolj veseli in srečni kot marsikdo pri nas. Želim vam veliko milosti in Božjega blagoslova! Lep pozdrav s Ptuja! MŠ

Čudovito delo opravljate, naj vas spremlja Božji blagoslov. AS, Celje

Dragi Janez! Naj Ti Bog daje korajžo in blagoslov še naprej. LR, Essen, Nemčija Namen dobrodelnega pustnega plesa, ki so ga skupaj z Misijonskim središčem Slovenije organizirali in izvedli sodelavci Radia Ognjišče z Juretom Seškom na čelu, je bil: prenesti veselje tudi na misijonske poljane. Levji delež so pri prireditvi imeli radijci, pri programu je sodelovala Romana Krajnčan ter ansambel Skrivnost – v središču pa so seveda bile vesele in domiselne maškare. Bog naj stoterno povrne vsem za tako prijetno doživeto srečanje in sad dobrote, ki je bil tokrat namenjen Janezu Krmelju, misijonarju na Madagaskarju, ki bo s tem blagoslovom lahko uredil prostore za porodnišnico. Dobrodelne pustne prireditve se je udeležilo več kot tri tisoč maškar. Na klic k pomoči se je odzvalo 1610 dobrotnikov. Skupaj (na prireditvi in preko položnic) ste darovali 55.246,evrov. Naj Bog vsem stoterno povrne in blagoslavlja vaša plemenita srca in vaše življenje. Tu je tudi nekaj pripisov, ki ste jih poleg svojega daru na položnicah namenili misijonarju Janezu Krmelju:

G. Janez, pozdrav. Pravi ponos ste za vse nas skupaj z vsemi misijonarji. Pozdrav in veliko moči in zdravja vam želim. VB, Kranj

Hvala Bogu za take Slovence! Smo ponosni na vas! Hvala vam za pogum, da vse svoje sposobnosti in moči podarjate pomoči potrebnim. AŠ, Lesce

Hvala, ker imate pogum in pomagate ubogim. Vsak ni sposoben tega. SD, Kranj

Iskren boglonaj za vaš trud in upanje, ki ga sejete med ljudi. MJ, Škofja Loka

Korajžno naprej! AV, Ljubljana

Pozdravljeni! Zahvaljujem se vam in vas občudujem pri vašem

napornem delu. Še naprej naj vas in vaše Malgaše spremlja Božji blagoslov in varstvo vseh svetnikov, posebno sv. Jožefa. Lep pozdrav na Madagaskar. VKJ, Žirovnica

V zahvalo za novorojenko Anamarijo - priporočava jo v molitev. AML, Naklo

Vaše požrtvovalno delo in delo ostalih slovenskih misijonarjev med Malgaši je zares občudovanja vredno. Naj vas nebeški Oče še vnaprej obilno blagoslavlja! NR, Šentvid pri Stični

Veliko dobre volje je potrebno za taka dejanja, želim, da vam je ne zmanjka. Srečno. AK, Ljubljana

Lep pozdrav vsem Malgašem in njihovim prizadevnim misijonarjem, vsem darovalcem pa iskrena hvala. SB, Loče

Nisem imela namena darovati, vendar, ko sem si sedaj ogledala video pustne sobotne iskrice na Youtube in videla vaš nasmejani obraz ter ko ste izrekli besede, da boste kar naročili, naj začnejo pripravljati kamne, me je presunilo. Srečno! JA, Ljubljana

Sva Matic (11,5) in Tjan (9,5). Tudi midva sva se v soboto našemila in med drugim dobila nekaj evrčkov. Konec marca pričakujeva sestrico in veva, kako lepo je, da je poskrbljeno za naše mame, ko gredo rodit. Hvala misijonarju, ki bo poskrbel za mame in otročke. MT, stara mama 17


IZ ZALEDJA

Pismo misijonarkine mame

Sestra Andreja v misijonski hiši

Sem Vilma Godnič, mama s. Andreje Godnič (sedaj v Peruju). Rada bi se zahvalila vsem, ki delate v Misijonskem središču Slovenije, da vztrajate v tem težkem delu za dobrobit našim misijonarjem v svetu, med njimi tudi naše Andreje. Ko prebiram novo številko Obzorij (nova oblika mi je v veliko veselje, predvsem prispevki naših misijonarjev), se veselim z vsemi, ki podpiramo to blagoslovljeno delo, tudi z molitvijo misijonskega

rožnega venca in ste lahko veseli in ponosni na svoje delo, da ne govorim o služenju in solidarnosti poslanstva misijonske Cerkve na Slovenskem. Zato v svojem imenu in verjetno vsakega izmed nas, ki sodelujemo tako ali drugače, en velik »Boglonaj« vam in še posebej vsem darovalcem, ki vam pomagajo, da lahko delite te darove. Zdaj pa povod tega pisanja: Včeraj sem z veseljem sprejela obisk

bratranca Karla in njegove žene Fani Rustja, še večje veselje in enkratno presenečenje pa je bila vrečka z znakom Misijonsko središče in njena vsebina, ki sta mi jo prinesla. Štirje lončki s posebno poslikavo, za čaj in seveda šipkov čaj. Krasno, nenavadno darilo, lepo presenečenje. Hvala vam. Še to bi vam rada povedala. Na Misijonska obzorja sem naročena že, odkar izhajajo. O misijonih v Afriki, Ameriki in Kitajski sem prebirala že kot osnovnošolka, pred 68 leti. Moja mama je med svojo doto, ko se je poročila, prinesla tudi razne revije: Bogoljub in druge. Najbolj prebirana knjižica za naju z bratom je bila Zamorček in ko sem se sama odselila, sem za doto tudi jaz prinesla to knjižico v novi dom. V našem domu smo vsi navdušeni bralci in tako je Andreja že v prvošolskem znanju prebirala Zamorčka in se otroško odločila, da ko bo velika, bo šla na Kitajsko v misijone. Za poslano prisrčna zahvala. Želim vam moči in zdravja pri vašem človekoljubnem delu, pomagamo vam z vsakodnevno molitvijo misijonskega rožnega venca in naj Gospod blagoslavlja vaše poslanstvo. Hvaležna Vilma Godnič

čestitamo jubilantom 50 let življenja

Janez Mesec, duhovnik LJ, rojen 17. maja 1966 na Jesenicah. Prvič je v misijone odšel novembra 1999 in se vrnil leta 2009. Nato je v misijone ponovno odšel 24. oktobra 2013. Deluje na Madagaskarju. 18

60 let v misijonih

P. Vladimir Kos, jezuit, rojen 2. junija 1924 v Murski Soboti. V misijone je odšel 13. maja 1956. Deluje na Japonskem.

25 let v misijonih

S. Vesna Hiti, usmiljenka, rojena 12. julija 1954 v Hudem Vrhu pri Blokah. V misijone je odšla 24. junija 1991. Deluje v Ruandi.

25 let v misijonih

S. Zvonka Mikec, salezijanka, rojena 14. maja 1962 v Novem mestu. V misijone je odšla 23. junija 1991. Deluje v Mozambiku.


Darovi objavljenih so na naš račun prispeli do 17. 3. 2016. Hvala vsem.

DAROVI – HVALA TRIKRALJEVSKA AKCIJA | župnije: Braslovče, Brezovica, Bučka, Cerklje ob Krki, Čatež ob Savi, Črni Vrh, Dobrovnik, Gotovlje, Homec, Kamnik, Kančevci, Kopanj, Koroška Bela, Kostanjevica na Krki, Kranjska Gora, Ljubljana-Fužine, LjubljanaKoseze, Ljubljana-Marijino Oznanjenje, Ljubno ob Savinji, Maribor-Sv.Janez Krstnik, Nevlje, Pečarovci, Pirniče, Planina, Planina pri Rakeku, Ponikva, Prem, Preserje, Preska, Ptuj - Sv. Jurij, Ptuj-Sv.Peter in Pavel, Rače, Radovica, Ribnica, Rodik, Sežana, Slivje, Sodražica, Strunjan, Studeno, Suhor, Sv. Jakob v Slov. Goricah, Sv. Rupert v Slov. Goricah, Sv. Urban – Destrnik, Škocjan, Škofljica, Šmarca-Duplica, Šmihel, Št. Ilj pri Velenju, Trnje, Tržič, Velike Žablje, Vitanje, Zagorje ob Savi, Zavodnje | posamezniki: Dolenec Franci, Frančiškanski Samostan Brezje, Ketiš Marija, N.N., Salezijanski Inšpektorat, Zver Sonja | ADVENTNA AKCIJA | župnije: Artiče, Avče, Bloke, Brezno, Bučka, Bukovica, Celje - Sv. Cecilija, Celje - Sv. Danijel, Cerklje na Gorenjskem, Cirkovce, Čatež ob Savi, Črenšovci, Črešnjice, Črneče, Črni Vrh, Črnomelj, Dobrovnik, Dolenci, Dramlje, Drežnica, Fram, Gomilsko, Goriče, Gornji Grad, Gornji Petrovci, Gotovlje, Grad, Gradno, Grgar, Griže, Hajdina, Hinje, Homec, HrpeljeKozina, Ivančna Gorica, Javor, Javorje nad Škofjo Loko, Jelšane, Kalobje, Kamnik, Kanal, Kančevci, Kidričevo, Kisovec, Koper, Koprivnik v Bohinju, Koroška Bela, Kostanjevica na Krki, Kranjska Gora, Krka, Krško, Leskovec pri Krškem, Libeliče, Libušnje, Ljubljana-Dravlje, Ljubljana-Fužine, LjubljanaKodeljevo, Ljubljana-Koseze, Ljubljana-Marijino Oznanjenje, Ljubljana-Sv. Peter, LjubljanaŠtepanja vas, Ljubno ob Savinji, Loče pri Poljčanah, Lovrenc na Pohorju, Maribor-Sv.Janez Krstnik, MariborSv.Križ, Maribor-Sv.Magdalena, Marijino Celje, Matenja vas, Mengeš, Muta, Nova Cerkev, Nova Gorica - Kr. Odrešenik, Nova Oselica, Novo Mesto-Sv.Lenart, Novo Mesto-Šmihel, Ovsiše, Pečarovci, Peče, Pirniče, Pišece, Planina pri Rakeku, Podgorje pri Slov. Gradcu, Polzela, Ponikva, Portorož, Preserje, Preska, Prežganje, Prvačina, Ptuj - Sv. Jurij, Ptuj - Sv. Ožbalt, Ptuj-Sv.Peter in Pavel, Rače, Radenci, Radovica, Rakitna, Rateče-Planica, Rečica ob Savinji, Ribnica, Ročinj, Rogaška Slatina, Sežana, Slavina, Slivje, Slivnica, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Sodražica, Solkan, Sromlje, Stara Cerkev, Stara Oselica, Stoperce, Strunjan, Studeno, Suhor, Sv. Ana v Slov. Goricah, Sv. Bolfenk v Slov. Goricah, Sv. Jakob v Slov. Goricah, Sv. Jedert nad Laškim, Sv. Lovrenc na Dravskem Polju, Sv. Primož na Pohorju, Sv. Rupert v Slov. Goricah, Sv. Urban – Destrnik, Sv. Vid pri Ptuju, Sv. Andraž nad Polzelo, Sv. Jernej pri Ločah, Sv. Trojica nad Cerknico, Svibno, Šentjanž, Šentjernej, Šentlambert, Šentrupert, Šentvid pri Grobelnem, Škocjan, Škocjan pri Turjaku, Škofljica, Šlovrenc, Šmarca-Duplica, Šmartno pod Šmarno Goro, Šmihel, Št. Ilj pri Velenju, Teharje, Tinje, Trnje, Trstenik, Tržič, Vače, Velenje - Bl. A. M. Slomšek, Velike Žablje, Veliki

Gaber, Veržej, Vipavski Križ, Vodice, Voglje, Vojnik, Vrtojba, Zagorje, Zavodnje, Zavrč, Zgornji Leskovec, Žalec, Žetale | posameznika: Hrovat Marko, N.N. | MIVA | župniji: Orehek pri Postojni, Pirniče | posamezniki: Buhvald Amalija, Jerovšek Jure, Kotnik Ambrož, Kovšca Tončka, Martinčič Ludvik, N.N., Pšeničnik Marjana, Stražiščar Elizabeta | SKLAD ZA LAČNE | župniji: Dobje, Ljubljana-Ježica | posamezniki: Arko Franc, Bratuša Andrej, Gosak Maksimiljan, Kravos Stojan, Kremžar Tomaž, Macedoni Anica, N.N., Medvešek Viljem, Morelj Darja, Murko Ana, Ojsteršek Lidija, Ojsteršek Peter, Piščanec Ivan, Praček Marija, Pucihar Renata, Šimec Tomaž, Tajnikar Matej, Zavadlav Julija | SOCIALNO ZAVAROVANJE MISIJONARJEV | posamezniki: Čampa Tadej, Lep Judita | ZA GOBAVCE | posameznici: Brišar Valerija, Mežnar Klavdija | ZA MADAGASKAR | posamezniki: Gregorc Blaž, Skrt Janko, Sušnik Janez | SKLAD ZA MISIJONE | župnije: Brdo, Prem, Šmartno pod Šmarno Goro, Vransko | posamezniki: Babnik Minka, Beravs Mihael, Blažič Mihael, Bogataj Gradišnik Katarina, Eberl Martina, Fele Lojzka, Glamočanin Ljubica, Gliha Joži, Hočevar Jožefa, Iršič Andrej, Ivo Trampuž, Kokovnik Zofija, Koren Leopold, Kozole Cvetka, Kranjc, Kranjc Ivan, Lep Judita, Magdič Olga, Mikulin Olga, Modic Dušan, Morelj Darja, Muller Marija, N.N., Paškič Ilija, Pavli Alenka, Pavlovec Snežna, Pegan Karlo, Petrič Matija, Ponikvar-Zorko Pavla, Presterel Kramar Marija, Raztresen Marija, Repar Mateja, Rihtar Andrej, Rihtar France, Rihtar Helena, Saksida Blaž, Schwarzbartl Tomaž Ervin, Skribe Katarina, Slokar Darja, Snoj Irena, Suhadolčan Franci, Škrlj – Družina, Štrukelj Frančiška, Torkar Rado, Velepič Anica, Žveglič Marija | ŠOLANJE BOGOSLOVCEV | posamezniki: Mah Tinko, Mrzel Slavka, Pegan Alenka | ZA RUANDO IN BURUNDI | Škorjanc Marinka | LENČKOV SKLAD | Loboda Marjan | MAŠNE INTENCIJE | župnija Stari Trg Pri Ložu | LAKOTA - ETIOPIJA | župniji: Leše, Št. Janž na Dravskem Polju | posamezniki: Andlovec Irena, N.N., Babnik Blaž in Jožica, Bahovec Alenka, Banovec Anica, Barborič Alojzij, Benedičič dr. Nikolaj, Beravs Nika, Bohinec Marija Mojca, Boštjančič Cirila, Bratina Ana, Breznik Andrej, Breznik Rozalija, Burnik Marija, Čampa Danijel, Čarman Marija, Čeh Erika, Črnigoj Nevenka, Čuk Frančiška, Doles Miha, Družba Hčera Krščanske Ljubezni, Eichenauer Ana, Eržen Marija, Eržen Rajko, Eržen Stanka, Fajdiga Joško, Fajdiga Stanko, Ferjančič Marija, Fortuna Breda, Frece Aleš, Gaberc Breda, Gabrovšek Lovrencija, Gerdej Dominik, Golob Ani, Gorc Ana, Gratej Jožefa, Gregorc Ivan, Habinc Ivica, Habjanič Jožica, Hadjar Mirko, Hočevar, Homar Anton, Hozjan Ema, Hrovat Nika, Hrovat Olga in Franjo, Hruševar Milka, Ivanjko Marjana, Ivkovič Leonarda, Jager Roman in Verica, Jamnik Jerica, Jamnikar Anita, Jarc Ana, Jeglič Monika, Jelenc Metoda, Jerman Marija, Jermol Danijela, Jerovšek Jure, Jezeršek

Janez, Jurgec, Kavčič Marija, Kerin, Kern Frančiška, Kirn Štefan, Klanjšek Sonja in Mitja, Klenovšek Mojca, Kolander Tadeja, Kolbezen Marija, Konjar Breda, Kopač Jože, Kopriva Silvester, Kosmač Jožica, Kotnik Ambrož, Kovač Marijana, Kovačič Blaž, Kovačič Matija, Kozina Jože, Kozole Cvetka, Kožuh Simon, Krek Albina, Kržan Vanja, Kržič Mirjam, Kulovec Igor, Kunaver Jože in Marinka, Kuren Michel, Lahajna Valentina, Lažeta Andrej, Lenasi Ivan, Leskovec Cvetka, Leskovec Olga, Logar Edo, Lovšin Marija, Mali Martina, Maras Tomaž, družina Marinko, Marjanovič Miranda, Markočič Gabrijela, Matos Matevž, Matzele Meta, Mavec Marija, Medvešek Viljem, Menis Tunin Miriam, Merše Franjo, Mihelčič Vital, Mlinar Marko, Mohar Košir Andreja, Mrak Janez, Ms Invest D.O.O., N.N., Novak Maksimiljan, Oblak Anton, Obreza Jože, Omahen Dolores, Omejc Leon, Osredkar Fani, Osterc Jože, Pavli Alenka, Pavlica Otilija, Pegan Karlo, Perko Marija, Perovšek Francka, Pikl Angelca, Pintarič Rozka, Plantan Tanja, Podgornik Marija, Poljak Roman, Posel Marija, Potočnik Danica, Potočnik Mateja, Pozaršek Ivanka, Primožič Janja, Primožič Manca, Pučnik Alojz, Puš Tanja, Radešček Darja, Rakovec Marinka, Ramovš Anica, Ramovš Vera, Raspor Franc, Rebernjak Olga, Reja Karmen, Rihtar Frančišek, Robida Ivanka, Rogl Cvetko, Rozman Maksimiljan, Rožmanec Frančiška, Rupnik Niko, N.N., Sagadin Nataša in Marko, Saje Amalija, Sajevec Anton in Marija, Saksida Blaž, Saksida Irena, Sečnik Anica, Sedej Andreja, Selan Stanka, Senegačnik Jožica, Sitar Antonija, Skrt Ivica, Slemc Joži, Smole Marija, Smolič Marija, Sodja Slavka, Stambuk Igor, Stanič Erika, Starčevič Slavko, Strgar Olga, Strgar Schulz Bernarda, Stritar Jože in Marija, Sušnik Janez, Svetina Danijela, Šifrer Marija, Šimenc Joži, Šivic Silvana, Šolske Sestre, Štrancar Nikolaj, Štrumbelj Igor, Štumberger Saška, Šubic Vida, Tapajner Veronika, Tomelj Andrej, Tomšič Mateja, Trobec Tatjana, Trontelj - Petrič Martina, Trošt Peter, Turk Anastazija, Uršič Peter, Ušaj Herman, Ušaj Robert, Vene Andreja, Vene Marija, Vodnik Milan, Voršič Alenka, Vuk Irma, Zajc Jože, Zelenc Marija, Zibrik Marjeta, Žakelj Janez, Železnik Valerija, Žnidaršič Igor | RIŽEVA POLJA-MDG | Kunavar Brigita, Florjan | MATANGAMDG | posamezniki: N.N., Kozina Jože, Meglen Romana, N.N., Podobnik Jožica, Stambuk Igor, Vehovar Darinka | JOŽE ADAMIČ | posamezniki: Burger Alenka, Čižman Marko, Kocmur Petra, Kolenc Marija | PAVEL BAJEC | posameznika: Muller Marija, N.N. | HUGO DELČNJAK | Petrič Matija | S. ANKA BURGER | posameznika: Čižman Marko, Maras Tomaž | S. VIDA GERKMAN | posamezniki: Gliha Urška, Kolbezen Marija, Selan Stanka, Štiglic Neda | JOŽE MLINARIČ | posameznika: Jenič Dušan, Kvaternik Tomaž | S. VESNA HITI | posamezniki: Marolt Marija, Martinčič Angela, Osredkar Fani, Petek Ribnica D.O.O., Pisk Tomaž | TONE KERIN | posamezniki: Kastelic Ivan, Kern Jože, Klančar

Jana, Koncilja Jožica, N.N., Petek Ribnica D.O.O., Pompe Anica, Rihar Veronika, Rozman Erika, Šušteršič | S. AGATA KOCIPER | župnija Slivnica, Volavšek Marta | JANEZ KRMELJ | župnija Polhov Gradec | posameznik: N.N., Kolenc Marija, Komac Blaž, Križnar Marija, Marolt Marija, Mohorič Franc, Sušnik Janez, Sušnik Kolbezen Barbara, Vrabec Marko, Vrabec Mirijam, Vrhunc Terezija | S. ANDREJA GODNIČ | posamezniki: Jenič Dušan, Rustja Karel, Štuhec Msgr.Dr. Ivan | DANILO LISJAK | posamezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila, Kette Lucija, Krevelj Branko, Sušnik Janez | TOMAŽ MAVRIČ | župniji: Stari Trg pri Ložu, Šmartno pod Šmarno Goro | posameznici: Batagelj Sonja, Malalan Nika | S. ZVONKA MIKEC Murn | MISIJONARKE MATERE TEREZIJE | posameznika: Kranjc Rafael, Lep Judita | S. TADEJA MOZETIČ | posamezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila, Kolman Mojca, Rudež Lučka, Šiško Stanislav | JANEZ MESEC | posamezniki: Čižman Marko, Filak Nevenka, Gabršček Lojze, Komac Blaž, N.N., Pisk Tomaž, Strajnar Breda, Šimnic Apolonija, Ušaj Robert | PETER OPEKA | posamezniki: Bohak Ivan, Bole Lilijana, Bolta Cvetka, Bolta Marko, Cvetko Simona, Čermelj Anica, Černigoj Ivana, N.N., Ješovnik Simona, Kastelec Martin, Kette Lucija, Kordiš Rozalija, Lah Zmaga, Leskošek dr. Franc, Mežnar Klavdija, N.N., OŠ Alojzija Šuštarja, Perovšek Biserka, Puntar Kristina, Rajh Danilo, Remše Matija, Rott Cindro Barbara, Rus Valerija, Smole Gorazd, Stare Helena, Sušnik Janez, Šef Manja in Tone, Šegula Zdenka, Verbič Karel, Zgonc Marija | MARTIN KMETEC | župnija Stari Trg Pri Ložu, Pisk Tomaž | S. EMA TELIČ | Strajnar Jurij | TONE GRM Petek Ribnica D.O.O. | S. BOGDANA KAVČIČ | posamezniki: Jovanovič Ljudmila, N.N., Žveglič Marija | LUCIJA ČUK | Grbec Franka | S. TEREZIJA PAVLIČ | posameznici: Pavlič Terezija, Rozman Jerica | P. LOJZE PODGRAJŠEK | župnija Stari Trg Pri Ložu | posamezniki: Povh Jože, Tapajner Veronika, Žmaucar Kržišnik Ivana | P. RADKO RUDEŽ | župnija Koper - Sv. Marko | S. ANICA STARMAN | Ravbar Anica | S. ZORA ŠKERLJ | Raspor Franc  | S. SNEŽNA VEČKO | Kramberger Marta | S. FANI ŽNIDARŠIČ | Souidi Zavrl Nada | S. LJUDMILA ANŽIČ | posamezniki: Čampa Tadej, Lazar Jožica, N.N. | S. DORICA SEVER | župnija Slivnica | posameznice: Sitar Antonija, Strajnar Breda, Zabukovec Darinka | KATARINA TOMC | Strajnar Jurij | S. POLONA ŠVIGELJ | posameznik: Dolenc Katarina, Strajnar Jurij | MISIJON CRIPAM-BRAZILIJA | posameznika: Muller Horvatič Ingrid, N.N. | P. MIHA MAJETIČ | Lajevec Janja | S. SLAVKA CEKUTA | Resman Mimi

Priporočeni dar za tisk Misijonskih obzorij za leto 2016 znaša 9 eur. 19


Skupaj z misijonarji pomagajmo beguncem Veliko prebiramo o beguncih, veliko fotografij in posnetkov vidimo v časopisih ali na televiziji. Podobe prihajajo v naše življenje, v nas se porodi sočutje. Ko slika izgine iz ekrana, pozabimo na stisko, ki smo jo videli. Zgodbe ljudi iz vojnih področij so polne bolečine in nemoči. Najbolj trpijo otroci. Zgodba sestrice in bratca, ki sta ostala med razvalinami porušenega mesta in se igrala skrivalnice. Včasih se je zgodilo, da sestrica bratca ni našla, zato ga je morala priklicati iz skrivališča. Nekega dne je granata ubila fantka. Na pogrebu je sestrica vzkliknila: »Bratec pridi ven, jaz te ne morem več iskati.« Ali zgodba družine, ki je morala zapustiti svoj dom. Mlad fant Ilyas je maturiral na dveh srednjih šolah v Siriji. Po maturi se je vpisal na univerzo. Zaradi nenehnega bombardiranja ni mogel nadaljevati šolanja. Življenjski pogoji so bili nemogoči. Ni bilo vode, ni bilo elektrike. Mama je bila vdova. Trije otroci so se odločili, da bodo zbežali iz Sirije. Prišli so v Turčijo, v Carigrad in bili tri dni na cesti prepuščeni veliki nevarnosti. Čakanje v Turčiji je bilo zelo negotovo, brez jasne prihodnosti, zato so šli vsak na svoj konec. Ko mora človek bežati, da reši golo življenje, se vse življenje postavi na glavo, naenkrat izgubi trdna tla pod nogami. Ljudje največkrat bežijo zaradi nasilja in terorja. Na svetu je več kot 60 milijonov beguncev. Med begunci je več kot polovica otrok, novorojenčkov, šolarjev, mladih do 18. leta starosti. Čeprav jih je veliko v Evropi in po svetu, jih vendarle večina ostane v svoji državi. Veliko beguncev je v Turčiji, Jordaniji in Libanonu. Ne moremo zmanjšati trpljenja mater in očetov, ki se podajo na negotovo pot begunstva. Lahko pa jim s svojim darom pomagamo, da bo njihovo trpljenje znosnejše. Čeprav v misijonskem poslanstvu Cerkve nikakor nismo 20

najprej socialna organizacija, temveč oznanjevalna, je seveda naša prva naloga molitev, sočutje in usmiljenje. A ni dovolj le sočutje, treba je narediti korak naprej. Pomagajmo, kjer lahko pomagamo. V nekaterih državah se kristjani bojijo, ker jih še dodatno preganjajo. Mi jim lahko dajemo upanje, da niso sami, da niso pozabljeni. Vsak dar lahko ljudem še kako daje upanje! Hvala Vam za vaš dar! Stane Kerin Narodni ravnatelj za misijone Podatki za nakazilo: TRR pri NLB: SI56 0201 4005 1368 933 koda namena: OTHR namen nakazila: begunci referenca: SI12 2792230029169

Profile for Misijonsko Središče Slovenije

Misijonska obzorja april 2016  

Misijonska obzorja osveščajo in seznanjajo ljudi v Sloveniji z delom in projekti v misijonskih deželah. Revija je pomembna tudi zaradi med c...

Misijonska obzorja april 2016  

Misijonska obzorja osveščajo in seznanjajo ljudi v Sloveniji z delom in projekti v misijonskih deželah. Revija je pomembna tudi zaradi med c...

Advertisement