__MAIN_TEXT__

Page 1

Misijonska obzorja POGLED PO SVETU

02

let o 29

a p r il 2015

p r ip o r o čeni d a r z a t isk M O 1,5 0 E UR

Vendar ima pa življenje končno besedo

ALELUJA


Beseda urednika JOŽE PLANINŠEK, CM

Dragi misijonarji, spoštovani misijonski prijatelji,

iskali službo, vztrajali pri delu, tudi za minimalno plačo, zaupali v izgubljajočega se mladostnika, ponovili izpit, ki nam v zadnjem roku ni uspel … Misijonarji tudi ne boste ostali brez dela, saj ste sredi izzivov, ki kar kričijo in jih nikoli ne boste mogli povsem utišati, zato se boste lahko vedno borili … Tukaj in tam, povsod smo v areni življenja, ki je zahtevna in kruta, zato je pomembno, da smo skupaj, sočutni in solidarni. Že to nam daje upanje; ne tu ne tam nihče izmed nas ni sam v svojem spopadu. Zaljubljenost Boga v nas in našo stvarnost, – drugače si ne moremo predstavljati norosti križa, ko vstopa v areno življenja, – pa je odrešujoča. Sicer jasno sporoča, veliki petek in vse, kar si ob njem lahko predstavljamo, je del življenja, ki se mu ne moremo in ne smemo umakniti, toda ni cilj. Je sicer dejstvo, vendar Lahko bi sicer zamahnili z roko glede na težo je velikonočno jutro bolj zanesljivo. izziva naše stvarnosti, celo povsem upravičeno, Zmagoslavno bo, kolikor bomo tudi sami stopili v to areno življenja in se vendar bi spregledali odločilno, pokončni del križa, nad njo ne pohujševali, temveč v njej njegov pogled kvišku, proti velikonočnemu jutru, borili. ki se svita nad obzorjem. Sebi in vam vsem, ki vas dosegajo te vrstice, želim, da bi vedeli: Bog je LjuV domovini bomo odšli na referenbezen, ki nima meja. On je in bo z dum, druge izbire več nimamo in nami – in ni ga velikega petka, ki ga nekaj je treba storiti. Pa še z marsičem enkrat ne bo razblinil, da bo lahko drugim se bomo spopadali; še naprej imela »Aleluja« odločilno besedo.

Groblje, Rim, Buenos Aires 1923-1987

s temi mislimi sem z vami ob vstopu v tihi teden, ko smo zakrili križe ali pa jih umaknili z oltarjev. Stvarnost, tako doma kot po svetu, – ta še posebej odseva iz vaših pisem, – je tudi moč povezati s tem pomenljivim liturgičnim dejanjem. Osrednje znamenje naše vere, križ, ki je neskončno več od dveh tramov, nas misijonsko postavlja v življenje z nalogo, s poslanstvom. Njegova odsotnost ali skritost v liturgičnih prostorih nas vabi, da ga globlje zaživimo v svojih držah. Prečni del se spogleduje z vsem okrog nas. Nasilje, vojna, preganjanja, lakota, skorumpirana oblast, podivjana narava, človekovo rušenje naravnih zakonov - in spisek bi lahko bil še zelo dolg, če bi hoteli našteti vse, na kar nas opozarja horizontalni pogled s svetom, ki ga ne smemo spregledati.

Izhajajo v Ljubljani od 1987

MISIJONSKO SREDIŠČE SLOVENIJE SI-1000 Ljubljana, Kristanova 1, Slovenija Tel. : 01/300 59 50, Faks: 01/300 59 55 E-mail: missio@rkc. si http://www. missio. si Uradne ure vsak dan od 8h do 13h.

Misijonska pisarna v Mariboru je od 1. januarja 2015 zaprta.

Glavni urednik: Jože Planinšek, CM Pomočnica glavnega urednika: Tina Jež Lektor: Jurij Devetak, CM Odgovarja narodni ravnatelj za misijone: Stane Kerin Oblikovalec: Hanzi Tomažič Grafična priprava: Boris Jurca Tisk: Para, d. o. o. Naklada: 5600 izvodov Če ni posebej omenjeno, so slike od avtorja prispevka ali iz arhiva MSS. ISSN 1318-4369 Misijonska obzorja izhajajo šestkrat letno.

Priporočeni dar za posamezni izvod je 1,50 EUR. Celoletni prispevek za MO za leto 2015: 9 EUR, za Evropo 12 EUR, avionska za Ameriko in drugod je 20 USD, 25 CAD. Vplačila nakazujte na transakcijski račun MSS, Kristanova 1, Ljubljana, namen nakazila: naročnina MO, št. transakcijskega računa pri NLB: SI56 0201 4005 1368 933, št. transakcijskega računa pri Raiffeisen banki: SI56 2420 0900 4370 443 Vplačila iz tujine s čeki na naslov: Misijonska pisarna, Kristanova 1, 1000 Ljubljana Slika na naslovnici: Veikonočni križ, Malavi Foto: Stanko Rozman


S POGLEDOM V SVET

Zlati jubilej Odloka o misijonski dejavnosti Cerkve FRANCI MIHELČIČ, RIM

Papež Pavel VI. je 7. decembra 1965 podpisal zadnji dokument, ki so ga tisti dan z glasovanjem sprejeli koncilski očetje, in sicer odlok »Ad Gentes« (M), ki predstavlja celotno poslanstvo Cerkve kot misijonsko poslanstvo. Drugi vatikanski koncil je tako prinesel velike spremembe v pojmovanju misijonov. Dogmatična konstitucija o Cerkvi predstavi Kristusa kot luč narodov in pravi, da je »Cerkev v Kristusu nekak zakrament, to je znamenje in orodje za notranjo zvezo z Bogom in za edinost vsega človeškega rodu« (C 1). Cerkev je sestavljena iz vsega Božjega ljudstva, ki je na poti pod vodstvom Svetega Duha, in vsak kristjan je poklican, da sodeluje pri misijonskem poslanstvu Cerkve (C 2). To občestvo vere, upanja in ljubezni je novo mesijansko ljudstvo, ki oznanja in vzpostavlja Božje kraljestvo, njegova naloga pa je predvsem služenje. Na Božje ljudstvo so na različne načine naravnani tudi nekristjani, vendar se ne sme nikogar siliti, da bi sprejel vero v Kristusa. Izjava o verski svobodi poudarja, da so vsi ljudje »dolžni iskati resnico, zlasti tisto, ki se nanaša na Boga in njegovo Cerkev« ter se »spoznane resnice okleniti in jo ohraniti« (VS 1, 2). Izjava o razmerju Cerkve do nekrščanskih verstev pa je katoliško Cerkev odprla za medverski dialog, saj trdi, da Bog deluje tudi v nekrščanskih religijah in da Cerkev »ne zameta ničesar od tistega, kar je v teh verstvih resničnega in svetega« (N 2). Poslanstvo Cerkve ima svoj izvor v sveti Trojici: večna Božja ljubezen nagovarja vse ljudi brez razlike, jim po Kristusovem učlovečenju in velikonočni skrivnosti podarja Cerkev ter v njej deluje po Svetem Duhu. »Potujoča Cerkev je po svoji naravi 'misijonarska', saj ima po načrtu Boga Očeta

svoj izvor v poslanosti Sina in poslanosti Svetega Duha« (M 2). Krajevne Cerkve omogočajo, da so v misijonsko dejavnost vključeni laiki, ki so v okolju, kjer živijo, prvi misijonarji. Pričevanje z življenjem in dialogom ter z deli krščanske ljubezni odpira srca ljudi, da sprejmejo evangelij, se spreobrnejo h Kristusu in postanejo njegovi učenci. Vera v Kristusa, novo življenje v njem in vključenost kristjanov v družbo tako polagoma začne prežemati in preoblikovati socialno in kulturno okolje po izročilih lastnega naroda (M 21). Mlade Cerkve privzemajo vsa bogastva narodov in jih usmerjajo »k hvaljenju Stvarnikove slave, k poveličevanju Odrešenikove milosti in k pravilnemu oblikovanju krščanskega življenja« (M 22). Ker je še mnogo ljudstev, ki jih je treba privesti h Kristusu, imajo poklicni oznanjevalci evangelija - misijonarji - in misijonske ustanove v Cerkvi posebno mesto. Za ureditev misijonske dejavnosti in organizacijo sodelovanja pa je pristojna »kongregacija za širjenje vere« (M 29) oziroma za evangelizacijo narodov, kakor se imenuje od leta 1988. »Ker je celotna Cerkev

misijonarska in je delo evangelizacije dolžnost Božjega ljudstva« (M 35), so k sodelovanju povabljeni vsi kristjani brez razlike. Odlok o misijonski dejavnosti Cerkve na sodoben način razvijajo tudi drugi pokoncilski dokumenti. To so predvsem apostolska spodbuda Pavla VI. O evangelizaciji (1975), okrožnica Janeza Pavla II. Odrešenikovo poslanstvo (1990) in apostolska spodbuda papeža Frančiška Evangeljsko veselje (2013). Edino ta koncilski odlok je bil dopolnjen s papeško okrožnico, ko je ob njegovi 25-letnici Janez Pavel II. želel poživiti misijonsko vnemo in povabil Cerkev k prenovi misijonske dejavnosti, ki je šele na začetku. Zapisal je: »Vero krepimo s tem, da jo dajemo naprej!« (OP 2). »Vsi verujoči v Kristusa morajo občutiti apostolsko skrb, da prenesejo drugim veselje in luč kakor dopolnjujoči del svoje vere« (OP 40). Papež Frančišek pa nam želi pomagati pri misijonskem spreobrnjenju tudi z napovedjo izrednega jubilejnega leta, ki bo posvečeno Božjemu usmiljenju in se bo začelo na dan, ko bomo obhajali 50. obletnico zaključka Drugega vatikanskega koncila. 3


MISIJONSKI PRIČEVALEC

V čutenju s cerkvijo sestra dr. Ivanka Tadina POGOVARJAL SEM SE – JOŽE PLANINŠEK

Si ena redkih ali pa kar edina v Sloveniji, ki si doktorirala iz misijologije. Bila si študentka Papeške univerze Urbaniana v Rimu. Kako gledaš na ta svoj študij takrat in koliko ga lahko prenašaš danes v Cerkev na Slovenskem? Spomin na študijska leta postaja vedno bolj oddaljen. Pa vendar ostaja globoko v srcu bogata izkušnja konkretizacije inkulturacije, ko sem se vsak dan srečevala s študenti iz celega sveta. Potrebno je bilo stopiti iz našega načina razmišljanja k odkrivanju bogastva različnosti. Različnost je bila vidna že na zunaj. Duhovniki in redovniki iz afriških in azijskih dežel so svojo kulturo očitno izražali s svojim načinom komuniciranja, odprtostjo, pristnostjo in včasih – za moj pogled – ležernostjo, medtem ko sem bila sama vajena na red, disciplino. Naša različnost me je počasi bogatila. Glede na podiplomski študij, ki sem ga opravljala, pa sem pridobila v miselnem pogledu. Profesorji »črni«, »beli« in »rumeni« so, izhajajoč iz svojih okolij, skušali oblikovati miselnost, ki bi bila sposobna razumeti pot in način Kristusovega oznanjevanja v različnih kulturah, med nekrščanskimi verstvi, v težkih družbenih pogojih in posebnostih vsakega posameznega človeka. Na praktičnem in teoretičnem področju sem pridobivala, da kot kristjanka in nosilka evangelizacije ne morem in ne smem pristopati k drugi kulturi in veri z vzvišenostjo, ampak kot tista, ki prinaša Jezusa Kristusa, ki je Ljubezen. Močno je bil poudarjen medverski dialog in medsebojna izmenjava. Misijonar je tisti, ki sprejema in daje, ki spoštuje dostojanstvo vsakega človeka, ki se bogati ob kulturi drugega in prinaša veselo oznanilo, dokler se evangelij ne 4

utelesi v kulturo narodov. To pomeni, da se misijonar lahko umakne in pričevalci postanejo domači duhovniki, verniki. Ko se to zgodi, govorimo o inkulturaciji. V času mojega študija je bil ta pojem zelo moderen. Znanje in izkušnje, ki sem jih pridobila na Papeški univerzi Urbaniana, sem delila na simpozijih, v različnih člankih, delno tudi na teološki fakulteti in z osebnim življenjem v okoljih, ki na zunaj niso bila direktno povezana z misijologijo.

krajevnih Cerkvah vernike vzgajati in spodbujati k misijonskemu poslanstvu Cerkve. Poudari, da »vero krepimo s tem, da jo dajemo naprej«. In še nas spodbuja, naj bi krajevne Cerkve vključile misijonsko spodbujanje kot bistveno prvino svoje redne pastorale v župnije, v združenja in skupine, posebno mladinske. Tega se, po mojem mnenju, animatorji duhovniki in drugi pastoralni sodelavci po župnijah čisto premalo zavedajo.

Se ti zdi, da sta duhovna in materialna vpetost naših ljudi v misijonsko poslanstvo Cerkve na Slovenskem primerljivi z dovolj poglobljenim študijskim pogledom na njeno misijonsko razsežnost ali slednja vendarle zaostaja? Po mojem mnenju se še lahko pohvalimo in smo hvaležni Bogu, da smo dežela z velikim številom junaških misijonarjev, kar je očitno tudi iz poročil te revije. Tudi duhovna in materialna pomoč iz zaledja za njihovo delovanje je velika, včasih za same misijonarje presenetljiva in občudovanja vredna. Najbolj šibki pa dejansko postajamo v zavedanju, da je potrebno poznati in govoriti o razlogih za misijonsko poslanstvo Cerkve. Premalo se zavedamo, da je Cerkev skrivnostna, duhovna in zgodovinska resničnost, ki je v svoji naravi misijonska. Misijoni niso nekaj obrobnega, dodanega, naključnega, ampak spadajo k bistveni in nujni dinamiki Cerkve. Ko se Cerkev zave sama sebe, uvidi, da je misijonska. Sicer ne bi bila živa Cerkev. Vsak, kdor hoče biti živi ud Cerkve, se mora dokopati do te zavesti. Tudi najpomembnejša misijonska okrožnica Odrešenikovo poslanstvo izrecno govori o tem, da je treba v

Zelo pomembno mesto ima oblikovanje bodočih duhovnikov, tako na duhovnem kot na študijskem področju; kje pri tem, po tvoje, je njihovo misijonsko ozaveščanje, študij in navdušenje? Vnema za misijonsko poslanstvo bi, po moje, morala dobiti temelje v vzgojnih ustanovah duhovnikov, redovnikov in redovnic. Že omenjena misijonska okrožnica, ki je magna karta misijologije, tudi zapiše, da so k misijonskemu izobraževanju poklicani duhovniki in njihovi sodelavci, vzgojitelji in učitelji, teologi, posebno bogoslovni profesorji. Iz tega sledi, da morajo teološke fakultete v svoj program vključiti predmet misijologije in kakšnega duhovnika, študenta ali študentko poslati na specializacijo s področja misijonskih ved. Izobrazba posameznikov tako postane podlaga za ozaveščanje Božjega ljudstva o vesoljnem misijonstvu in vzgoji zanj ter prebujanju poklicev za dežele, kjer še Kristusovega odrešenja ne poznajo. Misijonska dejavnost mora dobiti tudi pravo in neokrnjeno podobo. Pogosto se zdi, da je glavna naloga pomoč ubogim, prispevek k osvoboditvi tlačenih, pospeševanje razvoja, obramba človekovih pravic.


da bom študirala, še manj toliko časa. Sem pa po končani srednji šoli in v času enoletne službe močno začutila željo, da bi mogla pričevati v dejanjih in besedah o tem, kar je bilo zame najdragocenejše: o veri v osebo Jezusa Kristusa in o Njegovi ljubezni. Preveč ljudi in že majhnih otrok okrog mene je živelo v neki »praznini«. V tem vidim prve konkretne vzgibe za svoje misijonsko poslanstvo. Ves čas sem čutila notranji vzgib kot Božji klic, poklic, na katerega sem »morala« odgovoriti, če sem želela ostajati v harmoniji z Gospodom. Božji nagovor je edini razlog in seveda moč, da sem vztrajala. Nekateri so govorili, da plavam proti toku. Dolgo časa tega nisem razumela, namreč, če Bog kliče, kako more biti moja odločitev za študij teologije, da bi lahko oznanjevala, proti toku! V svoji »mladostni naivnosti« sem mislila, da proti toku plavajo tisti, ki Kristusa ne sprejmejo.

Res je, »misijonska Cerkev deluje tudi na teh bojiščih, toda njena prvenstvena naloga je druga: revni so lačni Boga, ne le kruha in svobode, misijonska dejavnost mora najprej pričati in oznanjevati odrešenje v Kristusu, ustanavljajoč krajevne Cerkve, ki so v vsakem pomenu orodje odrešenja«, poudari misijonska okrožnica Odrešenikovo poslanstvo. Kako in kje se sama najbolj doživljaš in tudi vidiš kot misijonska pričevalka? Vedno bolj se me v globini dotaknejo konkretna pričevanja drugih. Tako me je močno zaznamovalo pričevanje dolgoletnega misijonarja na Madagaskarju, duhovnika Klemna Štolcerja. Pred dvema letoma sva z bolniki romala v Lurd. Njegova bolezen je že zelo napredovala. V pogovoru sva prišla tudi do moje hude bolezni. Pretreslo me je takrat in še sedaj, ko se na to spomnim, kako je ob svojem trpljenju sprejel nase in za svojo tudi mojo preizkušnjo. Pozabil je nase in postal »bližnji«. Zame je bil to velik

Danes si redovnica, opravljaš povsem konkretno delo v tajništvu Slovenske škofovske konference; ti te okoliščine pomagajo ali otežujejo prvotno zamisel in zavzetost? V posvečenem življenju, v redovni skupnosti Šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja se moje misijonsko poslanstvo nadaljuje bolj v smislu pričevanja s skupnostjo in v imenu skupnosti. Kot skupnost iščemo poti, da bi nadaljevale »to, kar je Jezus delal in učil do dne, ko je bil vzet v nebesa. Še prej je apostolom, ki si jih je izbral, dal naročila po Svetem Duhu« (Apd 1,1–2). Zavedamo se, da poslanstvo oznanjevalca ali pričevalca ne izhaja iz lastne pobude in ne temelji na lastnih sposobnostih. Božja previdnost me je pred nedavnim pripeljala do poslanstva v tajniŠtudirala si teologijo kot laikinja v času, štvu Slovenske škofovske konference. ko to še ni bilo tako samoumevno, Zdi se mi, da sedaj znova vstopam v kot je danes. Kaj te je takrat vodilo k podoben čas, kot je bil takrat, ko sem temu, da si se za to odločila; želja po bila v Rimu – v globoko čutenje z veštudiju ali morda tudi večja apostolska soljno in krajevno Cerkvijo. Pridobljezavzetost za širjenje veselega oznanila? no znanje iz teologije misijonov pa Odločitev za študij teologije nima delim tudi na Katehetsko pastoralni nobene povezave s študijskimi ambi- šoli. Doživljam se izpolnjeno in hvalecijami. Nikoli si nisem predstavljala, žno ter vedno bolj živi ud Cerkve. Božji dotik, dotik Kristusove ljubezni po konkretnem človeku. Nekaj podobnega doživljam kot misijonsko poslanstvo tudi sama. Želim deliti osebno izkušnjo ljubljenosti, tega, kar Oče po Kristusu v Svetem Duhu dela zame, za druge in za vse nas. V meni odmevajo Jezusove besede: »in boste moje priče do skrajnih mej sveta« (Apd 1,8). Kraj in čas pričevanja vedno bolj postaja vsak trenutek, vsaka okoliščina. Ob različnih priložnostih, bodisi slušateljem na Katehetsko pastoralni šoli ali drugim skupinam rada sporočam, da Kristus danes nima drugega obraza kot mene in tebe. Za takšno pričevanje je potrebno stalno druženje s Kristusom in hoja za Njim.

5


SLONOKOŠČENA OBALA

Z veseljem pri delu, a tudi z mislijo na vas S. ANICA STARMAN, FRANČIŠKANKA BREZMADEŽNEGA SPOČETJA

Vedno znova se moje misli in molitve srečujejo tudi z vami, ki nas zvesto spremljate pri našem delu na Slonokoščeni obali. Minulo leto, hvala Bogu, sem se ob obisku domovine lahko z vami srečala in doživela veliko lepih in nepozabnih uric, ki mi pomagajo in me hrabrijo, ko sem spet daleč od doma. Lepo je bilo, Bog vam vsem povrni.

V Gbagbamu sva sedaj dve sestri, s. Anica in s. Blandine, z velikim veseljem pa pričakujemo sestrI Adjelino in s. Violeto iz Črne gore, ki bosta prišli v začetku novega leta. Februarja sta nas obiskali s. Petra, naša glavna predstojnica, in njena svetovalka s. Loreta, ki je prvič obiskala kakšno od afriških dežel. V prihodnjih letih pričakujemo še več naših svetovalk, da spoznajo tukajšnje življenje. Med nami so bile nekaj mesecev na stažu tri medicinske sestre iz Avstrije. Vsaka je prinesla svoje izkušnje, preprostost, veselje in mladost, ki so nas vse obogatile. S svojim apostolatom nadaljujemo. Vi vsi sodelujete z nami, saj prispevate za razne projekte, ki izboljšujejo življenje in okolico ljudi, ki so nam zaupani, ko darujete za zdravila bolnikov, predvsem otrok. S skupnimi močmi in močno vero lahko prestavljamo gore. V Frescu je naša glavna skrb delo z mladimi: 230 dijakov v kampusu in 6

114 dijakinj v domu. Sestre pomagajo direktorju predvsem z navzočnostjo pri učenju v večernih urah. Tekmovanje v čistoči nam pomaga, da je povsod red in čistoča. Tudi tekmovanje za narek brez napak ima velik uspeh. Z vašo pomočjo smo končali več projektov: nova kuhinja za dekleta, obnova električnih napeljav v obeh domovih, nakup blazin, fotokopirni aparat, obnovljena pot med stavbami, projekt solidarnost za menzo. Boljše razmere in vsi ti projekti so pomagali, da so bili v šoli boljši končni rezultati. V menzi si lahko vsak kupi dober sok ali zaužije malo peciva, v šivalnici pa pridne in spretne roke izdelajo lepe mašne plašče in albe. V Gbagbamu skrbijo sestre predvsem za bolnike, male in velike, a je med njimi največ otrok. Z vašo pomočjo smo lahko nudili zdravljenje 255 podhranjenim otrokom. Od meseca oktobra smo pomagali 42 otrokom z močno

slabokrvnostjo, 20 jih je moralo oditi v 60 km oddaljeno bolnišnico, da so dobili transfuzijo. Tudi bolnike z aidsom spremljamo, dajemo zdravila, 220 jih je, a le polovica jih redno prihaja na kontrolo. Skušamo jih obiskati in pomagati, če je mogoče. Uvedli smo terenske obiske po vaseh, ves dan je na programu cepljenje otrok, pregledi za nosečnice, animacija za preventivo podhranjenosti in slabokrvnosti, kulinarične demonstracije za otroško hrano, dva v ekipi pa diskretno obiščeta bolnike z aidsom, ki ne prihajajo po zdravila. Hvala darovalcem MIVE, saj lahko le z Mivinim avtomobilom uresničimo in nadaljujemo ta projekt. V novembru smo imeli veliko akcijo proti malariji: ena mreža za vsakega prebivalca na našem področju. Vsi jih sicer niso dobili, a velika večina bo lahko mirno spala. Laboratorij nam veliko pomaga pri diagnozi, le za nekatere preiskave je potrebno oditi v mesto Divo. Ponosne smo tudi na novo kuhinjo za pripravo otroške hrane, ki je narejena tako, da mamice same lahko skuhajo, kar so prinesle s seboj. Naša želja in cilj je, da bi vsak otrok lahko rastel v zdravem okolju, da bi lahko hodil v šolo in postal odgovoren zase in za brate in sestre. Ker prisluhnete in pomagate, lahko to delo nadaljujemo in uresničimo. Hvala vsem. Rade pomagamo na župniji pri delu z otroki, ženami in z bolniki. Letos bo župnija praznovala dvajset let obstoja. Cerkev so prepleskali, položili ploščice v prezbiterju in poslikali okna ter steno za oltarjem. Obletnica bo tudi priložnost, da globlje spoznamo našega farnega patrona sv. Frančiška Asiškega. Smo tudi v letu posvečenega življenja. Povabljeni smo, da bi bili možje in žene skupnosti polni upanja in veselja, da bi si pomagali in skupno gradili boljši, Božji svet pravičnosti in miru, kjer bo vsakdo občutil, da ga Bog ljubi in bedi nad njim. To vam želimo sestre s Slonokoščene obale. HVALA – AOUNKWA.


SLONOKOŠČENA OBALA

Bogato pastoralno leto Rad bi se zahvalil vsem, ki ste mislili name v prazničnih dneh, vsem, ki ste mi pisali in vsem, ki ste molili zame in za naš misijon. Navadno rečemo: »Eno leto več«, dejansko pa je tudi »eno leto manj« našega romanja na tem svetu. Kakorkoli že, dejstvo je, da smo že krepko zakorakali v leto 2015.

urejamo dvorišče, ki je bilo še do pred kratkim velika močvara. Da, veliko smo lahko naredili z darovi župljanov, pa tudi z vašimi darovi. Hvala vam, da ste pomagali tej skupnosti zgraditi cerkev, bivališče Boga med nami. Ni še vse končano, še marsikaj manjka, vendar zaupamo, da se naš korak ne bo ustavil na pol poti … Naša krščanska skupnost, ki je bila zelo skromna, številčno počasi raste, pa tudi organizacijsko in duhovno. Ljudje se vedno bolj zavedajo, da je cerkev njihova in da jo morajo vzeti v svojo oskrbo.

Preteklo leto je bilo zame lepo, bogato in polno živahnih dogodivščin. Kot vsako leto, smo tudi leta 2014 organizirali lepo število tečajev za katehiste, zlasti za tiste, ki vodijo krščanske skupnosti na podeželju, v vaseh, kamor pride duhovnik le parkrat, včasih enkrat ali celo nikoli v letu. Po skupinah do sto, včasih celo več, po jezikovnih pripadnostih. Katehisti ostanejo v našem centru en teden, da sledijo izobraževanju, ki jim je podano v njihovem jeziku. Lepo število katehistov pride tudi na tečaj v francoščini; tega navadno vodim sam. Sicer pa organiziram njihovo bivanje pri nas in skrbim za njihove telesne potrebe. Teme tečajev so zelo različne: zakramenti, deset Božjih zapovedi, Sveto pismo, kateheza, liturgika … Letos imamo kot temo Sveto pismo, ampak kot pomoč v naši molitvi, v našem vsakdanjem življenju, ob naših srečanjih v krščanski skupnosti, v družinah, v veroučnih skupinah … Vsako leto pripravim knjižico, ki

Res, lepo je videti, kako naša župnijska družina raste in postaja vedno bolj samostojna. Bog naj bo zahvaljen za vse te milosti, pa tudi vi, ki nas spremljate z molitvijo, žrtvami in materialnimi darovi. Naša škofija obhaja letos petindvajsetletnico. Imamo tretjega škofa, oba prednika sta odšla s tega sveta k Očetu. Kar nekaj srečanj, romanj in izobraževanj je predvidenih za to šolsko leto, ki se bo končalo 2. junija. Ob ustanovitvi je bilo v škofiji šest župnij, letos pa bo ustanovljena petindvajseta. Večina duhovnikov je bila takrat misijonarjev, danes pa nas je le kakih deset. Marsikaj se je spremenilo. Cerkev je postala bolj afriška, prežeta z domačo kulturo … Škoda je, da duhovna plat napreduje bolj počasi. Da, v marsikaterem pogledu ta Cerkev raste in se utrjuje, vendar še vedno potrebuje pomoč Matere Cerkve. Vso škofijo, zlasti našo župnijo, priporočam v vaše molitve. Bog z vami in vsem lep misijonski pozdrav.

PAVEL BAJEC, DUHOVNIK ŠKOFIJE KOPER

nam je v pomoč pri delu. V začetku septembra imamo poseben tečaj iz Svetega pisma, kjer obravnavamo eno biblično knjigo; lansko leto smo obravnavali Psalme, letos pa bomo Apostolska dela. V postnem času imamo tudi tedenske duhovne vaje zaprtega tipa za katehiste. Kar lepo število katehistov pride vsako leto na te tečaje, okrog petsto na leto. Naš center lahko sprejme skupine do 120 oseb, če jih je več, pa spijo kar na preprogah. Štiri leta so že pretekla, kar smo ustanovili novo župnijo. Tudi vi ste prispevali svoj delež pri izgradnji večnamenske dvorane, ki nam je do lani služila za cerkev, sedaj pa kot župnijska dvorana in veroučna učilnica. Predlanskim pa smo začeli z gradnjo prave župnijske cerkve. V enem letu in pol smo v njej lahko že obhajali bogoslužje. Trenutno pripravljamo cerkvene klopi. Upamo, da bomo dobili potreben oltar iz kamna, prav tako tudi ambone. Zgradili smo tri majhne dvorane za katehezo in počasi

7


FRANCOSKA GVAJANA

Skupaj se veselimo P. HUGO DELČNJAK, FRANČIŠKAN

Oglasil se nam je pater Hugo, ki se veseli pomoči pri svojem delu in se zanjo tednoma je prišel luteranski pastor zahvaljuje, pa še na praznovanje nas vabi, ko bo na zasluženem počitku v v župnišče s prošnjo, če jim lahko domovini ob svoji zlati maši. odstopimo cerkev za njihovo bogoslužje Zadnje večerje in to ob nedeljah ob 10. uri. Župnijski pastoralni svet je bil proti z razlogi, ki bi se lahko prilagodili prošnji. Ko je prišel pastor na predvečer osmine po odgovor, smo videli, da je to majhna skupina 15 oseb. V župnišču je "klet", ki je spremenjena v kapelico in to smo mu pokazali in predlagali … Ne vem, kdo je bil bolj vesel, pastor ali mi (duhovniki), da smo jim lahko ugodili. Za odstop tega prostora ni bilo potrebno vprašati nikogar, razen svojo vest.

Pred menoj je praznik zlate maše

Prejšnji teden smo imeli duhovne vaje, ki jih je vodil škof Jean Marie Le Vert iz Finisterja (zahodna Francija). Je (škof ) "zapozneli" poklic, bil je namreč marinec na ladji Jeanne d'Arc Avto je velik blagoslov s činom polkovnika, ko je zaslišal poin škofiji, kjer so razdalje velike in Misijonsko središče Slovenije MIVA vabilo "Hodi za menoj"; bilo je zaniteh srečanj je veliko skozi vso leto. mi je omogočila nakup avtomobila. Brez avta bi se dejansko počutil kot mivo in doživeto. Sedaj je pred nami Tukaj je avto nujen, kot je to v Slokongres katehistov iz vse škofije, priparaliziran. Ponovno imam dober veniji, Afriki ali pa v Južni Ameriki. čakujemo jih okoli 400. Gre za formain zanesljiv avto, dar vas, mnogih V Afriki je bil misijonski avto daleč cijo teh tako pomembnih pastoraldarovalcev. naokoli edino prevozno sredstvo; nih sodelavcev. Teme bodo v glavnem Moja hvaležnost velja prav vsem, imel je veliko vlogo v prevozu bolpovzete po papeževi spodbudi ki z veliko darežljivostjo in zanikov v oddaljene bolnišnice, onevestjo oddajo svoj dar na Krištofovo Veselje evangelija. moglih pešcev, tovorov … Tukaj v Letos pa bom praznoval tudi svojo nedeljo za nakup avtomobilov sloGvajani je različno. Ljudje, ki imajo venskim misijonarkam in misijonar- zlato mašo in sicer v Novi Cerkvi službe, delo in mesečni zaslužek, jem, raztresenim po petih kontinen- 5. julija. Seveda ste prav vsi vabljeni imajo avtomobile. Vsi tisti, ki so izin upam, da bo vaša prisotnost dala tih. S svojim darom naredite veliko ključeni iz te kategorije ljudi, priseše poseben značaj zlatemu jubileju. dobrega ljudem, ki živijo v težkih ljenci, družine z velikim številom Ker mi je bila dana milost in privilerazmerah, misijonarkam in misijootrok, ljudje brez dovoljenja bivanja - narjem pa omogočate, da se Božja gij, da sem v svojih 50 letih duhovteh je ogromno, pa imajo za gibanje beseda seje na vedno večjih površiništva živel z ljudmi na različnih kondve nogi … in štop! Javnega prevoza nah. Poslali ste nam tudi dar Misitinentih, je moja želja povabiti nepraktično ni, taksiji so zelo dragi in jonske znamkarske akcije, res veliko katere na to slovesnost. Tako npr. imeti moraš čas, kajti šofer se usede in občudovanja vredno delo premno- iz Toga (tam sem bil 16 let), iz Srev taksi, ko je avto poln … Glede bol- gih darežljivih oseb, naj Dobrota dnjeafriške republike (tam sem bil nikov je tukaj kar dobro poskrblje6 let), iz Benina (tam sem pomagal vsem povrne. no. Torej avto, ki je nujen, je nujen obmejnim župnijam, ko sem bil v za osebno gibanje, za službo, ki Lepa izkušnja letošnje Togu), iz Gvajane je kar pet kandidajo opravljamo - obisk občestev v ekumenske osmine tov. Želim si praznovanja z ljudmi, ki mestu in po naseljih, prisotnost na Smo v ekumenskem tednu in Bog mi jih je Božja previdnost naklonila mnogih srečanjih v župniji, dekaniji nam je nastavil past. Pred dvema na moji življenjski poti. 8


OD POVSOD

Sredi dela, a z mislijo na vas S. ZVONKA MIKEC, SALEZIJANKA, MOZAMBIK

Spoštovani, najlepša hvala za lepe postne spodbude, ki prihajajo vsak teden. Tako smo res še bolj povezani. Dobila sem tudi ponovni poziv za članek. Imam tu na mizi in te dni bo nastal. Saj veste, kako je, med mnogimi stvarmi se vedno nekaj odriva … Smo namreč na začetku mnogih dejavnosti: kateheza, šola, noviciat … To je življenje, hvala Bogu. Želim vam globoko doživljanje tega postnega časa in vas prisrčno pozdravljam. V prihodnjih dneh bom tudi poslala zahvale za avtomobile s slikami. Hvala Bogu, vse smo rešili in so na cesti. Boglonaj vam za vse, za delo in potrpljenje, ki ga imate z nami.

Molitev je kot svetloba S. BOGDANA KAVČIČ, USMILJENKA, RUANDA

Zdaj, ko sem na boljšem stolčku pred ekranom, moram priti k vam vsaj za trenutek. Dobila sem vaše sporočilo in sem se ga razveselila. Vem, da nas spremljate z mislijo, molitvami … in z darovanjem vsega tistega, kar prihaja vsakodnevno na vrsto. Pred časom sem slišala lepo misel, ki me hrani v vsakodnevnem srečanju z Bogom. Če ena oseba moli sama, je prižgana ena mala svečka, če jih je 20, je 20 malih svečk, sto oseb, sto malih svečk, tristo svečk … postane že en velik plamen kot ena piramida luči, svetlobe, ki se dviga

k Bogu. Oh, koliko malih svečk se prižiga vsakodnevno in se plamenčki srečujejo in združujejo, da ogrevajo, osvetljujejo in izganjajo temo na tej ubogi zemlji. Upam in verjamem, da je ta molitev, združenje v eno, ena velika moč za nas vse in ves svet, čeprav se včasih ne vidi in ne čuti. Kako želim, da bi bilo vedno več teh prižigalcev luči. In pa hvaležna sem vam vsem za vso ljubezen in luč, s katero vzdržujete energijo te luči, tega plamena, da ne ugasne. Bog vas živi, dragi prijatelji misijonov, in hvaležen pozdrav.

Naj Bog da zdravo pamet DANILO LISJAK, SALEZIJANEC, UGANDA

Potiskam dela v cerkvi na vse pretege, da bi pred veliko nočjo šli zidarji ven in ostali samo umetniki in drugi, če jih bo moč dobiti. Ta mesec sem bil že tri ali štirikrat v glavnem mestu in s to staro kripo Land Cruiserja pripeljal vsakič okrog 800 kg ploščic. In v neznosni vročini. Danes je nova luna in tudi nekaj kapljic je padlo. Verjetno do druge lune ne bo nič. Se je pa malo ohladilo, kar je dobro za spanje. Upam, da razen tistega novega zakona, ki ga levica forsira

Vsak dan molimo za vas ANTON GRM, SALEZIJANEC, MOZAMBIK

Prejmite lep pozdrav iz Maputa, poln je dežja, komarjev in sopare … Preživeli smo praznovanja, zakorakali v leto 2015 in zaključili vpis v novo šolsko leto. V internat je vpisanih 42 učencev, od tega 24 dijakov in 18 dijakinj. Ker dobro vem, od kod prihaja vsa ta pomoč v skupnost, vsak dan molimo za dobrotnike in podpornike misijonov. Z veseljem vam obljubljamo, da se vas bomo tudi v naprej

vseh radi spominjali in vas imeli v svojih mislih tudi pri delu! Prosim za pomoč pri nakupu multi­kultivatorja in motorne žage. Bog povrni za vse dobro in nakloni ljudem dobre volje in širokosrčnih rok že tukaj na zemlji obilo milosti, v nebesih pa se snidemo skupaj vsi, ki delamo v Gospodovem vinogradu z vami, da se vam zares zahvalimo, saj ste naš najdragocenejši sad in dar Gospodu! Bog vas živi …

v parlamentu, nimate drugih večjih težav. Naj Bog da zdravo pamet, da ne bo prišlo do samomora Slovencev. Saj nas je komaj za en 'oreh'! Pogumno! 9


OD POVSOD

Združimo naše molitve S. JOŽICA STERLE, MARIJINA SESTRA ČUDODELNE SVETINJE, UKRAJINA

Hvala lepa za spodbudne misli. V tem trenutku potrebujemo veliko zaupanje v Boga, ki nam lahko podari mir. Tudi vas prosim za molitev v ta namen. Sicer pa delamo, snujemo, načrtujemo, hodimo na Radio Marija, da bi v ljudeh prebudili občutek za njihove bližnje in razvili dobrodelne skupine. Čez dan smo v bolnici, ob večerih pa z mladimi pri raznih dejavnostih. Čez pol ure pridejo dekleta krasit sveče, ki jih bomo prodajali na sejmu in z izkupičkom podprli kuhinjo za brezdomce ter center za zdravljenje odvisnikov. Na žalost so nemiri tudi v drugih državah. Poslali ste nam prošnjo za molitev za Irak. Tudi mi prosimo za molitev, da bi se naši vzhodni sosedje umirili in bi vsi lahko živeli v miru. V Kijevu sicer toliko ne čutimo ukrajinskih

nemirov, je pa veliko družin, ki se obračajo na nas s prošnjo za molitev in za svetinje za svoje sinove, ki so poklicani v vojsko. So tudi pričevanja o čudežnih rešitvah na Marijino priprošnjo. Ob vsem tem pa zaupamo

v Božjo previdnost … in se vsemu navkljub veselimo Božje pomoči. Želim vam blagoslovljen postni in velikonočni čas in vas v imenu vseh nas prav lepo pozdravljam.

Molite za nas KATARINA TOMC, LAIŠKA MISIJONARKA, MOZAMBIK

Pozdravljeni, prijatelji misijonov doma v Sloveniji! Pišem vam iz afriške države Mozambik, kjer delujemo trije slovenski misijonarji: sestra Zvonka Mikec (hčere Marije pomočnice), salezijanski duhovnik Anton Grm in jaz - Katarina Tomc, laiška misijonarka. Sestra Zvonka in jaz živiva v Namaaši, to je kraj na jugu države tik ob meji z Južnoafriško republiko in kraljevino Swaziland, Anton pa je bolj na sredi države v Inharrime. S. Zvonka vodi noviciat, Tone je ekonom v poklicni šoli, kjer imajo internat za bolj oddaljene učence, jaz pa pomagam v internatu, kjer bivajo v času šolanja dekleta brez staršev, ki bi skrbeli zanje. Poslanstvo misijonarjev je evangelizacija ljudstva, ki še ne pozna krščanske vere. Tukaj je krščanstvo šele v razvoju, saj so misijonarji začeli oznanjati Božje kraljestvo pred dobrimi sto leti. Je pa tudi ogromno drugih verstev od muslimanov, evangeličanov in mnogih, ki jim ne vem imena. 10

Delo misijonarjev v današnjem času ni lahko. Povsod se čuti vpliv zahodnega sveta, prisoten je alkoholizem, prostitucija, kriminal, korupcija. Ljudje nasedajo vsem mogočim pretvezam, močno so v njih zakoreninjena njihova avtohtona verovanja, ki se prenašajo iz roda v rod. Afrika je zelo prostrana celina in kljub ogromnemu številu prebivalcev je še veliko ozemlja neposeljenega, zemlja neobdelana, čeprav je zelo rodovitna. Krompir na primer obrodi

2 do 3 krat na leto, le v sušni dobi je potrebno zalivati, kar pa povsod ni možno. Srečujemo se z najrazličnejšimi usodami in težavami, - da jih premagamo, pa je potrebno mnogo molitve in Božje milosti. Prosim, molite za nas misijonarje, ki smo glasniki miru v daljnem svetu in molite tudi za mir. Mi se vas vsak dan spominjamo v molitvi in prosimo blagoslova za našo domovino. Vas prisrčno pozdravljamo misijonarji iz Mozambika:


OD POVSOD

Nazaj v džunglo S. AGATA KOCIPER, SALEZIJANKA, BRAZILIJA

Tukaj na severu Brazilije nam čas teče malo po svoje. Ko je konec šole, traja za prenekatere kar več dni, da se z navadnimi čolni ali pa z motorčkom vrnejo na tako zaslužene počitnice. Pridno se trudijo za uspešnost šolanja in sanjajo o velikih ciljih za prihodnost. Razveselijo se bogatih darov botrov, katerih zahvalna pisemca vam bomo še posredovali. Nekateri fantje in dekleta so si izbrali duhovniški ali redovniški poklic. Znak, da seme vere pada v dobro zemljo. Jaz pa sem za 2015 potrjena za novo službo. Po sedmih letih inšpektorialne ekonominje se bom vrnila na misijon IÇANO, kjer bom opravljala službo ravnateljice skupnosti in misijona. Zopet se bom vozila po rekah in to s čolni, ki nam jih je podarila Slovenija.

To povem s ponosom. To je tudi kraj, kjer sem si med procesijo sv. Ane zlomila nogo, pečat, ki me bo vedno spremljal in blagoslavljal. Pravkar nam je sestra iz misijona, ki je v Manausu na zdravljenju, saj je skoraj izgubila vid, povedala, da so se enkrat znašle v skrajni potrebi za nakup živeža. Redko imamo namreč tukaj javni prevoz za nakupljene stvari. Odločile so se, da bodo šle zgodaj zjutraj na pot do prvega mesta São Gabriel da Cachoeira, nakupile, kar se bo dalo pripeljati v čolnu in se vrnile še isti dan. Pa so zares uspele, šofer je bil domačin in zelo dober. Bile so vesele zaradi uspeha ter srečne vožnje in zopet brezskrbno delale naprej. Zaenkrat vroč pozdrav vsem v Misijonskem središču in po Sloveniji. Če si bomo manj pisali, saj je v amazonski

Avto je prispel

Papežev obisk še odmeva

S. MOJCA KARNIČNIK, MISIJONARKA JEZUSA KRISTUSA, DR KONGO

Z velikim veseljem in hvaležnostjo vam sporočam, da je prispelo dolgo pričakovano vozilo. In to v brezhibnem stanju! Na naše dvorišče je prispelo med mojo odsotnostjo, kajti dobre tri tedne sem bila na obiskih pri naših sestrah na dveh drugih misijonih. V Kinšaso je sicer prispelo že nekoliko prej, a zaradi večje varnosti so ga zadržali na Prokuri Sainte Anne, ki je poskrbela za njegov prevoz. V Kinšasi so bili namreč tiste dni veliki nemiri. Tukajšnji predstavnik TOYOTE je avto že pregledal. Zdaj nam manjkajo še nekateri dokumenti, pa poskusna vožnja, potem se bom pa lahko podala z njim na kakšno daljšo pot. Že nekaj časa sem namreč potovala z moto-taksijem. Da si malo predstavljate, po kakšnih poteh potujem, vam povem, da sem potrebovala za 150 km celih osem ur. En velik boglonaj vam in vsem, ki so sodelovali pri uresničitvi tega projekta. Hvaležno vas pozdravljam!

džungli kar veliko pomanjkanje elektrike in interneta, pa vam naj povem, da če Bog da, bom prišla v Slovenijo 9. junija 2015, takrat pa bo kaj več možnosti za pogovore in tudi obiske. Ostala bom do 28. avgusta.

S. VERONIKA NOSE, USMILJENKA, TURČIJA

Papež sv. Janez XXIII. je napisal: »Človek je največji, kadar kleči, najlepši, kadar moli, najmočnejši, kadar odpušča, Bogu najbolj podoben, kadar ljubi …« Kako globoke misli. Tak je tudi papež Frančišek, moli, prosi za molitev, odpušča in ljubi … Pred katedralo je skupaj z županom spustil v zrak »goloba miru«. Ko je stopil v katedralo, je pozdravljal z obema rokama, kdor je uspel, ga je lahko stisnil, ali po turškem običaju poljubil, verniki pa smo klicali »živel papež Frančišek«. Peli in molili smo v različnih jezikih. Vse je bilo enkratno doživeto. S svojo ponižnostjo, veseljem in skromnostjo evangeljsko pričuje, tako se je dotaknil mnogih src. Prišel je, da bi potrdil v veri malo čredo, le še 53 tisoč katoličanov naj bi bilo. Vendar v sedanjem stanju z več kot milijon begunci je ta številka začasno večja. Med begunci je tudi veliko kristjanov kaldejsko-sirskega obreda, toda oni želijo naprej v Evropo in Ameriko. Tudi sestre pomagamo pri pripravi in delitvi hrane za begunce, pa tudi

odeje in obleke jim peljemo. Papež je prišel obiskat in naredit korake k edinosti s pravoslavno Cerkvijo ter se srečal s patriarhom. Še naprej se vam priporočam v molitev, da bi zmogla odgovoriti na Božji klic danes. Naj končam s turško besedo »gunajdin«, kar pomeni »naj vam bo ta dan svetel«. Želim vam veliko svetlih dni ob praznikih in skozi vse leto.

Ne pozabite na svet v vojni S. MILENA ZADRAVEC, SALEZIJANKA, IZRAEL

Marija je čudežno prisotna v mojem življenju, čeprav 'na tiho'. K njej se nenehno zatekam, z njo pa tudi vas prosim, molite za naše begunce … V ponedeljek grem k maši za brata ene naše sestre: ubit je bil v Siriji … Ne pozabite na svet v vojni, milijonkrat brez smisla … Hudičevo delo … Zato bo Marija prva protiutež, voditeljica v pravo smer. Pri nas v Jeruzalemu sneži. 11


OD POVSOD

V študijskem razpoloženju P. JANEZ MUJDRICA, JEZUIT, ZAMBIJA

Ne morem verjeti, da smo že v postnem času. Čas res beži. Pomislite: pred kratkim sem dopolnil 66 let. To je ogromna številka, če jo primerjate s 66 počepi ali sklecami. Če pa se

ozrem nazaj v mladost, se mi zdi, kot da bi bil mlad pred dvema letoma. Oprostite, da se ne oglasim. Večkrat me vest peče, potem pa spet pravim: 'Dobri Bog, blagoslovi moje prijatelje

z velikim nasmehom na njihovih obrazih!' Delo me res veseli, čeravno ga je ogromno. Ta semester imam devet tečajev: 5 za redne študente in 4 za izredne študente. V kratkem bi rad ponatisnil knjigo 'Religiozna vzgoja za osebni razvoj' in proti koncu leta izdal novo 'Religiozna vzgoja za osebno integracijo'. Z drugimi besedami, kako naj religiozna vzgoja pomaga našim mladim, da postanejo moderni afriški kristjani, ne pa da živijo v zmedi. Molite, da bi uspel – da bosta knjigi res koristni našim študentom. Slika, ki vam jo pošiljam, predstavlja Marijo in malega Jezusa. Kot da bi Jezus s stisnjeno pestjo hotel reči: skupaj se borimo za lepši svet! Ta slika mi je res všeč. Tudi zambijski pregovor ‘kanthu ndi khama’ poudarja isto: le z naporom se nekaj doseže. Vse lepo in dobro ter prisrčen pozdrav iz afriških daljav!

Nemo strmijo nad opustošenjem JANEZ KRMELJ, DUHOVNIK LJUBLJANA

Sestro Marijo Pavlišič so včeraj odpeljali v Tananarive, saj ji zaradi zdrav­stvenih težav v naših lokalnih klinikah niso uspeli pomagati. Kar nekajkrat je padla po tleh. Je zelo izčrpana. Priporoča se v

molitev. Upajmo, da se bodo stvari uredile. Sicer smo pa kar dobro zaliti. V nekaj dneh bodo vode odtekle in se bomo šli prebijat prek zemeljskih plazov. Tako vajo vsako leto ponovimo nekajkrat

v času ciklonov, ki se umirijo po veliki noči. Hudo je za domačine, žetev se jim je dobesedno utopila. Zrejo v prazno in nemo strmijo nad opustošenjem. Ostaja nam zaupanje in pogum.

Upamo na čimprejšnjo vrnitev JANKO KOSMAČ, DUHOVNIK KOPER

Sem v glavnem mestu, ker mi je računalnik stavkal. Upam, da bo bolje. Jutri odide s. Marija na zdravljenje v Slovenijo, spremlja jo s. Terezija. Upajmo, da se obe čim prej vrneta. Zelo ju potrebujemo, zlasti jaz, tako v Ranomeni kot v Ambatoabo. Kdo mi bo zdaj npr. previjal rano (padel sem z motorjem), se sprašujem. Res molimo, da bi se obe čim prej vrnili! Velik boglonaj za lepo postno spodbudo in zlasti za osrečujočo novico, da se s. Terezija takoj vrne! 12


MALGAŠKI UTRINKI

Odprli smo nov center – hvala vam S. MARJETA ZANJKOVIČ, SALEZIJANKA

Kako sem se razveselila vašega sporočila! Bog vam povrni za dobrohotne besede in za novice. Pa na Brezjah ste molili za mene, kaj bi si mogla želeti lepšega. Me veseli,

da ima Slovenija novega nadškofa, ki ima Frančiškovo srce in duha. Zelo molim za vse. Pogosto sem z vami in vse delim z vami, veselje in žalost, čeprav sem daleč od doma.

Na Salomonih živo naprej POLONA BERLEC, LAIŠKA MISIJONARKA, SALOMONOVI OTOKI

Za vaš dar se iskreno zahvaljujemo. Skupnost Alokan na Russlless Islands v centralni provinci in skupnost Maraone z otoka Makira v istoimenski provinci sta že prejeli vaš dar. Skupnost Alokan bo nabavila nove vodne tanke, da bo vrtec ponovno lahko začel obratovati. Skupnost Maraone pa za enkrat še nima vrtca in bodo namenjena sredstva porabili za izgradnjo popolnoma novega vrtca. Za oba projekta sta odgovorna farna duhovnika v sodelovanju z lokalno skupnostjo, ki bo prispevala vse delovne ure. Skupnost v Alokanu je že nabrala sredstva za povečanje in

obnovo starega vrtca, zmanjkalo jim je za vodne tanke. Skupnost Maraone bo z vašo pomočjo nabavila potrebni material za gradnjo. Oba duhovnika se vračata na postojanko ob začetku leta, obljubila sta mi, da bosta s seboj prinesla tudi fotoreportažo projekta. Iskrena hvala! Z ljubeznijo vas pozdravljam!

Duhovne vezi ne poznajo meja in ovir. Moj nasmeh je često namenjen vsem vam, ki me imate radi in ste mi ob strani na misijonskih poteh. Ne morem vam prav opisati, kako lepo je bilo na odprtju in blagoslovu naše kapelice – vzgojnega centra, 2. decembra. Prišel je naš škof, duhovniki, naša provincialka in mnogo povabljenih. V nagovoru so večkrat imenovali dobrotnike iz Slovenije in vsi smo molili za vas. Ne morem povedati, kako smo hvaležni vsem, ki ste nam pomagali zgraditi ta center, ki bo velikega pomena za našo šolo v Fianarantsoi. Da, prav zares smo povezani z molitvijo. Zadnje čase tudi veliko molim za našo Slovenijo in seveda za ves svet. Od 1. do 8. januarja smo bile vse sestre v glavnem mestu, kjer smo razmišljale o novih smernicah naše družbe, ki nam jih je začrtal VZ preteklo leto. Imele smo posvet z novo provincialko. Malo smo v skrbeh, saj so naše malgaške sestrice še preveč mlade in neizkušene, a za nas misijonarke je najbrž tudi že čas, da se počasi umaknemo v ozadje … Vse to nas seveda nekoliko skrbi in bega. Sicer pa tudi vemo, da je Družba Marijina in se nimamo ničesar bati. Hvala za prelepe vrstice in novice o pogrebu g. Štolcarja. Imam ga v lepem spominu, saj lahko rečem, da je bil skoraj edini, ki nikoli ni šel čez Fianarantsoo, ne da bi se oglasil pri meni in me razveselil s svojimi dovtipi. Naj se veseli nebes. Zelo veliko je trpel že tukaj na Madagaskarju in zadnja leta zaradi bolezni. Na Madagaskarju pa trenutno dežuje in dežuje. V Tananarivo so že tisoči brez strehe, kaj takega še nismo doživeli. Pri nas, hvala Bogu, ni prehudo, a je revščina vedno večja. Pripravljam se na dopust, morda proti koncu aprila, če bo Božja volja. Tako se spet vidimo, česar se zelo veselim, do takrat pa lep pozdrav vsem. 13


MALGAŠKI UTRINKI

Skrb za bolnike S. MARIJA PAVLIŠIČ, USMILJENKA

Dragi misijonski prijatelji in dobrotniki! Novo leto je lepa priložnost, da se zahvalimo za vse dobro, kar smo prejeli v preteklem letu. Hvala vam. Bog naj vam povrne za molitve, darovane žrtve in za materialno pomoč, denar. S hvaležnostjo se vas spominjam in prosim Božjega blagoslova za vse dobrotnike.

Priporočam se vam tudi v tem letu, potrebe so velike. V bolnici imamo 27 gobavcev, nekaj tuberkuloznih bolnikov, a večina jih je zunanjih. Enkrat na teden pridejo po zdravila in hrano – riž, mleko. 200 zunanjih TBC bolnikov redno prihaja po hrano in zdravila. Imamo šolsko kuhinjo za revne otroke (250 jih je).

Za večino je to edini obrok tople hrane v dnevu. Imamo tudi duševne bolnike. Dvakrat na mesec grem k specialistu v Manakaro, to je 100 km od tu. Nekateri ostanejo kar nekaj časa v bolnici, drugi pa prihajajo po zdravila in potem kontrola … Za vse te in še druge uboge, ki kličejo na pomoč, vas prosim pomoči. Ostanimo povezani v molitvi.

Naše delo ni navada, ampak vsakdanji boj PEDRO OPEKA, LAZARIST

Tako veliko in tako močno sem govoril te dni, da me malo bolijo pljuča. Sedaj razumem, da nimam več 41 let, ko sem začel gibanje Akamasoa, "Dobri prijatelji"! Hvala za vse usluge! Včeraj so nas prišli z ministrstva vprašat, če bi bili pripravljeni sprejeti nove družine s ceste, »ker vemo, da ste vi že navajeni tega dela«, mi je rekel funkcionar. Odgovoril sem mu: »To ni navada! Delati, spoštovati in ljubiti najbolj revne ljudi, to je globoko prepričanje, to je vera, to je notranja moč – ne pa navada!« Ta funkcionar ne razume, da delati z ljudmi ni isto, kot delati s papirji, ki so neobčutljivi pred smrtjo otroka ali mlade mame, ki so nam umrli prejšnji teden! Potem mi je rekel uslužbenec: »Veste, misijonar, jaz sem tudi vizionar kot vi!« Nisem mu odgovoril, ampak sem si mislil: »Če sem jaz vizionar, sem sredi realnega sveta, med najbolj revnimi družinami, ki se borijo proti skrajni revščini, ne pa za mizo v nekem uradu na ministrstvu, kar je daleč od trpljenja preprostih in pozabljenih ljudi!« Njemu pa sem dejal: »Vsak teden sprejemamo revne družine, ni nam treba, da bi nam še ministrstvo pošiljalo dodatne družine!« Ampak da bodo videli, da hočemo sodelovati z oblastjo, bomo sprejeli deset novih družin s ceste! 14

Za to moramo tudi imeti denar, ker bo treba zgraditi nova stanovanja, te ljudi bo treba zdraviti, kupiti zdravila, ker so večinoma bolni, otroke bo treba šolati. Treba bo naučiti te družine, ki so živele na cesti v anarhiji, medsebojnega spoštovanja in življenja v skupnosti ter spremeniti mišljenje. To bo trajalo tudi več let! Ko ne bo več družin na cesti, bodo z ministrstva rekli: Poglejte, kako smo uspešni, ni več družin na cesti. Ampak za nas, ki smo jih sprejeli, za nas se začnejo problemi, težave in drame za več let naprej! In vse to delamo v tišini v duhu spoštovanja

in ljubezni do bližnjega, da bi ljudje pridobili nazaj človeško dostojanstvo, ki jim je bilo vzeto in za otroke pripravili boljšo prihodnost! Drugi funkcionar, ki je ves čas malo govoril, pa mi je ob odhodu rekel: »Misijonar, sedaj pa res vidim, da je vaše delo vsakdanji boj!« Vesel sem bil, da je vsaj on spoznal, da naše delo za sočloveka, za brata, za sestro, za njihovo dostojanstvo, ni navada, ampak vera, ljubezen in boj za pravičnost! Tako bomo sprejeli pred koncem tedna nove družine s ceste! Sprejmite močan objem!


SOBOTNA ISKRICA

Brez šole ni upanja za prihodnost Na pustno soboto se je v športni dvorani OŠ Alojzija Šuštarja v Šentvidu nad Ljubljano zbrala pisana množica pustnih šem. Radio Ognjišče je v sodelovanju z Misijonskim središčem Slovenije pripravil pustni ples z dobrim namenom – Pustno sobotno iskrico. Za zabavo so poskrbeli Čarovnik Grega in Kranjci (Trio Kranjc). Letos bomo z zbranimi sredstvi (nekaj več kot 54 tisoč evrov) pomagali graditi šolo na misijonu Janeza Mesca v Manambondro na

Madagaskarju in omogočili tamkajšnjim otrokom lepše življenje. Janez Mesec spoznava, kako pomembna je izobrazba za tamkajšnje otroke, saj se le z znanjem lahko premaga revščino. Za Radio Ognjišče je povedal: „Jeseni bi radi začeli pouk v prvem razredu. Bog nam je pokazal, da obstaja pot. Ko sem razmišljal, da bi se bilo dobro lotiti načrtovanja in iskanja sredstev, so me poklicali iz Misijonskega središča Slovenije in povedali, da je stekla vaša akcija. Kako dober je Gospod!“ Stavba za šolo bo nadstropna in bo imela po tri učilnice v vsakem nadstropju. Zgrajene bodo tudi sanitarije s tuši in dostopom do

pitne vode. V šolanje bodo vključeni otroci iz tamkajšnje vasi, večinoma so nekatoličani. Učili jih bodo domači učitelji in redovnice.

Na dan 30. marec 2015 je bilo za namen Pustna sobotna iskrica zbranih že 63.964 €, kar je preseglo vsa naša pričakovanja. Hvala vsem, ki ste darovali in s tem podprli delo misijonarja Janija Mesca, ki bo gradil šolo na Madagaskarju.

Šola predstavlja upanje. Upanje v lepšo prihodnost. Zato HVALA vsem, ki ste prispevali k temu, da se bodo otroci v Manambondro lahko šolali. Hvala Radiu Ognjišče in njihovim radijcem za pobudo in organizacijo. Hvala prostovoljcem za njihovo

požrtvovalno pomoč, glasbenikom, Čarovniku Gregu, pa tudi pokroviteljem: Mlekarni Celeia, Pivovarni Union, katoliškemu tedniku Družina, Mercatorju, Arboretumu Volčji potok, Pekarni Grosuplje in Chio Chips. 15


NA OBISKU

Poplave mnogim vzele streho nad glavo STANE KERIN, NARODNI RAVNATELJ ZA MISIJONE

Prišel sem na Madagaskar. Na letališču me je čakal Tone; okoli treh zjutraj sva prišla do lazaristov. Dopoldne sem šel na obisk k Petru Opeki. Dan pred mojim prihodom je še deževalo. Pravijo, da je deževalo zadnja dva meseca, z mojim prihodom pa je po dolgem času "posijalo sonce". Zaradi obilnega deževja in razmočenih tal je bilo v glavnem mestu precej mrtvih. Ko sva se popoldne peljala mimo enega od plazov, je Peter povedal, da je ravno v tistih dneh zaradi plazu razmočene zemlje umrl fant, star komaj nekaj čez dvajset let. Obiskal sem področje blizu

16

AKAMASOA, kjer je voda uničila precej hiš. Moram pa reči, da je tu viden velik napredek. Če je bilo pred leti smetišče odprto, so ga sedaj obzidali. Še vedno ga uporabljajo, vendar se počasi zapira. Seveda delo med smetiščarji, bolje rečeno med ljudmi, ki so bili na smetišču, ni vedno lahko. Žene so tiste, ki skrbijo za družino in posledično za vso družbo. Trenutno je največji problem, kam dati ljudi, ki so se morali umakniti iz svojih hiš in rešujejo golo življenje. Samo v AKAMASOI je več kot 500 ljudi. Spijo v šolskih razredih.

Popoldne sva se udeležila pobožnosti križevega pota, ki ga pripravljajo ljudje iz naselij. Križev pot smo končali pri kapelici svete Družine ob kamnolomu. Nazaj grede sva se ustavila pri sprejemnem centru, ki se zaradi potreb vedno bolj širi. Vedno več je ljudi, ki prihajajo in potrebujejo pomoč. Mnogo prosilcev je ravno v dneh, ko je veliko dežja. Ljudje bežijo iz svojih hiš, da rešijo golo življenje. Bila sva tudi v hiši, kjer je bilo na mrtvaškem odru mlado dekle, staro okoli 14 let. Zvečer sva šla pogledat ljudi, ki so jih namestili v šolske razrede. Tudi država ne ve, kaj narediti z ljudmi, ki so ostali brez vsega. Peter in AKAMASOA rešujeta tisto, za kar bi morala poskrbeti država. V nedeljo smo imeli mašo skupaj pri Petru. Maša je trajala tri ure in pol. Kolikor so mi razložili, je bila ta maša namenjena ženam. Med pridigo se je nekaj žensk usedlo na sredi cerkve in skupaj so razglabljali in se pogovarjali o ženi na Madagaskarju. To so žene, ki se vsak dan in vse dni trudijo, da preživijo svoje družine. Na obrazih se jim vidi, da so izčrpane, pa vendar nosijo v sebi veselje. Peter, kljub navdušenju in zagnanosti pri svojem delu, včasih čuti, kako je nemočen pri spreminjanju slabih, močno zakoreninjenih navad. Tudi po tolikih letih vidi, da se je veliko spremenilo, a marsikaj bo treba še spremeniti in privzgojiti! Pri maši se je Peter spomnil vseh dobrotnikov v Sloveniji in se zahvalil za dobre ljudi. Ko je govoril o tem, so ljudje navdušeno ploskali in s tem pokazali hvaležnost za vso pomoč. To pomeni velik "Bog lonaj" za vse, kar Slovenci dobrega naredijo zanje. Pa to ne pomeni samo darov, ki jih dajo, to pomeni, da ljudje čutijo, da nekdo ve zanje; vedo, da so ljudje, ki pomagajo, da bi tudi oni imeli človeško dostojanstvo. To je zlasti pomembno v teh dneh, ko veliko poslušamo o človekovih pravicah, uničuje se pa človekovo dostojanstvo. Res hvala vsem, ki s svojim darom pomagate ljudem iz pozabljenosti in odrinjenosti k bolj človeka vrednemu življenju, to vam sporočam iz okolja, v katerem je to hvaležnost moč resnično čutiti.


V NOVI MISIJON

S. Konstantina Sarjaš

* 11.05.1918 † 08.03.2015

2. septembra 1936 naredila prve zaobljube. Še istega leta se je skupaj s štirimi sestrami odpeljala iz Ljubljane proti Genovi in od tam proti Hongkongu. Sestre so nadaljevale pot proti Vietnamu, od tam pa z vlakom proti Kitajski v Kunming. Tam sta jih sprejela msgr. Kerec in g. Majcen SDB. Vse življenje se je rada s hvaležnostjo spominjala let, ki jih je preživela na Kitajskem. Čeprav je bil ta čas le šestinka njenega življenja, je bil zanjo biser, ki ga je skrbno čuvala. Delo v »Gospod je moja luč in moja rešitev, ambulanti, sirotišnici in šoli, poučekoga bi se bal, Gospod je varuh vanje verouka, obiskovanje bolnikov mojega življenja, pred kom bi trepo domovih in seveda najprej učenje petal,« nas opogumlja psalmist. kitajskega jezika, je sestram vlivalo Tudi s. Konstantina Sarjaš se je še poguma in bilo prepleteno z najratri ure pred odhodom v večnost, pri zličnejšimi dogodivščinami. Leta popolni zavesti opirala na te besede 1952 so bili vsi Evropejci po nekajmein zaupala vanj, ki jo je vabil k sebi, da sečnem zaporu izgnani iz Kitajske. se iz oči v oči zazre v njegovo obličje. Skupaj s s. Mihaelo se je preko FranNjena zemeljska pot se je zaključicije vrnila v materno hišo v Gradcu, la 8. marca 2015, v skupnosti FBS na kjer sta ostali leto in pol. Aprila leta Brezjah. Luč sveta je zagledala 11. 1954 sta se po 18 letih zopet znašli maja 1918 v Žižkih, župnija Črenšovdoma v Sloveniji. Po nekaj mesecih ci. Odraščala je v družini z desetijima je bila naklonjena sreča, da sta mi otroki in kot predzadnji ji je bilo dobili zaposlitev v bolnici na Golniku. omogočeno, da je obiskovala meščan- Tam je s. Konstantina delala od sepsko šolo pri sestrah ter stanovala v tembra 1954 do 31. avgusta 1978, ko internatu. Zgled sester jo je spodse je upokojila. Tudi tam je bilo veliko budil, da je ob koncu šolanja zapropriložnosti pomagati bolniku do nosila za vstop v kongregacijo frančitranjega miru in srečnega prehoda škank brezmadežnega spočetja. Dve v večno življenje. Tukaj v Križah leti pozneje je vstopila v noviciat in so si sestre ustvarile prijeten dom.

S. Elizabeta Likar

Minevala so leta in desetletja. Povezale so se z župnijo in župljani ter jim po svojih močeh pomagale. Počutile so se doma. Ko je junija 1986 tukaj obhajala zlati jubilej redovnih zaobljub, je zapisala: »Bogu se zahvaljujem za obilne milosti, ki sem jih bila deležna v petdesetih letih redovnega življenja in ga iskreno prosim za srečen konec svojega zemeljskega potovanja.« Kar nekaj let je še minilo, preden se je oglasila sestra smrt. Ko so jima s s. Bosko začele pojemati moči in sta potrebovali nego, sta se, četudi s težkim srcem, poslovili od Križ in našle odprto srce ter pridne roke v skupnosti sester na Brezjah. S. Boska se je kmalu preselila v večnost, njeno telo pa tukaj čaka vstajenja, s. Konstantina pa je skoraj pet let darovala svoje trpljenje ter končno s sv. Pavlom ponavljala: Zdaj se veselim, ko trpim za vas ter s svoje strani dopolnjujem v svojem mesu, kar primanjkuje Kristusovim bridkostim, in to v prid njegovemu telesu, ki je Cerkev (Kol 1,24). Draga sestra Konstantina! Sedaj uživajte tisti mir in pokoj, ki ste ga skušali izprositi tisočem in tisočem ljudem, ki ste jih srečevali širom sveta. Hvaležni smo Vam za vse, kar ste dopustili, da je Bog dobrega storil po Vas. s. Hermina Nemšak FBS

* 06. 01. 1928 † 28. 01. 2015 V nekem intervjuju je izjavila: »Nikoli mi ni bilo žal, da sem se odločila za samostan. Vedno bolj spoznavam, da me je Bog hotel in je vse tako obračal, da me je pripeljal na to pot. Četudi je bilo vse tako po ovinkih in sem imela drugačne načrte, pa mi ni bilo nikoli žal, res ne, to lahko priznam.« Rodila se je 6. januarja 1928 na Otlici – Angelski gori. Bila je druga hči Franca in Elizabete Krapež. Za njo je bilo še devet bratov in

sester. Štirje – dva bratca in dve sestrici – so umrli zelo majhni. Prvič, ko so prišli vsi skupaj, je bilo ob petdesetletnici poroke staršev. Zaradi vojne in povojnih razmer se nikoli prej niso mogli srečati. Osnovno šolo je sestra dokončala na Otlici, maturirala pa v Gorici leta 1946. To je bila prva matura na slovenski šoli. Leta 1947 je bila Primorska priključena Jugoslaviji. Sestra je ostala v Gorici, vsi njeni domači pa na jugoslovanski strani. Vsi mladostni 17


JUBILANTI

načrti, da bi postala zdravnica, so bili neuresničljivi, saj ni imela sredstev in tudi domači ji niso mogli pomagati. In »na razvalinah svojih načrtov je razmišljala, kako osmisliti svoje življenje. Samo enkrat živimo in življenje je dragoceni dar, zato je škoda, če ga zapravimo,« je rekla. V njej je dozorela odločitev, da vstopi v kongregacijo šolskih sester. Spoznala je, da bo kot redovnica še več kot za telesa mogla napraviti za neumrljive duše. Vstopila je v noviciat v Grottaferrati skupaj s sestro Dolores Kožlin leta 1949 in naslednje leto je tu naredila prve zaobljube, večne zaobljube pa v provincialnem domu v Trstu leta 1954. V letih 1950 do 1951 je bila najprej vzgojiteljica gojenk v Gorici, nato v Trstu. Zaupane so ji bile mnoge odgovorne službe v provinci. Po prvem mandatu provincialne službe je menila, da je potrebno, da gre v Egipt, da bo tam skrbela za solidno vzgojo domačih pripravnic. V Egiptu se je vsestransko razdajala 28 let in je že dobro obvladala arabski jezik. Skrbela je za obe skupnosti v Kairu in Aleksandriji z materinsko skrbjo in doslednostjo. Ko je leta 1975 prišla v Egipt, je v Zavetišču sv. Frančiška, ki ga vodijo šolske sestre, živelo še nekaj žena aleksandrink. Prisluhnila je njihovi preteklosti in tako posredovala Društvu za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink nekaj dragocenih utrinkov

iz njihovega življenja. Leta 2002 se je vrnila v Trst in se zaradi bolezni oči ni mogla več vrniti. V septembru lani jo je zadela delna kap. Zdravstveno stanje se ji je od tedaj vidno slabšalo; 28. januarja 2015 je v bolnišnici na Katinari zatisnila oči. Ob njej sta bila brat in s. Valentina. Sestra Elizabeta je bila prepričljiva in razgledana vzgojiteljica, imela je srce za bližnjega, bila je modra vzgojiteljica, svetovalka in voditeljica sestram ter molitvena in goreča redovnica. Rada se je pogovarjala in velikodušno delila svoje duhovno bogastvo, zlasti s sestrami. Pogreb pokojne sestre je bil 7. februarja 2015 s pogrebno sveto mašo v pokopališki cerkvi Kristusovega vstajenja na tržaškem pokopališču. Somaševanje je vodil upokojeni ljubljanski nadškof msgr. Alojz Uran, somaševali so še župnik iz Otlice Matej Kobal, hišni kaplan g. Milan Nemac, msgr. Franc Vončina in p. Rafko Ropelt. Udeležili so se ga številni sorodniki, sosestre, znanci in nekdanje gojenke, s katerimi je sestra imela še vedno osebne stike. V nagovoru je nadškof poudaril, da je bila s. Elizabeta pametna devica, ki je vse življenje skrbela, da ji ne bi zmanjkalo olja. Ob pogrebu se je od nje poslovil najmlajši brat Lojze, ki ji je prinesel ščepec domače zemlje. Od nje se je poslovila v imenu nekdanjih gojenk gospa Ivica Švab, v imenu sester pa podpisana. s. Gabrijela Koncilja

č est itamo

50 letnica življenja Slavka Cekuta, Šolska sestra de Notre Dame, rojena 28. junija 1965 v Šentjerneju na Dolenjskem. V misijone je odšla 4. septembra 2004. Deluje v Albaniji. 35 let dela v misijonih Anica Starman, Frančiškanka Brezmadežnega spočetja, rojena 18. julija 1946 v Zagrebu. V misijone je odšla 8. maja 1980. Deluje na Slonokoščeni obali. 10 let dela v misijonih Marta Meško, Marijine sestre čudodelne svetinje, rojena 17. maja 1967 v Zakrpatju. V Ukrajino je odšla 2. maja 2005. 10 let dela v misijonih Jožica Sterle, Marijine sestre čudodelne svetinje, rojena 18. marca 1971 v Starem trgu pri Ložu. V Ukrajino je odšla 2. maja 2005.

Dragi bratje in sestre v misijonih, drage misijonarke in misijonarji!

V škofovskem geslu imam besede: »Gospod je blizu«. Želim, da bi vi, misijonarji, doživljali sami to neprecenljivo Gospodovo bližino in jo v veselju posredovali tudi vsem bratom in sestram, katerim jo želi Gospod preko vas podariti. Ob velikonočnih praznikih vam voščim veselja in bližine vstalega in poveličanega Jezusa Kristusa! Franc Šuštar, pomožni škof v Ljubljani 18

Foto: arhiv Družina

Ob pripravi na škofovsko posvečenje in pri sami slovesnosti, sem doživljal posebej veliko hvaležnost Bogu za vero in vse Božje darove. Spomnil sem se veh mogočih ljudi, ki so to vero posredovali, najprej misijonarji, potem pa verniki iz roda v rod. Takšni dobrotniki ste na poti vere vi, dragi misijonarji in misijonarke, ki prinašate Kristusa in njegovo odrešenjsko delo mnogim ljudem.


Darovi objavljenih so na naš račun prispeli do 30. 3. 2015. Hvala vsem.

DAROVI – HVALA TRIKRALJEVSKA AKCIJA posamezniki: Brancelj Metoda, Cor Mateja, N.N., Prelc Martin, Žup.Karitas Kranj-Šmartin župnije: Bakovci, Batuje, Bela Cerkev, Bertoki, Branik, Braslovče, Brje, Brusnice, Budanje, Celje-Sv.Jožef, Cerknica, Črešnjevec, Črneče, Divača, Dob, Dovje, Dramlje, Gornja Polskava, Gornja Ponikva, Gornji Logatec, Grahovo, Ig, Kamnik, Kančevci, Kidričevo, Kisovec, Komenda, Koroška Bela, Košana, Kovor, Kranj, Krašnja, Kropa, Krško, Leskovec pri Krškem, Libeliče, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Kašelj/Zalog, Ljubljana-Marijino Oznanjenje, Ljubljana-Podutik, Ljubljana-Polje, Ljubljana-Rakovnik, Ljubljana-Šiška, Ljutomer, Lokev, Lom, Maribor-Sv.Rešnje Telo, Maribor-Tezno, Mokronog, Naklo, Nevlje, Pameče, Pišece, Planina, Predloka, Pregarje, Prem, Preska, Ptuj-Sv.Peter in Pavel, Rače, Radenci, Raka, Selca, Sele, Sevnica, Slivje, Slovenska Bistrica, Sodražica, Sora, Suhorje, Sv.Duh pri Škofji Loki, Sv.Duh-Veliki Trn, Sv.Ema, Sv.Peter na Kronski Gori, Sv.Peter pri Mariboru, Sv.Rupert v Slov. Goricah, Sv.Urban-Destrnik, Šenčur, Šentjanž na Vinski Gori, Šentlambert, Šentrupert, Šmarjeta, Št.Ilj pri Velenju, Št.Janž pri Dravogradu, Teharje, Tomišelj, Velesovo, Velike Žablje, Veržej, Vipavski Križ, Vipolže, Vojnik, Vransko, Vreme, Vuzenica, Zasip, Zavodnje, Zreče, Želimlje | ADVENTNA AKCIJA posamezniki: Beguš Lojze, Kač Kališnik Karla, N.N., Škrjanec Barbara, Tajnikar Matej župnije: Ambrus, Apače, Avče, Banjšice, Batuje, Bela Cerkev, Bertoki, Bočna, Bogojina, Boštanj, Bovec, Branik, Brestanica, Brezno, Brje, Brusnice, Bučka, Celje-Sv. Jožef, Cirkovce, Cirkulane, Črešnjevec, Črneče, Črni Vrh, Črnomelj, Davča, Divača, Dob, Dobje, Dobovec, Dobrova, Dole pri Litiji, Dolenci, Dornava, Drežnica, Fram, Gabrovica, Galicija, Goriče, Gorjansko, Gornja Polskava, Gornja Ponikva, Gornja Radgona, Gornji Logatec, Gradno, Griže, Grosuplje, Hajdina, Hinje, Hoče, Horjul, Ig, Ihan, Izlake, Izola, Jarše, Javorje , nad Škofjo Loko, Jelšane, Jezersko, Kamnik, Kamnje, Kamno, Kanal, Kančevci, Kapela pri Radencih, Kidričevo, Kog, Komen, Komenda, Koper, Koper - Sv. Marko, Koprivnik v Bohinju, Koroška Bela, Košana, Kovor, Kranj-Drulovka/ Breg, Kranjska Gora, Kranj-Šmartin, Krka, Kromberk, Kropa, Krško, Ledine, Lendava, Leskovec pri Krškem, Leskovica, Libeliče, Libušnje, Litija, Ljubljana-Dravlje, Ljubljana-Kašelj/Zalog, Ljubljana-Kodeljevo, Ljubljana-Marijino Oznanjenje, Ljubljana-Podutik, Ljubljana-Polje, Ljubljana-Rakovnik, Ljubljana-Rudnik, Ljubljana-Sv. Peter, Ljubljana-Sv.Trojica, Ljubljana-Šiška, Ljubljana-Štepanja vas, Ljubljana-Trnovo, Ljubno ob Savinji, Ljutomer, Log pod Mangartom, Lokev, Lovrenc na Pohorju, Luče ob Savinji, Majšperk, Maribor-Radvanje, Maribor-Sv. Janez Bosko, Maribor-Sv.Jožef, Markovci, Miren, Mirna Peč, Mokronog, Most na Soči, Muta, Naklo, Notranje Gorice, Nova

Gorica - Kristus Odrešenik, Novo Mesto-Sv.Lenart, Novo Mesto-Šmihel, Olimje, Osp, Otlica, Ovsiše, Pečarovci, Pirniče, Pišece, Podbrdo, Podgorje pri Slovenj Gradcu, Podgraje, Podnanos, Podzemelj, Polhov Gradec, Portorož, Prečna, Predoslje, Preserje, Preska, Prihova, Primskovo na Dolenjskem, Prvačina, Ptuj-Sv.Ožbalt, Ptuj-Sv. Peter in Pavel, Rače, Radeče, Radenci, Rakitna, Rateče-Planica, Ravnica, Rečica ob Savinji, Remšnik, Ribnica na Pohorju, Rob, Ročinj, Rogaška Slatina, Rova, Sela pri Kamniku, Selca, Sežana, Sladka Gora, Slavina, Slivje, Slivnica, Slovenska Bistrica, Smlednik, Soča, Sodražica, Solkan, Sora, Spodnja Idrija, Spodnja Polskava, Središče ob Dravi, Srpenica, Stara Loka, Stoperce, Stopiče, Stranice, Stranje, Strunjan, Sv.Bolfenk v Slovenskih Goricah, Sv.Duh-Veliki Trn, Sv.Ema, Sv.Florijan v Doliču, Sv.Helena-Dolsko, Sv.Jedert nad Laškim, Sv.Lovrenc na Dravskem Polju, Sv.Miklavž pri Ormožu, Sv.Peter na Kristan Vrhu, Sv.Peter pri Mariboru, Sv.Primož na Pohorju, Sv.Rupert v Slovenskih goricah, Sv.Urban-Destrnik, Sv.Vid nad Valdekom, Sv.Vid pri Ptuju, Svibno, Šempeter v Savinjski dolini, Šenčur, Šentjanž, Šentjanž na Vinski gori, Šentjernej, Šentrupert, Šenturška Gora, Škocjan, Škofja Loka, Škofljica, Škrbina, Šlovrenc, Šmarca-Duplica, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Dreti, Šmartno pod Šmarno Goro, Šmartno pri Litiji, Šmartno v Rožni Dolini, Šmihel pri Žužemberku, Šmiklavž pri Slovenj Gradcu, Št.Ilj pod Turjakom, Št.Ilj pri Velenju, Št.Janž na Dravskem polju, Št.Janž pri Dravogradu, Teharje, Tišina, Tolmin, Tomišelj, Toplice, Trbovlje-Sv.Martin, Trstenik, Tržič-Bistrica, Tunjice, Vatovlje, Vavta Vas, Velenje-Bl.A.M.Slomšek, Velenje-Sv.Martin, Velika Polana, Velike Žablje, Veliki Gaber, Veržej, Vinica, Vipavski Križ, Vipolže, Vodice, Vogrsko, Vojnik, Vransko, Vreme, Vrhpolje, Vrtojba, Zabukovje, Zagorje, Zasip, Zavodnje, Zavratec, Zgornji Tuhinj, Zreče, Žabnica, Želimlje, Žetale | ZA MISIJONE župnije: Kobjeglava, Sv. Jernej pri Ločah, Štanjel, Vransko posamezniki: Ambrožič Lucija, Behin Ema, Blažič Miha, But Branko, Česnik Albina, Grenc Anica, Ham Alenka, Hančič Marko, Iršič Andrej, Kotnik Ambrožm, Kozole Cvetka, Koželjnik Rudolf, Kranjc Ivan, Kuzma Anton, Kuzma Štefan, Lah Zmaga, Likar Ivan, Lineart D.O.O., Ljumani D.O.O., Lovše Ivan, Magdič Olga, Markež Boris Janko, Markovič Dejan - , Odvetnik, Mernik Zinka, Mikulin Olga, Modic Dušan, N.N., Ozvatič Anica, Paškič Ilija, Pavlovič Lucija, Petrič Matija, Pevec Andrej, Pirc Dragica, Podgornik Marija, Ponikvar-Zorko Pavla, Rihtar Helena, Saksida Blaž, Schwarzbartl Tomaž Ervin, Skok Tine, Skrt Ivica, Slokar Darja, Sluga Aleš, Snoj Irena, Suhadolčan Franci, Svetičič Danica, Štafunko Fanika, Štrukelj Frančiška, Uršič Jože, Verdev Herman, Vogrinec | SKLAD ZA LAČNE župnija Braslovče posamezniki: Dolšak Zofija, Kravos Stojan, Kremžar Tomaž, Kržišnik

Franci, Kunavar Brigita in Florjan, Likar Ivan, Lopatič Karel, Medvešek Viljem, Motaln Betka, Mršnik Bernarda, Murko Ana, N.N., Potočnik Frančiška, Rataj Mojca, Šimec Tomaž, Vehar Štucin Erna | SOCIALNO ZAVAROVANJE MISIJONARJEV župnija Ljubljana-Ježica posameznica: Presetnik Vera | GOBAVCI posameznika: Brišar Valerija, Durič Darko | ZA MADAGASKAR posamezniki: Repar Mateja, Skribe Katarina, Sušnik Janez | ŠOLANJE BOGOSLOVCEV posamezniki: Hočevar Jožefa, Mah Tinko, Pegan Alenka, Štrancar Anton, Vinkovič Marija | RUANDA IN BURUNDI župnija Šlovrenc posameznik: Šimec Tomaž | VODNJAKI-MALAWI N.N. | LENČKOV SKLAD župnija Vinica posameznik: Zavar Valerijan | MAŠNE INTENCIJE župnija Stari Trg pri Ložu | URŠULINKE Kuzma Štefan | DROBIŽ ZA SREČNO PRIHODNOST Zupančič Marija | LAKOTA ETIOPIJA Medvešek Viljem | RIŽEVA POLJA-MADAGASKAR posamezniki: N.N., Bertoncelj Cvetka, N.N. | FILIPINI POPLAVE N.N. | MATANGA-DAR UPANJA posamezniki: Jerovšek Jure, Kopriva Silvester, Kumer Garbajs Herica, N.N., Nastran Vida, Podobnik Jožica, Stambuk Igor, Strehar, Tratnik Uroš, Vehovar Darinka, Virant Ana, Zabavnik Mitja, Zupančič Silvestra | DROBIŽ ZA RIŽ-MADAGASKAR Jenič Dušan | MIVA posamezniki: Buhvald Amalija, Gamser Vasiljka, Kovšca Tončka, družina Lahajnar, Menart Tomaž, Pogorelc Boštjan, Pšeničnik Marjana, Škofija Murska Sobota župnije: Cankova, Galicija, Majšperk, Polenšak, Sv.Lenart-Podgorci, Sv.Urban-Destrnik, Škocjan, Vrh-Sv.Trije Kralji | S. MARTA MEŠKO posameznika: Knific Majda, Pavli Vili | JOŽE ADAMIČ Kocmur Petra | PAVEL BAJEC Škorjanc Anica | P. HUDO DELČNJAK Petrič Matija | S. VIDA GERKMAN Avguštin Tatjana, N.N. | JOŽE MLINARIČ Kvaternik Tomaž | P. JOŽE GROŠELJ Velepič Anica | S. VESNA HITI župniji: Kalobje, Stari Trg ob Kolpi posamezniki: Čengija Kata, Popotno Društvo Poprek, Šifrer Marija, Škofijska Knjigarna, Velepič Anica | TONE KERIN posamezniki: Kern Jože, Koncilja Jožica, Novak Janez, Pompe Anica, Rozman Erika, Šušteršič, Tonin Jožica župnije: Ljubljana-Črnuče, Stari Trg ob Kolpi, Višnja Gora | TONE OVTAR Strajnar Jurij | S. AGATA KOCIPER župnija Koper - Sv. Marko Volavšek Marta | P. VLADIMIR KOS župnija Koper - Sv. Marko | JANEZ KRMELJ župnija Škofja Loka posamezniki: Eržen - Sojer Zinka, Godec Jelka, Kolander Tadeja, Novak Janez, Sparovec Janez, Sušnik Janez, Sušnik Kolbezen Barbara, Vrabec Marko, Vrabec Mirijam | S. ANDREJA GODNIČ posamezniki: Sedej Andreja, Sitar Antonija, Škorjanc Anica, Štuhec Msgr.Dr. Ivan | DANILO LISJAK župnija Otlica posamezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila, Harej Ana, Kette Lucija, Krevelj Branko, Novi Glas, Sušnik Janez, Škorjanc Anica | VILKO POLJANŠEK Kokotec Lovro | TOMAŽ MAVRIČ župnija Stari Trg Pri Ložu posamezniki: Batagelj Sonja,

Cencelj Matija, Malalan Nika, Muha Vera, Pavli Vili, Šifrer Marija S. ZVONKA MIKEC Murn | MISIJONARKE MATERE TEREZIJE Kranjc Rafael | S. TADEJA MOZETIČ posamezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila, Kolman Mojca, Rudež Lučka, Šiško, Škorjanc Anica | JANEZ MESEC župniji: Črnomelj, Polhov Gradec posamezniki: Cencelj Matija, Černe Florjan, Godec Ana, Kapucinski Samostan, Krašna Igor, Kunc Vinko, Pirih Marija, Repinc Marija, Strajnar Ana, Ščavničar Ema, Šimnic Apolonija, Štravs Marica | PEDRO OPEKA posamezniki: Bohak Ivan, Bolta Marko, Burnik Marija, Černe Nevenka, Demšar Vida, Gostiša Ladislav, Hauc Gregor, Hozjan Fani, Jager Marija, Jerina Klemen, Jesenko Marjan, Ješovnik Simona, Kastelec Martin, Kette Lucija, Kolar Mihaela, Kordiš Rozalija, Kranjec Franc, Krenker Stane, Leskošek dr. Franc, Mežnar Klavdija, N.N., Okorn Jaka, Pirnat Matej, N.N., Prepadnik Sebastijan, Prša Jože, Rehar Štefan, Remše Matija, Rus Valerija, Sušnik Janez, Ščavničar Ema, Šef Manja in Tone, Šegula Zdenka, Štemberger Ida, Verbič Karel, Završnik Marija, Zgonc Marija, Žabjek Marija | S. MARIJA PAVLIŠIČ posameznici: Muller Marija, Rozman Jerica | P. MARTIN KMETEC župnija Stari Trg Pri Ložu posameznici: Dolenšek Marija, Selan Stanka | S. EMA TELIČ župnija Koper Sv. Marko | TONE GRM Kokotec Lovro | S. BOGDANA KAVČIČ župnija Koper - Sv. Marko posamezniki: Novi Glas, Popotno Društvo Poprek | S. TEREZIJA PAVLIČ Strajnar Jurij | P. LOJZE PODGRAJŠEK župnija Stari Trg pri Ložu posameznika: Povh Jože, Veber Alojzija | P. RADKO RUDEŽ Muha Vera | S. ZORA ŠKERLJ posameznika: Raspor Franc, Škorjanc Anica | S. FANI ŽNIDARŠIČ Souidi Zavrl Nada | S. LJUDMILA ANŽIČ posamezniki: družina Lahajnar, Mozetič Izidora, Resman Mimi | S. BARBARA PETERLIN posameznici: Bajda Albina, Resman Mimi | IZIDOR GROŠELJ posamezniki: Hadalin Baša Polona, Kokotec Lovro, Krašna Igor | MARIJA IN TOMAŽ PORENTA posamezniki: Bole Lilijana, Budja Manja, družina Legan, Kandus Gorazd, Krašna Tatjana, Metljak Kazimir, Nartnik Janko, Nartnik Milan, Plesej Mario, Porenta Slavka, Prelec Katja S.P., Rus Nežka, Sevnik Boris, Strgar Olga, Suhorepec Peter, Vg5 D.O.O., Virant Darja, Zavod Sv. Ignacija | MISIJON CRIPAM-BRAZILIJA posamezniki: Muller Ingrid, Trobevšek Vanja, Volčič Barbara, Zeme Anja | P. MIHA MAJETIČ župnija Koper - Sv. Marko | S. SLAVKA CEKUTA Kern Frančiška | MARIJINE SESTRE-KIJEV posamezniki: Cencelj Matija, Erzar Marija, Jeromen Kavčič Marija, Muha Vera | S. LJUDMILA RUS Muller Marija

Zaradi pomanjkanja prostora darovalcev za Botrstvo in Obrok riža na dan ne objavljamo. Hvala vsem za darove in razumevanje. 19


Spoštovane misijonarke in misijonarji, prisrčen pozdrav! Z veseljem teh nekaj vrstic namenjam vam, ki v našem imenu dar velikonočnega jutra prinašate ljudem, ki zanj še niso slišali ali pa le bežno. Hvala vam za vaš pogum in pričevanje. Preko vas tudi naša Cerkev v Sloveniji doživlja, da je del velike vesoljne Cerkve, njeno bogastvo in izzive. Cerkev je v svojem bistvu misijonska, to dokazujete ravno vi s svojim nesebičnim služenjem. Ko sem bil predstojnik slovenskih jezuitov, mi je bilo dano, da sem mesec dni preživel med našimi misijonarji v Zambiji. Ti trenutki so ostali za vedno zapisani v meni. Zaradi njih lažje razumem vaše poslanstvo in vse težave, ki so povezane z vašim delom. Ni lahko zapustiti domačega okolja, se vživeti v drugo kulturno ozračje, jezik in navade. Presenečen sem bil, ko sem videl, kako ste se vživeli v ljudi, h katerim ste poslani, v njihove potrebe in težave. Vaše poslanstvo in vaš trud nagovarjata tudi nas v Sloveniji. Tudi naša domovina je »misijonska dežela«, potrebuje pričevalcev za Kristusov evangelij, ki se bodo zavedajoč svojega krsta čutili poklicani, da tam, kamor jih je poslala Božja previdnost, pričujejo za evangelij. Vsi smo torej poklicani, da postanemo vedno bolj učinkoviti služabniki evangelija. Mene je Božja previdnost postavila v Maribor, da vodim zaupano občestvo po poti evangelija. Poskušal bom z Božjo pomočjo narediti vse, da »iz teme zasveti luč«, luč vere, evangelija, upanja in ljubezni. Drage misijonarke in misijonarji, dragi prijatelji in dobrotniki misijonov, podpirajmo drug drugega, kajti samo tako bomo vsi lahko izpolnili poslanstvo, ki nam je zaupano!

Foto: arhiv Družina

Alojzij Cvikl SJ, novo imenovani mariborski nadškof in metropolit

Profile for Misijonsko Središče Slovenije

Misijonska obzorja april 2015  

Misijonska obzorja osveščajo in seznanjajo ljudi v Sloveniji z delom in projekti v misijonskih deželah. Revija je pomembna tudi zaradi med c...

Misijonska obzorja april 2015  

Misijonska obzorja osveščajo in seznanjajo ljudi v Sloveniji z delom in projekti v misijonskih deželah. Revija je pomembna tudi zaradi med c...

Advertisement