__MAIN_TEXT__

Page 1

Misijonska obzorja št. 2 (149), leto 27 april 2013 priporočeni dar za tisk MO: 1,50 EUR

Vabim vas, da sprejmemo milost vstalega Kristusa. Dovolimo, da nas božje usmiljenje prenovi … tako da postanemo njegovi nosilci in kanali, po katerih more Bog napajati zemljo in varovati stvarstvo ter storiti, da (vz)cvetita pravičnost in mir. (Papež Frančišek, Iz velikonočne pridige 2013)


Groblje, Rim, Buenos Aires 1923-1987 Lado Lenček C.M. Urednik KM 1938–1987

I z h a j a j o v L j u b l j a n i o d 19 8 7

Revija za medkulturni in medreligijski dialog ter razvojno in humanitarno pomoč V sodelovanju z Inštitutom za religiologijo, ekumenizem in dialog (TEOF) izdaja MISIJONSKO SREDIŠČE SLOVENIJE SI-1000 Ljubljana, Kristanova 1, Slovenija Tel. : 01/300 59 50, Faks: 01/300 59 55 E-mail: missio@rkc. si http://www. missio. si Uradne ure vsak dan od 8h do 13h. MISIJONSKA PISARNA MARIBOR Slovenska 21, 2000 Maribor tel. /fax. : 0590/80 381 od ponedeljka do četrtka od 9h do 12h E-mail: misijonska. pisarna@slomsek. net GLAVNI UREDNIK Dr. Drago K. Ocvirk, CM POMOČNICA GLAVNEGA UREDNIKA Tina Jež LEKTOR Jurij Devetak, CM Odgovarja NARODNI RAVNATELJ ZA MISIJONE Stane Kerin OBLIKOVALEC Boris Jurca GRAFIČNA PRIPRAVA IN TISK Schwarz, d. o. o. Če ni posebej omenjeno, so slike od avtorja prispevka ali iz arhiva MSS. ISSN 1318-4369 Misijonska obzorja izhajajo šestkrat letno. Priporočeni dar za posamezni izvod je 1,50 EUR. Celoletni prispevek za MO za leto 2013: 9 EUR, za Evropo 12 EUR, avionska za Ameriko in drugod je 20 USD, 25 CAD. Vplačila nakazujte na transakcijski račun Misijonsko središče Slo­venije, Kristanova 1, Ljubljana namen nakazila: naročnina MO, št.  transakcijskega računa pri NLB: SI56 0201 4005 1368 933, št. transakcijskega računa pri Raiffeisen banki: SI56 2420 0900 4370 443 Vplačila iz tujine s čeki na naslov: Misijonska pisarna, Kristanova 1, 1000 Ljubljana Slika na naslovnici: Papež Frančišek

Frančiškovo vabilo k »obrobjem življenja«

P

red konklavom sem zapisal, da bodo papeža izbirali med dvema možnostma: ali ohranjati dosedanje strukture za vsako ceno ali pa oznanjevati evangelij in temu ustrezno preurediti strukture. Te so namreč le inštrumenti za izvabljanje evangeljskih melodij, ki se zamenjajo, če takih melodij na proizvajajo več. Podobno je razmišljal bodoči papež Frančišek v nastopu pred konklavom. »Ali Cerkev kot oznanjevalka evangelija, ki gre iz sebe, 'ko Božjo Besedo spoštljivo posluša in zaupljivo oznanja' ali posvetna Cerkev, ki se sama od sebe zapira vase in le zase.« Zato je na véliki četrtek duhovnike spomnil, kako je Kristus (tj. Maziljenec) »jasno povedal, da je njegovo maziljenje za revne, zapornike, bolne, žalostne in osamljene. Dišeče olje, dragi bratje, ni zato, da bi nadišavili sebe, niti zato, da bi ga hranili v posodi, ker se razdiši in smo potem zagrenjeni. Dobrega duhovnika prepoznamo po tem, kako mazili svoje ljudstvo.«

»Ali Cerkev kot oznanjevalka evangelija, ki gre iz sebe, 'ko Božjo Besedo spoštljivo posluša in zaupljivo oznanja' ali posvetna Cerkev, ki se sama od sebe zapira vase in le zase.« Papež Frančišek, ki svojega pastirskega poslanstva ni opravljal v kabinetih, ampak na ulici, ne za zidovi mogočnih cerkva, marveč v barakah, kjer je križ največkrat edini »okras«, postavlja za prvenstveno nalogo oznanjevanje križanega in vstalega Jezusa. V nagovoru kardinalom, ki so ga izvolili, je dejal: »Ko izpovedujemo Kristusa brez križa, nismo Gospodovi učenci, ampak smo posvetni. Lahko smo škofje, duhovniki, kardinali, papeži, ne pa Gospodovi učenci.« Naj imamo torej takšno ali drugačno funkcijo, moč in oblast; naj zasedamo ta ali oni položaj v cerkveni instituciji, smo zgolj posvetni, če je to zato, da smo materialno preskrbljeni, da imamo moč nad drugimi in se nad njimi celo izživljamo. Osvoboditev od te posvetnosti poteka v dveh korakih. Najprej je treba zavrniti tri hudičeve ponudbe – prvenstvo materialnega, prvenstvo moči/oblasti in prvenstvo napuha/prezira – in se zatem (spre)obrniti k trem Jezusovim prioritetam: k zavezi z Bogom in njegovimi otroci, k služenju Bogu v sestrah in bratih, k vračanju ljubezni Bogu z ljubeznijo do bližnjih (Lk 4,1-13). Ali niso to naše krstne obljube? Naj nam je všeč ali ne, papež Frančišek bere znamenja časa z »obrobja« sveta drugače, kakor marsikdo v njenem kurijalnem ali klerikalnem »centru«. Vendar tudi Jezus ni med učenci vedno žel (takojšnjega) razumevanja, še zlasti, ko so zaslutili, da se jim obeta odrekanje, »majejo stolčki« in napoveduje preganjanje. Toda on je šel svojo pot naprej, kar dela še danes v dobro svojih učenk in učencev, v odrešenje vseh, ki smo utrujeni in obteženi. Tako izrisuje poslanstvo za danes in nas po papežu Frančišku vabi, da se mu pridružimo na tem misijonskem potovanju. Drago K. Ocvirk, CM


P o d je t ne ses t re Anica Starman, frančiškanka brezmadežnega spočetja, Slonokoščena obala

V šoli vedno več deklet Napisala vam bom nekaj novic z našega misijona v Frescu, Gbagbamu in Abidjanu. Počasi se je življenje umirilo, ljudje si želijo miru in več gotovosti. Osnovne in srednje šole so delovale normalno, čeprav so včasih učitelji stavkali. Univerza pa je odprla vrata šele pozno jeseni. Tri postojanke 19.1.2013. V Frescu, kjer je skupnost štirih sester, imamo dijaške domove. Letos je vse zasedeno in dijaki se z veseljem učijo, saj smo z darovi fundacije F. Massieye lepo uredile vse sobe in sanitarije. Katoliška osnovna šola ima tudi že šest razredov in letos bodo prvič delali izpit za srednjo šolo. Ko sem bila pred desetimi leti še v Frescu, so bili dijaki v šestem razredu stari okrog 16 let, sedaj pa so okrog 12 let. Veliko več je tudi deklet, prej so bili večinoma fantje. Nepismenosti je še vedno veliko, čeprav je šola "obvezna". Sestra Odile skuša po majhni ceni skuhati za dijake vsak večer enolončnico, velikokrat lečo, ki jo zelo radi pojedo. V Abidjanu so tri sestre, na čelu s sestro Odile, koordinatorko za vse naše skupnosti. Ko smo po opravkih v Abidjanu, se tam radi ustavimo, saj je to naš drugi dom. V Gbagbamu smo štiri. S. Monika je ekonominja v šoli. Ob sredah in sobotah pa skrbi za nasade kakava in kave, manioka, ignama in zelenjave. S. Roza spremlja skupino zdravstvene pastorale, prehodi vse četrti in obiskuje ljudi. Velikokrat najde bolne, ki se zdravijo po svoje, ker nimajo denarja, ali pa ne vedo, da jim preti nevarnost. Velikokrat jih prepriča, naj gredo do zdravstvenega centra, kjer delata s. Anica in s. Blandina. Zdravstveni center V zdravstveni center »Mati Frančiška« prihajajo vsi: odrasli in otroci. Sprejemamo jih v novih, čistih, zračnih prostorih, kar je dar Trikraljevske akcije slovenskih otrok.

Nova ordinacija

prepozno in jim ne moremo več pomagati. Otroka prinesejo, ko je že v komi in komaj diha zaradi anemije ali pa je zaradi driske »izsušen«, kot pravijo. Malarija je najpogostejša bolezen. Akcijo ministrstva za zdravstvo: »Mreža proti komarjem zastonj za vsako nosečnico in matere z otroki do enega leta« smo začeli te dni in upamo, da bo tako manj umrljivosti zaradi malarije in slabokrvnosti. Že leto dni skrbimo tudi za podhranjene otroke, ki jih je vedno več. Zdravljenje traja tri mesece. Če hočemo, da bo zdravljenje uspešno, mora mati ostati pri nas. Zanjo je to velik problem, saj prihaja peš iz drugih vasi (pet, deset ali več km daleč), navadno ima več otrok in nima nikogar, ki bi zanje skrbel. Zdravljenje stane 15.000 naših frankov. Ko sem bila na dopustu, sem zaprosila za pomoč, da bo materin prispevek manjši. Hvala! S pomočjo otrok iz sestrske šole v Gradcu smo zgradili kuhinjo in velik prostor, kjer bodo mamice čakale in se obenem naučile, kako pravilno prehranjevati otroke.

Zdelan avto Tudi v pastorali skušamo pomagati, vsaka s svojimi talenti. Celodnevno

Otroci se počasi vračajo v šolo

Hvala, otroci, res čudoviti in pogumni ste. Vsako leto osrečite mnogo ljudi. Okrog 200 okuženih z aidsom prihaja po zdravila, nasvete in psihosocialno podporo. Organizacija ICAP, ki nas je podpirala tri leta, sedaj le občasno podpre naše delo, osebje plačujemo same, kar ni majhna vsota. Prispevek delodajalca za socialno zavarovanje se je precej povečal in s tistim, kar dobimo z laboratorijskimi pregledi in prispevki bolnikov, pokrijemo te stroške. Le vaši darovi nam omogočajo, da zdravimo uboge zastonj. Bog poskrbi, da imamo najnujnejše. Dostikrat pa je neznanje krivo, da pridejo ljudje

češčenje Najsvetejšega in molitev rožnega venca je prebudilo in spodbudilo župljane. Vedno več jih prihaja k sveti maši zjutraj in vedno bolj se udejstvujejo v župniji. Za konec pa še velika prošnja. Naše makadamske ceste so v slabem stanju, imajo veliko lukenj. Naš avto, dar MIVA Slovenije leta 2004, vedno bolj peša in večkrat ne pride na cilj brez obiska pri mehaniku. Hvala Bogu imamo angele varuhe, ki priskočijo na pomoč, ko obstanemo na cesti. Ogromno je prevozil (229.000 km), precej bolnikov v 60 km oddaljeno bolnišnico. Upamo, da bo naša prošnja uslišana.

3


e - nabiralnik

Vera in srečno življenje Janez Mihelčič, Jezuit, Kirgizija

22.12.2012. Letos sem dosegel mejo, za katero je v 90. psalmu rečeno, da je »dni našega življenja sedemdeset let«. V psalmu se sicer nadaljuje, da jih je, če smo krepki, osemdeset let, dodano je pa tudi, da je »njihova vihravost – muka in zlo, hitro mine in mi odletimo«. Če se ozrem nazaj, je teh sedemdeset let po eni strani res hitro minilo, po drugi sem pa Bogu hvaležen, ker so bila zelo lepa. Lani, ob petdesetletnici mature, je eden od sošolcev rekel, da je naša generacija ujela izreden kos zgodovine: po eni strani smo bili obvarovani kakšnih vojnih grozot, po drugi pa smo pa doživeli neverjeten tehnološki napredek. Meni je bilo dano še to, da sem videl kar nekaj sveta. Saj so bile tudi težave, kje jih pa ni, vendar ko se oziram nazaj, me navdaja globoka hvaležnost za vsa ta leta, za vse, kar sem doživel, za vse dežele, ki sem jih videl, predvsem pa za vse ljudi, s katerimi mi je bilo dano, da sem se srečal. Res, Bogu hvala za vse. Nedavno je v razgovoru nekdo omenil, da so »neetične rešitve – slabe rešitve«. Mislim, da se velika večina ljudi strinja, da z zlom ne moremo doseči nič dobrega, težava pa nastane, ko hočemo določiti, kaj je dobro in kaj je zlo. Vendar nam pri tem lahko

pomagajo moralne vrednote, ki jih pozna vsaka kultura in so zapisane v našem srcu. Res pa je tudi, da je te vrednote treba gojiti, vzgajati, razvijati – tako kot tudi vsako drugo človekovo sposobnost. Eden glavnih vzrokov za težave je prav »nevzgojenost«, pa naj bo na kateremkoli področju. Kaj so resnične vrednote v našem življenju, za kaj se splača živeti? Zase vem, da mi je prav vera v Jezusa Kristusa pomagala k takim odločitvam, za katere se ne kesam in zaradi katerih sem preživel srečno življenje.

Svoboda nekdanjih odvisnikov Jožica Sterle, Marijina sestra, Ukrajina

Ko smo se 12.12.12 zjutraj odpravili proti Odesi, nismo vedeli, kam gremo in kaj bomo videli. Vedeli smo le to, da se odpira nov način služenja potrebnim in da želimo s svojo navzočnostjo in molitvijo podpreti tiste, ki bodo pri tem delu sodelovali. Različne veje vincencijanske družine smo namreč v Ukrajini med seboj zelo povezane, saj lahko le skupaj kaj naredimo. Tako smo se okrog poldneva ustavili v zakotni vasi sredi prostranih planjav. Blatna cesta, nekaj starih hiš, trije železni kontejnerji in velik napis: »Skupnost v dialogu. Dobrodošli!« Stopili smo v majhno hišico, na zunaj staro, znotraj pa obnovljeno in primerno za bivanje. Sprejeli so nas trije fantje, bivši odvisniki, ki so prišli iz Italije in bodo vodili center. Živeli bodo z Ukrajinci, ki bodo vstopali v skupnost. Z njimi je padre Matteo, majhne in drobne postave, a velikega duha in ljubezni. Z veseljem in ponosom je gledal na svoje tri sodelavce: »Ali niso dobri?! Če bi jim lani rekel, da bodo šli v Ukrajino, bi se jim to zdelo neNa obisku pri mogoče. Letos pa so že sposob"Skupnost v dialogu" ni sprejeti takšno nalogo.« Z zanimanjem smo ogledovali stene z raznimi plakati. Na enem so bila napisana načela skupnosti (glej okvir). Zdelo se mi je, da ti fantje živijo bolj resno kot marsikdo izmed nas, ki mislimo, da smo svobodni. Njihova pravila so lahko spodbuda tudi nam. Pa tudi zavzetost in odgovornost pri delu. Vsak ima svoje zadolžitve, vsaka stvar v hiši ima svoje mesto, povsod red in čistoča. Vse je zelo skromno, vendar urejeno. Ves dan so zaposleni. Nobenega postajanja in pohajkovanja.

4

Ob praznovanju jubileja

10 načel skupnega življenja 1. Spoštuj druge z ljubeznijo. 2. Če si pozoren in pazljiv pri tem, kar delaš danes, boš to lahko naredil tudi jutri v svojo korist. 3. Uči se zmerno uporabljati dobrine, ki ti jih nudi vsakdan, in imel boš najnujnejše tudi jutri. 4. Kadar čutiš temo v sebi in okrog sebe, prosi za pomoč in se z zaupanjem zanesi na tistega, ki hodi s teboj. 5. Posvečaj se svojim odgovornostim, če si pripravljen rasti. 6. Osvobajaj in spoznavaj svoje motivacije, ki navdihujejo tvoje vedénje, da boš veselo sprejemal soočanje z drugimi. 7. Vedno verjemi v zmožnosti tistega, ki je poleg tebe, kakor so drugi verjeli v tvoje, ko niti sam sebi nisi verjel. 8. Kadar si pred težko odločitvijo in ne veš več, kaj reči ali narediti, vedi, da vedno lahko izbereš ljubiti. 9. Resnično rasteš in dozorevaš, ko čutiš, da si sposoben bolj dajati kakor prejemati, bolj razumeti, kot biti razumljen. 10. Brez poštenosti in iskrenosti se ne moreš ponovno roditi.


e - nabiralnik

Morilski orožniki

Janez Mesec, duhovnik Lj, Madagaskar 18.1.2013. Po dolgem času sem spet prilezel iz džungle in (dva sta še šolarja) pobila svojega brata do smrti. Dobil se priklopil na internet. Medtem smo vstopili v novo leto 2013. Naj bo blagoslovljeno in prinaša upanja tako vam v zaledju v Sloveniji kot nam na bojnem polju v misijonih. Hvala za vso pomoč v preteklem letu, z vašo pomočjo smo lahko kar nekaj naredili, reševali najhujše stiske, hranili lačne, brisali solze, dajali novega upanja. V začetku tega meseca sem bil na banki in so mi sporočili, da je prišla na moj račun pomoč iz Slovenije. To je bil res moj srečen dan. Sestri Chantal sem že izplačal za šolnine za njene reveže (botrstvo), da bo lahko dala plače učiteljem. Je bila zelo hvaležna in vesela. Voditi zasebno misijonsko šolo brez vsake pomoči države je kar zahtevno. Če imajo učitelji prenizko plačo, jih je težko zadržati, da ne bi iskali službe v državnih šolah, če je plača visoka, ne prideš skozi s šolninami oz. se reveži ne bi mogli več šolati, naše šole bi postale šole za bogataše. Boglonaj še enkrat za poslano! Iz dneva v dan molimo za domovino, za voditelje in se borimo za dostojanstvo najbolj revnih in zatiranih. Tone Kerin vam je gotovo kaj pisal, kako je pri njem. Kako orožniki z izgovorom, da lovijo razbojnike, pobijajo ljudi kot zajce. Ko je Tone tak primer javil škofu, je ta takoj posredoval pri ministru, ki je poslal inšpekcijo. Poročilo inšpekcije je bilo, da vojska deluje po zakonu, preganja lopove, samo neki tuji duhovnik jo po krivem obtožuje. Molimo za Toneta, da bo vzdržal v težkem položaju v Befotaki, ki je znana že po vsem Madagaskarju. Pri nas v Manambondro razbojništvo in kraja volov nista tako razširjena. Smo pa imeli primer, ko sta se brat in sestra skregala zaradi dediščine, ob prepiru so ob pomoči alkohola vzeli v roke palice in sestra je s svojimi tremi otroki

je nekaj udarcev po glavi in tilniku in ko so ga prinesli v ambulanto, je izdihnil. Vse to se je zgodilo v petek, ko je tržni dan in je opoldne še množica ljudi od vsepovsod. Nekateri so morda od daleč opazovali družinski prepir na ulici pred hišo, ko pa so prišli zraven, je bilo že prepozno. Neverjetno, kakšna žival lahko postane človek v navalu jeze. Ženska in njeni trije otroci so jo hitro popihali na policijsko postajo, kjer so jih dali v zapor in tako

rešili pred množico, ki bi vse štiri v maščevanju gotovo na hitro pokončala. Vaško sodišče jih je obsodilo na plačilo 5 volov in 800.000 ariary kazni, vse to bo plačal oče teh otrok, ki ga sploh ni bilo zraven, storilci pa v zaporu čakajo na sojenje na sodišču v Farafangani. Ni druge rešitve za Madagaskar kot Kristus, on edini lahko spreminja srca ljudi. Naj nas spremlja in daje moč. Lep pozdrav, Jani Mesec.

Vedno kaj pomoči potrebnega Katarina Tomc, laikinja, mozambik

28.1.2013. Za nami so prazniki, vročina je tudi nekoliko popustila, ker dežuje, otroci so se vrnili s počitnic in v šoli se je pričel pouk. Tu je velika šola za tisoč učencev, internat za sto deklet in vrtec. Sedaj, ko so tu otroci, se je začelo resno delo in je bolj malo prostega časa. V internatu je 98 deklet vseh starosti. Najmlajša deklica ima tri leta, potem so po vrsti do 18 let. Nekaj deklet pa je novih. Te so še posebno potrebne pozornosti. S Karmen se dosti Stranišče ukvarjava z njimi, ker potrebno so prepuščene bolj obnove same sebi. Potrebovali

bi pomoč za popravilo stranišč v hiši in mislim, da ne bo kakšen nemogoč znesek. Potem je še mnogo zadev in vedno se najde kaj novega, zato nikar ne mislite, da ne potrebujemo vaše pomoči. Treba bo kmalu prekriti streho na hiši, kjer stanujeva. Danes spet dežuje in tako teče v hiši, da sproti ne morem počistiti vode. V vrtcu potrebujemo zložljive mize, stole ali klopi, da ne bi otroci jedli na tleh kot sedaj. Nekaj otrok potrebuje botre. Ampak kakorkoli že, otroci imajo vsaj hrano in lahko obiskujejo šolo, čeprav se ne naučijo toliko kot v Sloveniji. Veliko je nepismenih, ker nimajo staršev, ali so tako revni, da ne morejo plačati šolnine. Zaradi obilice dela si komaj vzameva kaj časa zase in za pošiljanje pošte. Ta teden je bilo noro. Pri s. Zvonki so imeli večne zaobljube, isti dan je prišel g. Oliver iz Nemčije. Njegova organizacija je pomagala postaviti pekarno. Na Namaachi je bil dva dni, imeli smo sestanke in Karmen je bila prevajalka, ker tu nihče ne zna dobro angleško. Lep misijonski pozdrav vsem, Katarina in Karmen

5


brata misijonarja Pavel Bajec, duhovnik kp, Slonokoščena obala

Še vedno so nemiri Ne le ker je tak običaj, temveč v zavesti, da nas božični prazniki še globlje povežejo med seboj, se vam oglašam iz kraja San Pedro na Slonokoščeni obali. Leto 2012 gre h koncu in to je prilika več, da delim z vami svoje občutke ob koncu leta.

 riprave na nedeljsko P bogoslužje

25.12.2012. Moja prva misel je namenjena Bogu, ki nam je podaril milost, da smo lahko nadaljevali naše skromno delo tukaj v misijonih. Kdo bi preštel vse milosti, ki sem jih prejel, kdo bi doumel neskončno ljubezen, s katero nas spremlja v vsem, kar počnemo, v dobrem in celo v zmotah in pogreških ... Njemu gre zahvala in čast za vse! Veliko lepega smo doživeli tako pri delu tukaj v Centru za katehiste kot tudi na župniji, kjer župnikujem. V Centru smo letos dodali dve stavbi. Najprej smo zgradili še eno obednico, ki lahko sprejme okrog osemdeset oseb, nato pa smo za šest sob povečali možnost sprejema ljudi. Z okrog 130 ležišči smo včasih v zagati, kako zadovoljiti vse povpraševalce. V Centru organiziramo izobraževanje katehistov naše škofije. Prav zanje smo imeli letos okrog deset tečajev, šest tedenskih, ostali pa le nekaj dni. Vseh katehistov, ki so se udeležili teh srečanj, je bilo okrog 600. Poleg skupin katehistov sprejemamo razne molitvene skupine, mladinske organizacije, skupine katehumenov, pevske zbore, ki pridejo za nekaj dni na duhovne vaje ali tečaje. Kar lepo število vikendov smo delili s temi skupinami. Da bi center postal ekonomsko samostojen, sprejemamo tudi laiške skupine, športnike, študente, dijake in tudi razna podjetja, ki organizirajo pri nas tečaje. Nemalokrat sprejmemo tudi Notranjost cerkve, ki jo ob nedeljah napolnijo verniki

6

posameznike, družine, ki pridejo službeno v mesto. Tako imamo že lepo število stalnih gostov in prijateljev. Letos smo bili še posebej veseli skupine mladih Kanjedolcev, ki so prišli za dva in za štiri tedne. Rad bi se zahvalil sestri Rebeki, ki je zadevo organizirala, in vsem udeležencem za njihov obisk. Naj jim dobri Bog povrne, še posebej za vsa dela, ki so jih opravili med bivanjem tukaj. Hvala vsem, ki ste nam po njih poslali darove. Ljudje, ki so jih tukaj srečali, se jih radi spominjajo in jim pošiljajo pozdrave.

Rastoča župnija Naša župnija, katere cerkev je od centra oddaljena dva kilometra, raste in se razvija. V tem tretjem pastoralnem letu naše župnije je cerkev ob nedeljah kar polna. Mestna četrt se razvija in ljudje se počasi vseljujejo. Del te četrti je dobil elektriko in tekočo vodo, kar še pospešuje priseljevanje. Z večjim številom kristjanov se lažje organiziramo in ljudje prevzemajo vedno

več odgovornosti. Ljudje čutijo potrebo po večji cerkvi, pravi župnijski cerkvi. Upam, da se bomo uspeli organizirati in da bodo stekle priprave za ta podvig. Župljani se morajo zavedati, da je to njihova stvar, duhovnik, zlasti misijonar, jim lahko le priskoči na pomoč. Molite za to mlado župnijo in če je mogoče, podprite njene načrte tudi finančno. Naša dežela je še vedno med "vročimi področji" zemeljske oble. Ne mine mesec, da ne bi poročali o napadu na kako policijsko postajo ali kako drugo državno ustanovo. Tudi protestni shodi so naš vsakdanjik, tako da si lahko predstavljate, da je med ljudmi še veliko strahu, nezaupanja in celo sovraštva. Veliko se govori o spravi, miru, odpuščanju, vendar so rane še nezaceljene. Opozicija zavrača vsako sodelovanje. Treba bo še veliko časa, da bomo imeli pravi mir. Tudi ljudje se bodo morali zamenjati na najvišjih položajih, da bo pravi mir sploh mogoč. Z vesoljno Cerkvijo tudi mi živimo leto vere. Skušamo se organizirati, da bi ljudem pomagali resnično zaživeti vero v Kristusa, Božjega Sina. Dva vidika sta še posebej poudarjena: Božja beseda, ki edina rodi pravo vero, in obhajanje Božjih skrivnosti, kjer Bog človeka pobožanstvi. Naj nam Bog pomaga, da bi znali prav izkoristiti to leto milosti in Božje ljubezni. Vsem lep pozdrav z misijonskih poljan! Pavel


brata misijonarja Ivan bajec, duhovnik Kp, Slonokoščena obala

Novo škofijo 19.12.2012. Pri nas leto 2012 ni bilo zaznamovano z izrednimi dogodki. Skupno smo se trudili, da bi bila naša župnija čim bolj živa. Na razne načine smo spodbujali kristjane k lepemu krščanskemu življenju. Kar precej je bilo raznih srečanj za različne skupine. Kot vedno smo se veliko posvetili katehistom in odgovornim v krščanskih skupnostih po vaseh. Seveda so naša posebna skrb katehumeni, ki se pripravljajo na krst in krščansko življenje. Pomembnejši dogodek je bil, da je na ozemlju naše župnije letos škof ustanovil novo župnijo, kateri odslej pripada tretjina naših vasi. Približno toliko so jih priključili iz dveh sosednjih župnij. Za duhovnike smo zgradili kar lepo in udobno župnišče. Cerkev je za zdaj še dovolj velika, verjetno pa bodo kmalu začeli graditi novo.

Lepe stare navade? Po hudih nemirih in vojni pred leti se je stanje v deželi umirilo. Odgovorni v državi se trudijo, da bi ta mir sprejeli vsi in si prizadevali, da bi postal trajen. Za zdaj zgleda, da je vse še na precej trhlih nogah. Vsakdanje življenje preprostih ljudi se ni zboljšalo. Vse postaja dražje. Poleg tega je bila letos zaradi

suše razmeroma slaba letina. Sicer pa je družba, v kateri živimo, še vedno zelo zaznamovana z nasiljem, lažjo in prevarami. Vse življenje je prepojeno s strahom in sumničenjem, kar povzroča splošno nezaupanje. Luč evangelija in Božja ljubezen, ki ju prinaša Jezus, le težko stopata v srca ljudi, ki živijo v takšnih razmerah. Ko jih poslušam, ki govorijo o nekdanjih navadah, ko berem knjige, ki pišejo o njih, ko se spomnim marsičesa, kar sem sam doživel, vidim, da se je marsikaj spremenilo na bolje. Nastajajo pa tudi novi problemi. Pred kratkim sem rekel starejšemu katehistu, da se v Evropi večkrat govori, da so misijonarji v Afriki uničili lepe domače navade. Kar dvignilo ga je. Dejal mi je: »Reci tistemu, ki tako govori, naj pride sem in ga bomo postavili v naš klan sto let nazaj, ko so bili marsikdaj klanski poglavarji krvoločni divjaki v grobem stanju.« O tem, kar je potem

Cerkev za TISOČ ljudi Poleg pastoralnega dela se nekoliko ukvarjamo tudi z gradnjami. Župnijska cerkev, ki bo sprejela dobrih tisoč ljudi, je že pokrita in počasi nadaljujemo z delom. Istočasno gradimo nekaj cerkva tudi po vaseh. Lepa cerkev veliko pomeni za krščansko skupnost in za vso vas. Navadno se število kristjanov v novi cerkvi poveča. Da je Cerkev na Slonokoščeni obali živa, se vidi po številu duhovnih poklicev. Tudi v naši škofiji, ki še ni posebno krščanska, imamo vsako leto nekaj novomašnikov in novih redovnic. Poseben dogodek je bil letos za nas obisk sestre Rebeke Kenda s skupino animatorjev. Osebno sem bil vesel tega obiska, prav tako vsi, ki so jih sprejeli; obiskovalci in obiskovalke pa tudi niso skrivali svojega zadovoljstva.  astajajo nova naselja in N župnija ima vedno več faranov

govoril, ne bom pisal. Do danes so se stvari spremenile, čeprav je družba še zelo prepojena s poganskim duhom. Upamo, da bo šel razvoj v pravo smer. Za to bo treba še veliko delati, oznanjati in predvsem moliti. Saj vemo, da je vera Božji dar, ki ga moramo izprositi in mu velikodušno odpreti svoja srca. Hvala vsem, ki na različne načine sodelujete pri misijonskem delu. Hvala za vaše molitve, žrtve in darove. Na ta način ste tudi vi pravi misijonarji. Bog, ki pozna srce slehernega človeka, bo vsakemu povrnil po meri svoje velike dobrote. Hvala za vse, kar napravite za misijone, posebej za našega.

7


apostoli za apostole

P

red petimi leti smo začeli s projektom Apostoli za apostole. Na Salomonovih otokih je bila namreč vrsta fantov, ki bi rada stopila v bogoslovje, a jih niso mogli sprejeti, ker ni bilo dovolj hrane. Sploh velja na Salomonih pravilo, da sme biti le toliko ust, kolikor je hrane. Zato so v preteklosti imeli skrben nadzor nad prirastkom in je npr. lahko imel otroke le prvorojenec. Ko se je s prihodom Evropejcev pokazala možnost izselitve z domačega otoka, je to pravilo popustilo, a še vedno se ga otoške skupnosti držijo, saj ni tako preprosto z otoka kam drugam. Ker so škofje lahko preskrbeli hrano le za kakih 30 bogoslovcev, jih več niso sprejeli, čeprav je bilo kandidatov vsaj še enkrat toliko. Po zaslugi misijonskih dobrotnikov – posebej razveseljivo je to, da so apostoli tako iz Slovenije in zamejske Koroške kot iz naše diaspore v Avstraliji in Clevelandu – je zdaj mogoče sprejemati v bogoslovje vse nadarjene kandidate, motivirane za služenje ljudem, evangeliju in Cerkvi. Vendar za šolanje ni dovolj le hrana, marveč še marsikaj drugega. V februarju smo s podporo apostolov odprli novo zgradbo, v kateri je predavalnica za sedmi letnik in računalniška učilnica, v kateri bo poučevala naša misijonarka Polona Berlec. O tem pripoveduje misijonarka sama, slike pa nam predstavijo ogromen dar slovenskih apostolov in veliko pridobitev za bogoslovce in vso Cerkev na Salomonovih otokih. (Drago K. Ocvirk)

Polona Berlec, laikinja, Salomonovi otoki

Uvajanje v branje in računalništvo Potem ko se je Polona Berlec štiri mesece za pokušino poglabljala v salomonske razmere predvsem v bogoslovju, se je zdaj tja vrnila kot laiška misijonarka. Prijela je za delo tam, kjer ga je pustila, saj se med njeno odsotnostjo ni nič premaknilo na bolje. Polna idej je Nova računalniška zdaj začela z uvajanjem v branje in spodbujanje, da bi ljudje vzeli v učilnica roke tudi knjigo. V kratkem bo mlade poučevala tudi računalništva na starih podarjenih računalnikih. V tem času so se tudi tla pošteno semestra). Upam, da se bom s katehizamajala, kar je terjalo devet, morda še več življenj. 3.3.2013. Po mesecu dni, odkar sem Bralne urice

nazaj, sem si (končno) vzela malce Prihodnji teden začnem s tekmovačasa, da vas obvestim o novostih od njem za najboljšega bralca v bogoslovtukaj in tam. Ker tukaj že vse poznam, ju in z bralnimi uricami. Mislim, da jih oni pa mene, sem kar takoj »padla« v bomo imeli za zdaj enkrat mesečno. svoje delo. Delovna vnema mi je na za- Interes pri bogoslovcih je kar precejčetku kar malo upadla, ko sem stopi- šen – me zanima, koliko jih bo vztrala v knjižnico in videla, da me vse čaka jalo do konca šolskega leta (ali vsaj prav tako, kot sem pustila. Ravno tako v pisarni … Poleg kupa nerazvrščenih knjig so tako profesorji kot bogoslovci takoj napadli knjižnico: ne vem, kaj sem mislila: da bodo gradivo vlekli z neba? K sreči se je začetna zmešnjava polegla in urejanje knjižnice sedaj lepo napreduje. Mislim in upam, da bomo do konca semestra uredili knjižnico in Polona uči potem nadaljevali z rednim domačine ročnih vzdrževanjem.

8

spretnosti

sti bližnjih župnij uskladila in dogovorila za termin bralnih uric za njihove otroke. Sčasoma bi jih rada uvedla tudi zanje. Če ne bo šlo drugače, jih bom pa kar jaz obiskovala s knjigami vred. Velik problem je nezanimanje za knjige. Ljudje niso vajeni knjižnic, njihovega obiskovanja in branja. Resnici na ljubo, knjižnic tudi nimajo, tiste pa, ki so, so zelo slabo založene. V tajništvu sem se prebila čez najnujnejše in uspela pripraviti vse potrebno za začetek novega šolskega leta. Eden od misijonarjev nas je zapustil in tako sem podedovala še del njegovih nalog. Urejanje arhiva počasi napreduje. Verjetno bo treba kar precej časa, da bom vnesla v računalnik vse podatke za pretekla leta. Ko smo klepetali s profesorji, smo enemu od faderjev (glavni »financminister« – beri računovodja – nadškofije) razložili, da skušam


apostoli za apostole državni praznik v čast spomina na žrtve in prizadete. Jasno, ljudje nimajo dostopa do medijev in se jih je v ponedeljek cel kup spravilo v Honiaro urejat uradne zadeve ali pa nakupovat. Naleteli so seveda na zaprta vrata pisarn in trgovin in se spraševali, če so

nekako arhivirati in spraviti v red po- zaskrbljenih pisem. Ob tej prilodatke vse tja od leta 1995 naprej. Takoj žnosti se za skrb vsem najlepše je izkoristil priložnost in me toplo zahvaljujem. povabil v svoje pisarne in arhiv, Močan potres, ki nas je 6. februarda sem dekletom lahko razloži- ja zatresel, se je zgodil v provinci mogoče zamenjali dan (da je nedelja in la, kaj in kako delam, kakšne načr- Temotu, s približno 30.000 prebivalci, ne ponedeljek …) in kaj se dogaja. te imam in kako se trudim nekako 33 km od otoka Santa Cruz, in je pov- Kot sem že omenila, smo mi čutili sistematizirati podatke. Ko sem vi- zročil dva cunamija (1,5 m visoki valo- samo potres, cunami do našega otoka dela njihov arhiv in količino papir- vi). Sledilo je čez sto popotresnih sun- Guadalcanal ni prišel. Prizadeti sta jev, ki jih morajo pregledati in vne- kov. Prizadetih je več kot 3.500 ljudi. bili tudi provinci Malaita in Makira. sti v računalnik (od leta 1967 na- Največ težav so imeli z zagotovitvijo Ampak se ne spomnim, da bi od tam prej: vso korespondenco, gradbe- pitne vode in higieno. Če se prav spo- poročali o kakšni škodi. ne načrte, nakup zemlje, podatke mnim, je bilo potrjenih devet smrtnih Zadnje čase je precej deževno. Ta s posameznih župnij …), sem teden je ves čas samo dež, na dež, na na koncu dneva potolažena dež in tako naj bi bilo tudi v prihoKako postanem odšla domov. To kar čaka dnje. Za zdaj je višina naše reke kar mene, ni nič v primerjavi z apostol za apostole? v redu in ne kaže, da bi poplavljalo – njimi! naj tako tudi ostane … Posledično je V projektu Apostoli za apostole Novozelandci so nam poseveda motena oskrba z elektriko in sodelujem tako, da darujem mesečno slali dvajset novih (beri: imamo stalne izpade. Hvala Bogu za 10 € ali kolikor pač zmorem. starih in obnovljenih) rasveče in baterije. V bližnji prihodnoNa koga naj se obrnem za sodelovanje čunalnikov. Urejamo novo sti (v roku dveh mesecev) se bom skuv projektu Apostoli za apostole? računalniško učilnico. Nekaj rašala spraviti v internet coffe, da bom Za sodelovanje v tem projektu in čunalnikov smo že priklopili. vsega drugega glede misijona na na fb-ju objavila kakšne nove fotograUpamo, da bomo našli še nekaj Salomonih se obrnite na Misijonsko fije – da boste imeli še malo slikovne miz, da bomo priklopili tudi središče Slovenije 01/300-59-50. predstave o tem, kaj delam/o. Res se ostale. Otroci, ki ne hodijo v Poslovni račun: Misijonsko središče trudim, da bi bila ažurna, pa mi ne šole (v okoliških vaseh jih je kar Slovenije, Kristanova 1, Ljubljana. gre najbolje izpod prstov – hvala, ker precej), naj bi prihajali k nam pri NLB številka: 02014-0051368933 me razumete. Do prihodnjič topel, in tako vsaj nekaj časa preživepri RKB številka: 24200-9004370443 deževen objem! Tanggio tumas and li z učenjem in ne samo s pohajSklic za misijon na Salomonih: lukim iu (readim iu) = lepa hvala in nakovanjem (in po možnosti pro00 279056 svidenje (se beremo) Sklic za bogoslovce na Salomonih: dajanjem betelovih orehov za 00 279117 cesto). Otroke naj bi poučevala jaz – tega se že zelo veselim. Upam, da bo čim prej in ne v »sa@ uredniku Misijonskih obzorij lomonskem« času. žrtev, razglasili so Jaz sem tukaj že udomačena. Vse teče več ali manj po Z bogoslovci bomo nove računalnike tudi dan žalovanja salomonskem kopitu. Začela sem z računalništvom za Brnskrik tudi izkoristili. Tako uvajam začetni in za smrtne žrtve comunity. Ponedeljek in sredo dopoldne z odraslimi, v soboto pridejo pubertetniki; tako so mi povedali – kaj nadaljevalni tečaj dela z računalnikom. in vse prizadete v bo, bomo videli ... Za veliki teden grem z očetom Raulom In tako je mesec okoli, kot bi mignil … provinci Temotu. na otok Tulagi in bom z njim, če bo vse po sreči, ves Pri vsej tragediji teden. Bogoslovci so čisto navdušeni nad tvojo knjigo – Potres je bil dan žalovaV navzkrižnih svetovih – no, vsaj nad slikami. Začela sem Glede potresa ste najbrž bolje obvešče- nja kar malce smeknjižnični krožek s temo: Share your story, share your culture (Podeli svojo zgodbo, podeli svojo kulturo). Prvo ni kot mi. Pa vseeno nekaj informacij, šen. Na petek so srečanje je bilo kar obetavno in polno obljub, bomo videli, kaj se je dogajalo, glede na to, da sem v medijih objavili, če jih bodo fantje izpolnili do 4. aprila, v začetku meseca prejela kar nekaj da bo ponedeljek ko imamo naslednje srečanje ...

9


D on B oskovi Ena najbolj številčnih katoliških apostolskih družb so don Boskovi salezijanci. Okrog sv. Janeza Boska se je namreč sčasoma oblikovala velika družina moških in ženskih skupnosti, ki se v glavnem posvečajo delu z mladino. Slovenci imamo nekaj misijonark salezijank, ki se pridno oglašajo v Misijonskih obzorjih; tokrat lahko prisluhnemo s. Ljudmili Anžič, ki deluje v Kambodži. Svojo besedo sta nam podarila tudi »afriška« salezijanca Danilo Lisjak in Jože Mlinarič. In nazadnje zvemo nekaj o še enem don Boskovem sinu: »očetu Ernestu«. Na dan, ko je bil izvoljen papež Frančišek, se je namreč v 93. letu izteklo življenje misijonarja Ernesta Saksida. Don Bosco

Ljudmila Anžič, salezijanka, Kambodža

Pomagati mladim za Jezusom V Kambodži je naša misijonarka sodelovala na srečanju, kjer so prevladovali mladi. Ti si želijo več pomoči in spremljanja na poti za Jezusom, zato se sprašuje, če ne bi bilo treba tudi njim posvetiti vsaj toliko moči kot šolskim, socialnim in drugim dejavnostim. 10.1.2013. Prejšnji konec tedna smo skupini, Cerkev in poklici, so mladi imeli tri dni seminar o 2. vatikanskem koncilu. Za ves program nas je bilo okrog 400 iz raznih koncev: katehisti, animatorji liturgije, drugih skupin, mladi, skavti … Večinoma so bili sami mladi. Ti so zdaj tisti, ki največ Z emljišče, kjer bosta nekoč stala katedrala in vrtec

delajo po župnijah. Mnogi od njih so prejeli krst v zadnjih nekaj letih, zdaj pa so že med tistimi, ki vero podajajo in predvsem živijo naprej. Vse skupaj je bilo dobro načrtovano s strani škofa in komisije; ko pa je šlo za praktično izvedbo, so največ delali spet večinoma sami mladi iz škofijskega odbora za Družbeno komunikacijo mladine. Med drugim smo imeli debate po skupinah o koncilskih dokumentih. V moji

10

rekli, da si želijo, da jih kdo bolj jasno vodi na poti odgovora Bogu. Radi bi šli za Gospodom, pa ne vedo, kako. Mogoče je zdaj čas, da nehamo misliti samo na to, kako nahraniti ljudi, jim dati dom in izobrazbo ... morda je zdaj čas, da se kdo izmed nas polno zaposli s spremljanjem mladih. Morda. Zbrani smo bili na zemljišču, ki ga je Cerkev kupila pred dvema letoma in bo v prihodnosti kraj, kjer bo stala katedrala in uradi,

vrtec in še kaj. Zemljišče je ena sama suha zemlja, polna sonca in rahlega vetriča, ki nas je hladil. Zdaj smo bili še pod šotori, čez nekaj let bomo pa verjetno že imeli drugačno streho nad glavo. Toliko upanja in veselja je bilo med nami! Zadnji dan so bili na zaključek povabljeni tudi drugi iz vseh treh škofij. Slovesno sklepno mašo smo poslušali in gledali na videu z nagovorom sv. očeta prav za nas. Nismo sami, smo del velike Cerkve. Dela bo še za 50 let. Naš škof je rekel, da mu vedno očitamo, da preveč hiti in da bi rad vse takoj. Pa je rekel, da je tudi Jezus poklical Zaheja: »Takoj pridi dol, danes hočem biti s teboj!« Takoj, ne čez dve ali tri leta ... Pri nas te škof kar pokliče in še skuša priti naproti, če se le da. Naša šola v Phum Chreh je bila za dve noči kraj, kjer so med srečanjem spale žene in dekleta, ki so prišle od daleč. Bilo jih je okrog 150, med njimi nekaj redovnic, ki so prav tako kot vsi mladi spale na tleh v prostorih pisarne. Fantje in možje so bili v šoli salezijancev, ki je prav blizu terena za cerkve. Do Phum Chreh šole je le sedem minut peš. Z gradnjo se zelo zatika. Zdaj smo začeli po tem namenu moliti še z otroki, ker otrokom Bog pa res ne more reči “ne”. S. Ljudmila

 Učenke srednje gostinske šole so se preizkusile v peki piškotov.


D on B oskovi Danilo Lisjak, salezijanec, Uganda

Za bolj dostojno življenje V Afriki ni in ni miru. Na različnih koncih se spopadajo za naravne vire tuji interesi, revni domačini pa žanjejo trpljenje, smrt. Misijonar je med temi ljudmi, da jim prisluhne in pomaga vzpostavljati Kristusov mir ob velikodušni pomoči številnih Slovencev. S treha počasi dobiva končno podobo

15.12.2012. Vsem lep misijonski poz- številna družina, poljščine, orodje, kakšna koza, kokos in morski prašiček. Vsi so del velike družine. Trdo delo na njivi je podobno boju za preživetje nazareške družine. In ob današnji vročini, 55 OC na soncu, še živina zbeži k reki ali v senco, kjer je 36 OC. In ti ljudje si po 23 letih vojne vsak dan želijo miru, obljube dostojnejšega življenja, šolanje za otroke in zdravniško oskrVojna in mir In ta reka kar teče in teče, vedno polna, bo. Bog v betlehemskem hlevu je na mogočna, kot bi se okrog nje nič ne do- njihovi strani. Vrača jim dostojanstvo gajalo. Da, kakšna brzica in slap sta in upanje. tudi na tej mogočni poti. Podobno našemu življenju. Da le imamo tisto dobrino, ki ji pravimo mir. Prerok Izaija nas usmerja na mesijansko dobo: »Tedaj bo tvoj mir kot velika reka in tvoja pravičnost kakor valovi morja.« Kako zelo pogojujeta ti dobrini druga drugo. Veliko gorja, krivic in ponižanja še danes zadeva afriškega človeka prav zaradi nepravičnosti bogatih (velike multinacionalke, ki hlastajo po dragocenih kovinah najbolj bogatih in hkrati najbolj obubožanih in ponižanih prebivalcev npr. Konga). Kdo bolj potrebuje Mesija? Revni ali bogati? Oboji. Kako nevsiljiv je njegov mir, bližina, preprostost. V kolibah naših ljudi in vernikov bi se bolj počutil doma, med svojimi. Kot v Betlehemu: v istem prostoru se stiska

drav iz gornjega Ponilja! Vesel sem, da vas smem spet nagovoriti, se vam iskreno zahvaliti za mnogovrstne pozornosti, duhovno in gmotno pomoč pri gradnji novega misijonskega središča v Atede na severu Ugande ob Knobleharjevem misijonskem Nilu.

Novi misijon Misijonarji smo zato tukaj, da jim prisluhnemo, se približamo njihovim skrbem in načrtom. Veseli gledajo, kako je zadnji mesec misijon Atede dobival svojo dokončno zunanjo podobo; od februarja do decembra. Mnogi Slovenci so se zvrstili pri delu skupaj z domačini zidarji in gradnja je napredovala dokaj hitro glede na afriški ritem življenja. Nekateri so prišli tudi kot radovedni turisti. Kako je majhen ta svet, ko te dobijo ne le na spletnih straneh, ampak tudi ‘v živo’ pri delu. In tudi streha je v teh dneh strokovno dovršena po izkušeni roki in življenjski izkušnji gradbenika gospoda Mirka iz Črnic, ki je skupaj z ženo že skoraj dva meseca na delu od jutra do večera skupaj z našimi vedoželjnimi zidarji. In ob vrnitvi bo zbral vse tiste, ki so pomagali v temeljih misijona in ponosni bodo, da so dali svoj pečat novo nastajajočemu misijonu. Vrtec, internat in župnijski dom so dograjeni (elektriko bo naredil domačin-predsednik župnijskega sveta; sanitarne instalacije pridejo iz Italije po dobroti Tineta K. iz Vrtojbe). Po veliki noči se usmerimo k dograditvi cerkve sv. Petra in Pavla, da bi 29. junija vse blagoslovili. V pastoralnem delu sledimo 7 osnovnim šolam in 11 podružnicam v pripravah na zakramente; nedeljske in šolske maše so v domačem jeziku. Okrog 500 krščenih – med njimi 150 Vrt znotraj misijona

11


D on B oskovi katehumenov. Skromni in obetajoči začetki. Na žegnanju pri sv. Katarini je bilo 49 krstov minulega 25. novembra. Božji mir božične noči vam želim in bodimo še naprej prijatelji tistih, ki jih ima betlehemsko Dete najbolj pri srcu. On je Knez miru. Po poti drobnih sreč in veselja ob srečevanju z ‘malimi’ bomo razumeli bližino novorojenega Boga. Bodimo sami reka ... Ne ustavljajmo se, niti ne drvimo. Občudujmo in skupaj z mnogimi hvaležnimi srci v svoji bližini molimo drug za drugega. Če bo mir, bomo kljub skromnemu življenju veseli in optimistični. Zbogom!

***

7.1.2013. Ti prevozi v glavno mesto me res stanejo veliko in pri gradnji se to pozna. Deset dijakov dela za šolnine. Sicer so nocoj ukradli še peto kuro in sedaj sem rešen perutnine. Pa ne bomo lačni! Električarji kar pridno delajo. Tudi osem kamionov kamenja in peska so danes pripeljali. Bomo zagradili okrog farovža, da bo čisto in pregledno. Popoldne je deževalo, kar je pravi čudež v veliki suši. Vse je bilo pod vodo in mnogim, ki delajo opeko, je vse uničilo … Vsak nekaj izgublja, glavno, da smo še živi in v miru. Pozdravim vse. Danilo

Jože Mlinarič, Salezijanec, Burundi

Samo veselje 10.12.2012. Vse vas spet prisrčno pozdravljam in se vam zahvaljujem za pomoč. Pri vas imate mrzlo snežno vreme. Mi imamo že drugo pomlad, saj je to dežela večne pomladi. Fižol, ki je naša glavna hrana, že cveti. Komaj se je rešil preobilne vlage; vzpenja se po kolih. Pridno obiramo in kuhamo fižolovo listje »kubi«, ko čakamo na fižol. Njive so majhne, ljudi pa za tri, štiri Slovenije. Koruza ne pride do mlina, že prej jo pozobljemo pečeno ali kuhano. Vsem tekne. Banane in vse drevje se veseli obilnega dežja. Te dni ženske in dekleta nosijo na tržnico največ sladkega krompirja. Problem so poti. Naši avti se kar vkopljejo v debelo blato in moramo plačevati, da nas ven spravijo. Kmalu bo boljše. Iz Misijonskega središča Slovenije nam je Miva poslala na banko denar za kiper. Mlad župnik je doma iz glavnega mesta. Ima brate in prijatelje, ki mu pomagajo najti zares dober, trpežen kiper. Novih sploh ni. Japonskih je največ in se dobro držijo na naših cestah, ki so menda tudi z Japonske, saj so »same-jame«. Dober šoder laterit se dobi in bomo zasuli vse jame, poravnali poti. Od slovenske Karitas smo te dni dobili denar za dodatnih pet razredov gimnazije v Mbirizi. Mlad podjeten direktor je razrede že postavil; starši šolarjev so mu pomagali. Že je šel kupit železo za ostrešje, potem pa cement. Za dva razreda plošč je dobil od države. Še naprej bo trkal na njihova vrata. Korajže ne zgubi. Naše edino veliko bogastvo so otroci. Na vsakem dvorišču je mali otroški vrtec. Kjer je mladina, tam je prihodnost. Direktor Adrian in starši so me prosili, naj se vam zahvalim za lepo pomoč. Molijo, naj vam Bog na sto načinov bogato povrne. Poklicna šola, muziki, športniki, katoliška gibanja. Vedno je veselo. Vse pozdravljam, Jože. Cvetna nedelja

Pustite otroke k meni V sredo 13. marca 2013 je Gospodar življenja poklical k sebi salezijanca Ernesta Saksida, duhovnika in misijonarja v Corumbà v Braziliji; naslednji dan so ga tam pokopali. 78 let v misijonih Ernest Saksida je odšel v misijone leta 1935 kot mlad fant, saj še ni dopolnil sedemnajst let. Svojemu misijonskemu poklicu je ostal zvest vse do smrti, torej celih 78 let. Zlata doba njegovega misijonskega dela se je začela leta 1961, ko je v leseni baraki v najrevnejšem predmestju v Corumbà ustanovil Don Boskovo deško mesto; rad je dodal, da je to slovensko mesto. Kako je prišlo do te sijajne ustanove? Ernest je deloval v lepem salezijanskem zavodu sv. Terezije v imenitnem predelu mesta Corumbà ob reki Paragvaj na meji z Bolivijo. Ob nedeljah popoldne se je podal na ogled obrobja mesta. Tam je odkril drug svet: svet revščine, bede, kriminala, množice mladih, ki so bili oropani že sedanjosti, kaj šele prihodnosti. Sklenil je, da bo ta svet postal njegov svet. Lesena baraka je postala pravi Betlehem – hiša kruha – za uboge, hiša upanja za ljudi brez prihodnosti. Dolgo časa je sameval, brez podpore, kot prerok, ki mu niso verjeli, da se sanje o drugačnem življenju lahko uresničijo. Potem so začeli prihajati sodelavci, pomočniki, sobratje salezijanci. Organiziral je pomoč zlasti v Tu so bili začetki delovanja patra Ernesta

12


D on B oskovi

Salezijanec, duhovnik, misijonar Rojen: 15. 10. 1919, Dornberk pri Novi Gorici Prve zaobljube: 6. 2. 1937, Cuiabà Duhovniško posvečenje: 17. 3. 1946, São Paolo Misijonar: 1935–2013, Brazilija Umrl: 13. marca 2013, Corumbà Italiji, Sloveniji, Španiji in Braziliji. Ves čas je bil duša, srce in gonilna sila tega velikanskega projekta, v katerem se vsak dan obrne dva ali več tisoč ljudi, zlasti mladih v šoli in drugih za življenje usposabljajočih projektih. Mladi, ki so bili prepuščeni ulici in negotovosti, tu dobijo, kakor je ponavljal sv. Janez Bosko: »Delo, kruh in nebesa!« Se pravi, da postanejo pošteni državljani in dobri kristjani, ki so sposobni sami poskrbeti za svoje pošteno življenje. Za to je bil Ernest Saksida do konca nesporna avtoriteta v najboljšem pomenu besede, spoštovan in cenjen, v katerem se je utelešalo upanje mnogih. Eden najlepših prizorov se je dejansko ponavljal vsak dan: ko se je pojavil oče Ernest na dvorišču, so z vseh strani tekli otroci k njemu, se ga hoteli dotakniti in mu tako izraziti svojo hvaležnost. To je bilo tudi njemu najlepše plačilo na zemlji.

Delo, kruh, nebesa Lani (2011–2012) so sklenili celoletno praznovanje 50-letnice ustanovitve tega vzgojnega, socialnega in karitativnega projekta, ki je postal znamenje upanja za milijone mladih v predmestjih velikanskih brazilskih mest, da tudi oni najdejo svojega rešitelja. V Don Boskovem

deškem mestu so prejeli vzgojo in izobrazbo deset tisoči mladih, fantje in dekleta, ki se jim je tako odprla lepša prihodnost. Tudi vsa okolica deškega mesta je ob podpori misijonarja Ernesta in njegovih sodelavcev premagala socialno in ekonomsko revščino. Pri tem projektu so po letu 1990 sodelovali tudi drugi Slovenci: laiški misijonarji (pet) prostovoljci od enega do treh let, razne mladinske skupine s projekti med počitnicami ter nekateri posamezniki. Mnogi so se tudi v Sloveniji vključili v projekt »botrstvo«, pomeni, posvojitev najrevnejših otrok na daljavo tako, da jih gmotno podpirajo, da se lahko šolajo in šolo tudi končajo. Saksidovo delo so mnogi občudovali. Za svoje delo je bil odlikovan od občinskih, mestnih, pokrajinskih in najvišjih državnih oblasti države Brazilije; vsega skupaj več kot štirideset. Univerza Brazilije mu je podelila častni doktorat. V domovini ga je leta 1996 ob 700-letnici rojstnega Dornberka Občina Nova Gorica razglasila za častnega občana. Misijonar Ernest Saksida je kljub 94 letom skoraj do konca delal, sicer omejeno zaradi oslabelosti vida in drugih bolezenskih nadlog, vendar je bil vedno središče vsega dogajanja, najbolj vesel, ko so ga obdajali številni obrazi mladih, ki so izžarevali veselje in zadovoljstvo. »Pustite otroke k meni« ni samo naslov knjige (v slovenščini in italijanščini), ki govori o njegovem

življenju in delu, pač pa je to temeljna resničnost, za katero je živel in daroval vse svoje življenje. V Braziliji je (v portugalščini) izšlo deset knjig, ki govorijo o raznih vidikih njegove plemenite dejavnosti. Maja 2012 je g. Jože Možina s svojo ekipo v Corumbà posnel dokumentarec o življenju in delu Ernesta Saksida. Upamo, da bomo film že letos lahko videli na svojih ekranih. Pustite otroke k meni, to je bil klic

njegovega srca, ki je vedno bílo za vse uboge. Vsi so ga klicali oče Ernest. Njegova skrb je otrokom nadomestila nemoč mnogih staršev, ki jih je življenje pahnilo v moralno in gmotno bedo. Mi se ob misijonarju Saksidu spet v začudenju lahko vprašamo: kako da kdo lahko dá svoje življenje povsem za druge v nesebičnem služenju dolga desetletja?! To premore človek, ki je poln Kristusove ljubezni. Kdo je pripravljen nadaljevati njegovo plemenito poslanstvo? Tone Ciglar SDB

Spomini na patra Ernesta

Prvi stik s p. Ernestom Saksida je bil pred 25 leti, ko je bral oglas za znamkarsko akcijo za misijone. Pisal je, da želi evropske znamke, ker ima prijatelja filatelista, ki prodaja znamke in denar izroči njemu za Don Boskovo mesto. Končno smo se osebno spoznali in srečali pri salezijancih v Trstu. Že ob prvem srečanju naju je prisrčno sprejel in navdahnil za misijonsko ljubezen. Postali smo veliki prijatelji. V Trst je prihajal približno vsaki dve leti in smo ga prisrčno sprejeli, poskrbeli za hrano, prenočitev in spremljali na obisk k raznim dobrotnikom in botrom po Trstu. Prosil nas je, da sprejmemo odgovornost za botrstvo in zbiranje sredstev za vso Tržaško pokrajino. Trenutno je na daljavo posvojenih 30 otrok. V arhivu hranimo nešteta pisma, ki nam jih je pošiljal od 1989 do 2008, ko se mu je zdravje poslabšalo. Vse nas je užalostila vest, da nas je zapustil 13. marca 2013 pri 93. letih. Naj mu bo Bog bogat plačnik za vse, kar je naredil za revne otroke v misijonskem poslanstvu v Braziliji. Hvaležna sva Bogu, da nama je dal srečo spoznati tako vélikega moža. Upava, da se bo njegovo delo uspešno nadaljevalo, Marija in Franc Saksida, Misijonski krožek Rojan (Italija)

13


TO IN ONO

JUBILANTI – ČESTITAMO 65 letnica življenja Peter Opeka, lazarist, rojen 29. junija 1948 v San Martinu v Argentini. Na Madagaskar je odšel 25. oktobra 1975.

30 let dela v misijonih Burger Anka, Hčere krščanske ljubezni, rojena 19. februarja 1950 v Šmihelu pri Novem Mestu. V misijone je odšla 25. junija leta 1983. Deluje v Ruandi.

JUBILANTI – ČESTITAMO

D A R O VA L I S T E - H VA L A D A R O VA L I S T E   - H VA L A SKLAD ZA LAČNE V MISIJONIH o posamezniki: Jurca Melita, Kališnik Mihael, Kelhar Tina, Kranjc Barica, Kravos Stojan, Lopatič Karel, Macedoni Anica, Marolt Marija, Martinčič Ruth, Medvešek Viljem, Motaln Betka, Murko Ana, Ojsteršek Lidija, Ojsteršek Peter, Remec Cirila, Rihtar Milena, Seršen Rozalija, Stanič Erika, Svetina Marjana, Šavli Klemen, Šef Ida, Štampar Robert, Tovšak Marija, Žmaucar Kržišnik Ivana o župniji: Braslovče, Sodražica o NAŠA ZAVEZA-SKLAD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE MISIJONARJEV  o župnija: Ljubljana-Ježica o SKLAD ZA GOBAVCE o posamezniki: Brišar Valerija, Kranjc Barica, N.N. o SKLAD ZA MISIJONE  o župnije: Hotič, Loče pri Poljčanah, Radomlje, Sv.Jernej pri Ločah o posamezniki: Babnik Marija, Berden Nataša, Blažič Miha, Bogovič Anica in Ivan, Brezovšček Roman, Cvitan Štefanija, Čerin Marija, Černoša Kristina, Dom Sv.Jožef, Družina D.O.O., Dvoršak Tatjana, En Svet D.O.O. One World Ltd, Gantar Metod, Glavič Jože, Gosar Aleš, Grojzdek Lojze, Habinc Ivica, Ham Alenka, Iršič Andrej, o Ivkovič Leonarda, Jelenko Gabrijela, Jerovšek Jure, Jurač Nika, Jurkovnik Francka in Stanislav, Kegljevič Zagorc Lidija, Klinc Stanislav, Klobučar Tadeja, Kolar Mihaela, Kopriva Silvester, Koren Leopold, Kozinc Janez, Kozole Cvetka, Kranjc Ivan, Kucler Jerica, Kulovec Igor, Kuzma Anton, Lah Pavla, Lederer Boris, Lisjak Ivan, Loboda Kristina, Logar Ivana, Lorber Petra, Magdič Olga, Mayer Ana, Mernik Zinka, Mesec Marija, Mikulin Olga, Morelj Darja, Motaln Betka, N.N., Novak Marija, Ozvatič Anica, Palatin Irena, Paškič Ilija, Pavli Alenka, Pavlovec dr. Rajko, Pegan Jožef, Pirc Anica, Pirc Janko, PonikvarZorko Pavla, Povšnar Tanja, Prelc Martin, Ramovš Ana, Rehberger Stanislava, Rozoničnik Jože, Sadek Stjepčevič Milena, Sagadin Emil, Saksida Irena, Schwarzbartl Tomaž Ervin, Skribe Katarina, Skribe Maksimiljan, Slovenski župnijski urad, Stanič Erika,

V slogi je moč »Ne boj se Jezusu zatrjevati, da ga ljubiš, čeprav tega ne čutiš.« (Sv. Terezija Deteta Jezusa). Spoštovani člani Misijonske molitvene zveze! Ko sem bil v januarju na srečanju kolednikov v Slovenj Gradcu, sem spoznal temeljno dejstvo, da nas misijonsko poslanstvo povezuje v eno družino med različnimi generacijami. Toliko pripravljenosti pri mladih, katehetih, duhovnikih in animatorjih je najlepše »ogledalo« naše dejavne vere. Zato je prav, da v tem letu vere živimo v duhu Jezusovih besed: »Karkoli boste storili kateremu izmed najmanjših …« Vsak čas ima svoj pomen in vsak trenutek je dar od Boga samega. Zato je prav, da radi molimo misijonski rožni venec, se udeležujemo srečanj v kakšni misijonski skupini in po zgledu sv. Terezije Deteta Jezusa darujemo trpljenje za nove misijonske poklice. Žetev je velika, dela pa za vse dovolj, zato želim, da bi se v tem letu še kdo pridružil naši misijonski družini. Sleherni je zelo dobrodošel in vsakdo lahko odkrije svoje mesto in pomen v molitveni družini. Več kot nas bo, bolj močna bo molitev, saj velja: v slogi je moč. Rad bi se zahvalil vsem članom in vas spodbudil k zvesti vsakdanji molitvi. Še posebej pa ne pozabite na naše julijsko srečanje članov, kjer se lahko srečamo, spoznamo in še bolj pomnožimo svojo vero, zaupanje in dejavno misijonsko ljubezen. Pri tem prisluhnemo tudi izpovedim misijonarjev, ki pridejo na naša srečanja. Naj vas tudi v tem letu vere okrepi Jezus, ki je prvi vzel križ na svoje rame, da bi tudi na vaših »Kalvarijah« še bolj spoznali, kako pomembno je misijonsko poslanstvo darovanja in zveste molitve za misijonarje. Voditelj MMZ, Jožef Lipovšek

14

Stanovnik Ana, Stepančič Alma, Stjepčevič, o Suhadolčan Franci, Šavli Klemen, Štalec Kristina, Štalec Marija, Štolcar Kolja, Štrancar Aleš, Štrukelj Frančiška, Švara Grozdana, Tomelj Andrej, Uršič Jože, Ušaj Robert, Vehovar Darinka, Velikonja Štefanija, Vobner Marjeta, Wrolih A.J., Žele Ana, Žmaucar Kržišnik Ivana, Žveglič Marija o SKLAD ZA ŠOLANJE BOGOSLOVCEV o župniji: Hoče, Ljubljana-Ježica  o posamezniki: Kraševec Aljaž, Mah Tinko, Pegan Alenka, Ravnihar Marija, Šifrar Ana, Štrancar Anton, Vinkovič Marija o SKLAD ZA GRADNJO CERKVA V MISIJONIH o Kordan Anica o SKLAD ZA MISIJONSKO VAS o Kegljevič Zagorc Lidija o SKLAD ZA GRADNJO VODNJAKOV  o Marolt Marija o LAKOTAETIOPIJA  o posamezniki: Medvešek Viljem, Skribe Katarina, Skribe Maksimiljan o DISPANZER MATANGA  o Irnar Ana o PUSTNA SOBOTNA ISKRICA o Bonuti Hajdinjak Kamila o ZA RIŽEVA POLJA  o Kunavar  o MATANGA-DAR UPANJA o posamezniki: Avguštin Boštjan, Bastl Alojzij, Behek Mirjam, Hebar Piroška, Hiti Emilija, Koselj Veronika, Kozina Jože, Kucler Jerica, Mešič, Mizerit Janko, Novak Igor, Petecin Bogdan, Podobnik Jožica, Slemenšek Grošl Frančiška, Štambuk Igor, Vehovar Darinka, Zupančič Silvestra, Žerovnik David o ZA AFRIKO o Škvorc Marjan o ZA HAITI o Jelinčič Roža Ana o SALOMONI-POTRES  o Pevec Andrej o DROBIŽ ZA RIŽ o Jenič Dušan, Šubic Ida o ZA RIŽ IN VODO  o Šavli Klemen o TRIKRALJEVSKA AKCIJA  o župnije: Ajdovščina, Babno Polje, Batuje, Begunje na Gorenjskem, Bela Cerkev, Beltinci, Bertoki, Besnica, Biljana, Bled, Bloke, Borovnica, Branik, Braslovče, Brdo, Breznica, Brje, Brusnice, Bučka, CeljeSv.Jožef, Celje - Bl. Anton Martin Slomšek, Cerklje na Gorenjskem, Cerklje ob Krki, Cerknica, Col, Čatež ob Savi, Črenšovci, Črneče, Dob, Dobrava, Dol pri Ljubljani, Dolenja vas, Dovje, Dravograd, Duplje, Fram, Frankolovo, Godovič, Gomilsko, Gorje, Gornja Ponikva, Grosuplje, Hinje, Hrenovice, Ig, Javorje nad Škofjo Loko, Jesenice, Kamnica, Kamnik, Kidričevo, Kisovec, Kočevje, Kokrica, Komenda, Koper, Koroška Bela, Košana, Kozana, Kranj-Primskovo, Kranj-Šmartin, Kranj-Zlato Polje, Kresnice, Križe, Križevci pri Ljutomeru, Krka, Kropa, Krško, Lenart v Slovenskih Goricah, Leskovec pri Krškem, Leše, Libeliče, LjubljanaBežigrad, Ljubljana-Črnuče, Ljubljana-Fužine, LjubljanaJežica, Ljubljana-Kašelj/Zalog, Ljubljana-Koseze, Ljubljana-Marijino Oznanjenje, Ljubljana-Polje, Ljubljana-Rakovnik, Ljubljana-Sv.Križ, LjubljanaŠentvid, Ljubljana-Šiška, Ljubljana-Zadobrova, Ljubljana - Sv.Peter, Ljubno, Ljubno ob Savinji, Ljutomer, Lokavec, Lom, Luče ob Savinji, Maribor-Sv.Janez Krstnik, Maribor-Sv.Rešnje Telo, Maribor-Tezno, Marija Snežna, Mengeš, Mežica, Miren, Mirna Peč, Mokronog, Moravče, Naklo, Nova Cerkev, Novo Mesto-Kapitelj, Novo Mesto-Sv.Lenart, Ovsiše, Pečarovci, Pesnica, Petrovče, Planina, Planina pri Rakeku, Podbrezje, Podgorje pri Slovenj Gradcu, Podkraj, Podnanos, Podraga, Podzemelj, Polhov Gradec, Polica, Poljane nad Škofjo Loko, Poljčane, Ponikva, Portorož, Prečna, Predloka, Pregarje, Prem, Preserje, Preska, Prevalje, Ptuj-Sv.Ožbalt, Ptuj-Sv.Peter in Pavel, Rakek, Rakitna, Rateče-Planica, Ravne na Koroškem, Razbor pri Slovenj Gradcu, Reteče, Ribnica, Rob, Roče, Rodik, Sela pri Kamniku, Selca, Senovo, Slap, Slivje, Slivnica, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Sodražica, Sora, Spodnja Polskava, Stara Loka, Stari Trg pri Ložu, Struge, Strunjan, Studeno, Suhorje, Sv.Anton, Sv.Danijel nad Prevaljami, Sv.Duh pri Škofji Loki, Sv.Florijan v Doliču, Sv.Helena-Dolsko, Sv.Jakob ob Savi, Sv.Jernej pri Ločah, Sv.Jurij ob Taboru, Sv.Jurij v Slov.Goricah, Sv.KrižGabrovka, Sv.Križ-Podbočje, Sv.Križ nad Jesenicami, Sv.Lovrenc, Sv.Marko niže Ptuja, Sv.Peter pri Mariboru, Sv.Rupert v Slov.Goicah, Sv.Trojica v Slov. Goricah, Sv.Urban-Destrnik, Šempas, Šempeter v Sav.Dolini, Šenčur, Šentjanž na Vinski Gori, Šentjošt nad Horjulom, Šentjur pri Celju, Šentlambert, Šentrupert, Šenturška Gora, Škocjan, Škofja Loka, Škofljica, Šmarca-Duplica, Šmarjeta, Šmartno ob Paki, Šmartno pod Šmarno Goro, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Šmartno v Tuhinju, Šoštanj, Št.Ilj pri Velenju, Št.Janž


DAROVALI STE - HVALA pri Dravogradu, Št.Peter-Otočec, Štjak, Teharje, Tomišelj, Trbovlje - Sv. Marija, Trnje, Tržič-Bistrica, Tunjice, Turnišče, Ubeljsko, Unec, Velenje-Sv.Martin, Velesovo, Velike Poljane, Velike Žablje, Veržej, Vipavski Križ, Vir, Vodice, Vojnik, Vrabče, Vranja Peč, Vransko, Vrh-Sv.Trije Kralji, Vrhnika, Vrhpolje, Vuhred, Zagorje, Zagradec, Zali Log, Zaplana, Zavratec, Zgornji Tuhinj, Zlato Polje, Žalna, Železniki, Želimlje o posamezniki: Beravs Mihael, Bernik Metka, Bolniška župnija, Bric Tomaž, Debeljak Marjan, Erjavec Majda, Fajdiga Joško, Franc Šandor, Frančiškanski Samostan Brezje, Frančiškanski Samostan Sveta Gora, Metličar Maksimiljan, N.N., Nova Slovenija N.Si, Papež Križman Marija, Primc Jožica, Rajovec Ljudmila, Samostan Lazaristov Miren, Smodiš Robert, Smolik dr. Marijan, Stanič Erika, Strnad Alenka, Šolske sestre, Tamše Marija  o ADVENTNA AKCIJA o župnije: Ajdovec, Ajdovščina, Ambrus, Apače, Banjšice, Batuje, Begunje na Gorenjskem, Begunje pri Cerknici, Bela Cerkev, Bertoki, Besnica, Bevke, Biljana, Blagovica, Bogojina, Borovnica, Boštanj, Bovec, Branik, Braslovče, Brdo, Breginj, Brestanica, Brezno, Brje, Brusnice, Bukovščica, Cankova, Celje-Sv.Cecilija, Celje-Sv.Duh, Celje-Sv.Jožef, Celje - Bl. Anton Martin Slomšek, Cerklje na Gorenjskem. Cerklje ob Krki, Cerknica, Cirkovce, Col, Čemšenik, Češnjice, Črenšovci, Črni Vrh, Črni Vrh nad Idrijo, Črniče, Dekani, Deskle, Dobje, Dobovec, Dobrepolje-Videm, Dobrova, Dokležovje, Dol pri Ljubljani, Dornava, Dornberk, Dramlje, Dravograd, Drežnica, Dutovlje, Fram, Gabrovica, Godovič, Gomilsko, Gora pri Sodražici, Gore, Goriče, Gorjansko, Gorje, Gornja Ponikva, Gornja Sveta Kungota, Gornji Grad, Gotovlje, Grad, Grgar, Griže, Grosuplje, Hajdina, Hinje, Hoče, Horjul, Hotedršica, Hotič, Hrastnik, Idrija, Ig, Ihan, Ilirska Bistrica, Ivančna Gorica, Izlake, Izola, Jarše, Javor, Javorje nad Škofjo Loko, Jelšane, Jesenice, Jezersko, Kalobje, Kamnik, Kamnje, Kamno, Kanal, Kančevci, Kapla na Kozjaku, Kidričevo, Klanec, Kobilje, Kočevje, Kočevska Reka, Kog, Kokrica, Kolovrat, Komen, Komenda, Koper - Sv. Marko, Koper, Koprivnica, Koprivnik v Bohinju, Koroška Bela, Košana, Kranj-Drulovka/Breg, Kranj-Šmartin, KranjZlato Polje, Kranj, Krašnja, Kresnice, Križevci pri Ljutomeru, Krka, Kromberk, Krško, Laporje, Ledine, Lenart v Slovenskih Goricah, Lendava, Leskovec pri Krškem, Leskovica, Leše, Libeliče, Libušnje, Litija, Livek, Ljubečna, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Črnuče, Ljubljana-Dravlje, Ljubljana-Fužine, Ljubljana-Ježica, Ljubljana-Kodeljevo, Ljubljana-Koseze, LjubljanaMarijino, Ljubljana-Moste, Ljubljana-Polje, LjubljanaRudnik, Ljubljana-Sv.Jakob, Ljubljana-Sv.Križ, LjubljanaSv.Trojica, Ljubljana-Šentvid, Ljubljana-Vič, LjubljanaZadobrova, Ljubljana - Sv.Peter, Ljubno, Ljubno ob Savinji, Ljutomer, Log pod Mangartom, Lokavec, Lucija, Luče ob Savinji, Lučine, Mala Nedelja, MariborSv.Janez Bosko, Maribor-Sv.Janez Krstnik, Maribor-Sv. Jožef, Marija Snežna, Marijino Celje, Matenja vas, Mengeš, Metlika, Mežica, Miren, Mirna Peč, Mokronog, Moravče, Most na Soči, Muta, Negova, Notranje Gorice, Nova Cerkev, Nova Oselica, Novo Mesto-Kapitelj, Novo Mesto-Sv.Janez, Novo Mesto-Sv.Lenart, Novo MestoŠmihel, Odranci, Olimje, Opatje Selo, Orehek pri Postojni, Ormož, Osp, Otlica, Pečarovci, Piran, Pirniče, Pišece, Planina, Planina pri Rakeku, Podbrdo, Podbrezje, Podčetrtek, Podgorje pri Slovenj Gradcu, Podgraje, Podkraj, Podnanos, Podzemelj, Polenšak, Polhov Gradec, Polica, Poljčane, Ponikva, Ponikve, Postojna, Povir, Prečna, Predoslje, Preserje, Preska, Prežganje, Prihova, Prvačina, Ptuj-Sv.Ožbalt, Rače, Radeče, Radomlje, Rateče-Planica, Renče, Reteče, Ribnica, Ribnica na Pohorju, Rob, Ročinj, Rova, Rovte, Ruše, Sečovlje, Selca, Skomarje, Slavina, Slivnica, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Smlednik, Soča, Solkan, Sora, Sostro, Spodnja Idrija, Spodnja Polskava, Spodnja Sv. Kungota, Srpenica, Stara Loka, Stara Oselica, Stoperce, Strunjan, Studeno, Sv.Andraž v Slov. Goricah, Sv.Anton, Sv.Anton na Pohorju, Sv.Anton v Slov.Goricah, Sv.Bolfenk v Slov.Goricah, Sv.Duh-Veliki Trn, Sv.Duh pri Škofji Loki, Sv.Ema, Sv.Florijan v Doliču, Sv.Helena-Dolsko, Sv.Jakob ob Savi, Sv.Jedert nad Laškim, Sv.Križ-Gabrovka, Sv.Križ-Podbočje, Sv.Križ nad Jesenicami, Sv.Kunigunda na Pohorju, Sv.Lovrenc,

Sv.Lovrenc na Dravskem polju, Sv.Marko niže Ptuja, Sv.Martin pri Vurberku, Sv.Miklavž ob Dravi, Sv.Ožbalt ob Dravi, Sv.Peter pri Mariboru, Sv.Rupert nad Laškim, Sv.Rupert v Slov.Goricah, Sv.Urban-Destrnik, Sv.Vid nad Cerknico, Svetina, Svibno, Šempas, Šempeter v Sav.Dolini, Šenčur, Šentgotard, Šentjanž, Šentjanž na Vinski Gori, Šentjernej, Šentjošt nad Horjulom, Šentjur pri Celju, Šentjurij-Podkum, Šentjurij pri Grosupljem, Šentlovrenc, Šentrupert, Šentvid pri Grobelnem, Škofja Loka, Škofljica, Škrbina, ŠmarcaDuplica, Šmarje pri Jelšah, Šmarjeta, Šmartno ob Dreti, Šmartno ob Paki, Šmartno pri Slov.Gradcu, Šmartno v Rožni Dolini, Šmihel pri Žužemberku, Šmiklavž pri Slov.Gradcu, Šoštanj, Št.Ilj pri Velenju, Št.Janž pri Dravogradu, Št.Peter-Otočec, Štjak, Šturje, Teharje, Tinje, Tišina, Tolmin, Trata-Gorenja Vas, Trboje, Trbovlje-Sv.Martin, Trbovlje - Sv.Marija, Trebnje, Trnje, Tržič-Bistrica, Turnišče, Vače, Vavta Vas, VelenjeBl.A.M.Slomšek, Velesovo, Velika Dolina, Velika Nedelja, Velika Polana, Velike Žablje, Veliki Gaber, Vinica, Vipavski Križ, Vir, Višnja Gora, Vitanje, Vodice, Voglje, Vogrsko, Vojnik, Vojsko, Vrabče, Vranja Peč, Vransko, Vrh-Sv.Trije Kralji, Vrhnika, Vrhpolje, Vrtojba, Vuhred, Vuzenica, Zabukovje, Zagorje, Zagorje ob Savi, Zagradec, Zali Log, Zapoge, Zasip, Zavratec, Zgornji Tuhinj, Zlato Polje, Žabnica, Žalec, Žalna, Železniki, Želimlje, Žetale, Žiri, Žužemberk o posamezniki: Frančiškanski samostan Sveta Gora, Gorup Marjan, Kobal Anamarija, o Primc Jožica, Ratej Mira, Samostan Lazaristov Miren, škof Smej dr. Jožef o MIVA  o župnije: Braslovče, Brestanica, Cerknica, Dobrna, Galicija, Gomilsko, Hoče, Kamnik, Knežak, Komenda, Ljubljana-Bežigrad, Mežica, Ojstrica, Pišece, Preska, Prevalje, Sora, Sv.Anton, Sv.Danijel nad Prevaljami, Sv.Peter na Kristan vrhu, Sv.Urban-Destrnik, Sv.Vid na Planini, Šempeter pri Gorici, Škofja Loka, Šmarjeta o posamezniki: Avsenik Janez, Dolenc Barbara, Frančiškanski Samostan Sveta Gora, Jelenko Gabrijela, Kališnik Mihael, Kolbl Jernej, Kovšca Tončka, Menart Tomaž, Nemac Milan o ZA JOŽETA ADAMIČA o posamezniki: Avsenik Janez, Burger Alenka, Vilfan Frančiška o ZA S. KRISTINO BAJC o Lajevec Janja o ZA PAVLA BAJCA o Margon Ernest o ZA P. HUGA DELČNJAKA o Pavli Alenka, Strajnar Ana o ZA S. ANKO BURGER o Pipan Marinka  o ZA JOŽETA MLINARIČA o Bogataj Gradišnik Katarina, Kvaternik Tomaž o ZA P. JOŽETA GROŠLJA o Kališnik Mihael, Muller Marija, Strajnar Ana, Velepič Anica o ZA S. VESNO HITI o župnija Bloke o posamezniki: Adamič Marija, Kunšič Francka, Senegačnik dr. Jurij, Štalec Kristina, o ZA TONETA KERINA o župnije: Dobrepolje-Videm, Ljubljana-Črnuče, Stari Trg pri Ložu o posamezniki: Ferjančič Ana, Horvat, Kastelic Ivan, Kern Jože, Koncilija Jožica, Krk Jurij, Kržan Miklavž, Lenassi Ivan, Milič Lojzka, N.N., Pompe Anica, Šušteršič, Zakrajšek Boris o ZA TONETA OVTARJA o Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu o Ančimer Pirnat Magdalena o ZA S. AGATO KOCIPER o Ružič Mirko o ZA JANEZA KRMELJA  o Župnija Stari trg pri Ložu o posamezniki: Dolinar Filip, Jagodic Tajda, Kelhar Tina, N.N., Pirc Dragica, Skupnost Krščanskega, Sušnik Janez, Štolcar Klemen, Vrabec Mirijam o ZA S. ANDREJO GODNIČ o Pegan Jožef, Selčan Leopold, Sitar Antonija, Strajnar Ana, Štuhec Msgr.Dr. Ivan o ZA LISJAK DANILA o župnija Otlica o posamezniki: Krevelj Branko, Logar Marija, Sušnik Janez o ZA VILKA POLJANŠKA o Kokotec Lovro o ZA TOMAŽA MAVRIČA o Kovač Marijana, Malalan Nika, Pegan Alenka o ZA S. MARIJO ANDREJO ŠUBELJ  o N.N.  o ZA IVANA BAJCA o Margon Ernest  o ZA S. ZVONKO MIKEC o Breznikar Jožefa, Murn o ZA MISIJONARKE MATERE TEREZIJE o Krajnc Zinka, Kranjc Rafael, N.N. o ZA S. TADEJO MOZETIČ o župniji: Dobrepolje-Videm, Miren o Bonuti Hajdinjak Kamila, Dornik Silvana, Flego Marjetka, Lovše Anica, Mivšek Jakob, Mozetič Iztok, Pegan Jožef, Rudež Lučka, Šiško, Vaukan Marija, Zavrtanik Petra, o ZA JANEZA MESCA o Pavlakovič Blaž, Pisk Tomaž, Zakrajšek Ivan o ZA PEDRA OPEKO  o župnija Ljubljana-Bežigrad o Beršnjak Marija, Bohak Ivan, Burgar Kuzelički Val, Dovč Marija

– Eleonora, Družina D.O.O., Erjavec Lucija, Frančiškanski samostan Brezje, Gostiša Ladislav, Jeras Tadej, Jeras Tanja, Ješovnik Simona, Jonathan Neil Harris, Kordiš Mara, Kordiš Rozalija, Krajevna skupnost Orehovlje, Lapanja Julijana, Lederhas, Likar Ivan, Madjar Maša, Mastnjak Marjana, Mlakar Andreja, Močnik Špela, Mosenich Matia Premolin, Murovec Terezija, N.N., Novak Stanko, Novi Glas, Poljanec Kolbezen Vida, Porok Danica, Ravnikar Marija, Remše Matija, Rus Valerija, Selišnik Roman, Senica Avgust, Senica Marko, Ščavničar Ema, Šef Manja in Tone, Šegula Zdenka, Štalec Kristina, Štefe Kepec Ivica Marija, Tavčar Jože in Slavica, T.A., Urbanič Gorazd in Maja, Uršič Blaž, Velikonja Štefanija, Vendramin Simon, Vilfan Anica, Vogrinčič Elizabeta, Vogrinčič Jožica, Vrhovec Tanja, Zgonc Marija, Žnidaršič Jožica o ZA S. MARIJO PAVLIŠIČ o Resman Mimi, Rozman Maksimiljan  o ZA S. MIRJAM PRAPROTNIK o Rihtar Helena o ZA P. STANKA ROZMANA o župnija Novo Mesto-Sv.Lenart o Adamič Marija o ZA P. ERNESTA SAKSIDA o Briški-Pollak Ana, Novi Glas  o ZA S. JOŽICO STERLE o Tome Jakob in Albinca o ZA P. MARTINA KMETCA o Kušar Ana, Pavli Tatjana, Selan Stanka, Stanovnik Ana o ZA KLEMENA ŠTOLCARJA o Župniji: Bukovščica, Zgornji Tuhinj o Čampa Anton, Lajevec Janja o ZA LAZARISTE NA SALOMONOVIH OTOKIH o župniji: Boštanj, Trebnje o Benigar Ana, Glaser Mateja, Jakša Ana, Kumse Rev.John, Lavriša Marica, Leskovec Rafael, Pišorn Silvija, Sedmak Marija, Šimič Valter, Žura Marija, Androjna Danica, Bent Excellent D.O.O., Bogoslovno Semenišče, Jesenek Dalmijana, Kranjec Matilda, Murko Ana, N.N., Potrebuješ Estera in Tomaž, Smolik dr.Marijan o ZA S. BOGDANO KAVČIČ o Brešar Francka, Demšar Vida, Jemec Janez, Kokotec Lovro, Lesjak Bernarda, N.N., Pipan Marinka, Strajnar Ana, Železnik Anica, Žveglič Marija o ZA S. TEREZIJO PAVLIČ o Čengija Kata o ZA P. LOJZETA PODGRAJŠKA o Jelenko Gabrijela, Povh Jože, Stanovnik Ana, Tabajner Veronika o ZA S. BARBARO ČUK o Avsenik Janez, Strajnar Ana o ZA S. ANICO STARMAN o Brate Suzana o ZA S. ZORO ŠKERLJ o župnija Postojna o Černic Lidija, Raspor Franc o ZA MATJAŽA LEGANA o Glamočanin Ljubica o ZA P. JANEZA MUJDRICO o Družba Jezusova - Jezuiti Dj o ZA S. LJUDMILO ANŽIČ o Andlovec Irena, Boštjančič Cirila, Ferjančič Fani, Hodnik Veronika, Jurjevec Edi, Mozetič Izidora, Suhodolnik Jožica o ZA S. ANO SLIVKA o Šivic Dular Alenka, Ušaj Robert o Za S. Dorico Sever o Sedej Andreja, Žveglič Marija o ZA KATARINO TOMC o Primožič Janez o ZA BLAŽA KRMELJA o Krmelj Pavle, Kulturno društvo Gregor Rihar o ZA POLONO BERLEC o Smolik dr.Marijan o ZA IZIDORJA GROŠLJA o župnija Selca o Arbeiter Mojca, Gluvajić Daša, Kokotec Lovro, Muller Marija, Rupar Olga, Strajnar Ana o ZA S. POLONO ŠVIGELJ o Perovšek Zarja o SKLAD ZA GRADNJO PORODNIŠNICE-KATARINA ŠABIČ o Eržen Stanka, Krevelj Branko, Milič Lojzka, Pešec Bogomila, Pirtovšek Alenka, Prodent International D.O.O., Remic Viktor, Ribnikar Monika, Šenk Urh, Živic Tomaž  o ZA P. MIHA MAJETIČA o Jelnikar Marija Vera  o ZA MARIJINE SESTRE V BENINU o Jurca Melita

Celoletni prispevek za Misijonska obzorja za leto 2013: 9 EUR, za Evropo 12 EUR, avionska za Ameriko in drugod je 20 USD, 25 CAD. BOG VAM POVRNI! Darovi objavljenih so na naš račun prispeli do 15. 3. 2013. Hvala vsem.

15


»Moj prijatelj kardinal Claudio Hummes me je objel in dejal: 'Ne pozabi ubogih!'« »Navadimo se priklicati v spomin vse dobro, ki nam ga je storil Bog.«

»Ne pozabi ubogih!«

»Bratje in sestre, dober večer!« »Cerkev ni politična, marveč duhovna. V njenem središču je Kristus, ne papež.«

»Na hudobijo moramo kristjani odgovarjati z dobroto in tako nositi križ kot Jezus. Jezusov križ je Beseda, s katero je Bog odgovoril na zlo v svetu.«

»Dialog spodbuja srčno sprejemanje, ne vnaprejšnjih obsodb. Da bi stopili vanj, je treba vedeti, kako znižati obrambne linije, odpreti vrata in ponuditi človeško toplino.«

Profile for Misijonsko Središče Slovenije

Misijonska obzorja april 2013  

Misijonska obzorja osveščajo in seznanjajo ljudi v Sloveniji z delom in projekti v misijonskih deželah. Revija je pomembna tudi zaradi med c...

Misijonska obzorja april 2013  

Misijonska obzorja osveščajo in seznanjajo ljudi v Sloveniji z delom in projekti v misijonskih deželah. Revija je pomembna tudi zaradi med c...

Advertisement