__MAIN_TEXT__

Page 1

Misijonska obzorja ĹĄt. 2 (144), leto 26 april 2012 cena 1,50 EUR

P r av i Ä? n o s t v l j u b e z n i

Vesela aleluja!


Groblje, Rim, Buenos Aires 1923-1986

I z h a j a j o v L j u b l j a n i o d 19 8 7

Revija za medkulturni in medreligijski dialog ter razvojno in humanitarno pomoč V sodelovanju z Inštitutom za religiologijo, ekumenizem in dialog (TEOF) izdaja MISIJONSKO SREDIŠČE SLOVENIJE SI-1000 Ljubljana, Kristanova 1, Slovenija Tel. : 01/300 59 50, Faks: 01/300 59 55 E-mail: missio@rkc. si http://www. missio. si Uradne ure vsak dan od 8h do 13h. MISIJONSKA PISARNA MARIBOR Slovenska 21, 2000 Maribor tel. /fax. : 0590/80 381 od ponedeljka do četrtka od 9h do 12h E-mail: misijonska. pisarna@slomsek. net GLAVNI UREDNIK Dr. Drago K. Ocvirk, CM POMOČNICA GLAVNEGA UREDNIKA Tina Jež LEKTOR Jurij Devetak, CM Odgovarja NARODNI RAVNATELJ ZA MISIJONE Stane Kerin OBLIKOVALEC Boris Jurca GRAFIČNA PRIPRAVA IN TISK Schwarz, d. o. o. Če ni posebej omenjeno, so slike od avtorja prispevka ali iz arhiva MSS. ISSN 1318-4369 Misijonska obzorja izhajajo šestkrat letno. Prispevek za posamezni izvod je 1,50 EUR. Celoletni prispevek za MO za leto 2012: 9 EUR, za Evropo 12 EUR, avionska za Ameriko in drugod je 20 USD, 25 CAD. Vplačila nakazujte na transakcijski račun Misijonsko središče Slo­venije, Kristanova 1, Ljubljana namen nakazila: naročnina MO, št.  transakcijskega računa pri NLB: SI56 0201 4005 1368 933, št. transakcijskega računa pri Raiffeisen banki: SI56 2420 0900 4370 443 Vplačila iz tujine s čeki na naslov: Misijonska pisarna, Kristanova 1, 1000 Ljubljana Slika na naslovnici: Burundi foto: Stane Kerin

Apostoli upanja

L

jubezen je res iznajdljiva, sem pomislil, ko sem iz ZDA prejel knjigo z naslovom Padre Pedro: Apostle of Hope – Oče Peter: Apostol upanja. A tokrat nisem najprej pomislil na tega velikega misijonarja, marveč na prijatelja prof. dr. Edija Gobca, njegovo soprogo Mileno in vrsto prizadevnih slovenskih misijonskih sodelavcev v Clevelandu, ki jim gredo vse zasluge, da je to delo izšlo tudi v ZDA. Za misijonarje velja, da so »apostoli upanja«, a le nekateri so prejeli dvojni dar, in sicer dar, da upanje budijo, in dar, da ga spreminjajo v dejanja in sedanjost. Peter Opeka je eden tistih, za katerega velja misel: »Razumeti morate, da so stvari brezupne, vendar bi morali biti tudi trdno odločeni, da jih spremenimo.« Izdati to knjigo o njem v ZDA je bilo brezupno, in vendar: knjiga je tu, kar pomeni, da so misijonski sodelavci, podobno kot Peter, upanje, sanje in načrte predelali v resničnost.

Nihče ne ve bolje od misijonarjev, kako ne more brez sodelavcev in pomočnikov doma v zaledju kaj prida storiti v misijonih, sploh pa ne šolati otroke, zdraviti bolne, nasititi lačne, osvobajati politične zapornike … Nihče ne ve bolje od misijonarjev, kako ne more brez sodelavcev in pomočnikov doma v zaledju kaj prida storiti v misijonih, sploh pa ne šolati otroke, zdraviti bolne, nasititi lačne, osvobajati politične zapornike … Misijonar je lahko apostol uresničenega upanja le, če so z njim mnogi anonimni apostoli takega upanja. Sam vem, da bi na Salomonovih otokih mogel storiti bore malo, če ne bi bilo z/za menoj toliko sodelavcev »apostolov« doma in med rojaki v Clevelandu, Melbournu, Sydneyju, Adelajdi in drugod. Vsi ti, ki stojijo z/za misijonarji, so »apostoli upanja«, ki brezupne stvari spreminjajo v stvari, polne upanja in življenja. Jezus, ki je v brezizhodnost bivanja prinesel upanje, ga je hkrati tudi udejanjal, ko je izganjal vsakovrstne demone od bolezni do smrti, od krivic do obsedenosti, ki človeka uničujejo. »Če pa jaz z Božjim Duhom izganjam demone, potem je prišlo k vam Božje kraljestvo« (Mt 12,28). Ko so ga pribili na križ, na njegov grob zvalili skalo in je kazalo, da ima obup zadnjo besedo, se je zgodilo ravno nasprotno, saj so se uresničile njegove besede: »Jaz sem vstajenje in življenje« (Jn 11,25). Potem ko so se srečali z Vstalim in prejeli njegovega Duha, so apostoli polni upanja »z veliko močjo pričevali o vstajenju Gospoda Jezusa in velika milost je bila nad vsemi« (Apd 4,33). Kjerkoli že smo, bodimo »apostoli upanja« po Jezusovem zgledu; kvas, ki prekvaša testo; studenec, kjer se napaja življenje. Naj vas moč Vstalega vodi, zgled številnih »apostolov upanja« okrog nas pa spodbuja, da se jim dejavno pridružimo. Vesela aleluja! Drago K. Ocvirk, CM


R azsejanost Mojca Karničnik, Družba misijonark Jezusa Kristusa, Kongo

Nemirna prostranstva Ko človek bere, kakšna prostranstva mora prepotovati naša misijonarka s. Mojca, da obišče vse svoje sosestre, za katere je odgovorna, obstrmi. Kvadratni kilometri gredo v milijone za R.D. Kongo 2.344.858 km2 in Čad 1.284.000 km2, Kamerun pa je s skoraj pol milijona km2 (475.440 km2) videti kot palček. Pa ta prostranstva niti ne bi bila problem, ko bi v teh deželah vladal mir, pa žal ni tako. 12.01.2012. Moja afriška domovina ob- pravi in legitimni predsednik sega zdaj kar tri države: R.D. Kongo, Kamerun in Čad. Dvanajst skupnosti imamo posejanih v teh treh državah in v katerokoli pridem, tam sem »doma«. Povsod me čaka lep sprejem, soba s posteljo, krožnik na mizi, pa ljubeča srca naših sester. O, kolikokrat se spomnim na tisto Jezusovo obljubo, da bodo oni, ki so zaradi Njega zapustili dom, starše, brate in sestre, imetje ... našli vse to postoterjeno, s »preganjanjem« vred, seveda. Tudi do tega včasih pride.

Vroče volitve V Demokratični republiki Kongo smo te zadnje mesece doživeli marsikaj. Koliko razpravljanja, strahu, nemirov in spopadov je bilo okoli predsedniških volitev, ki so bile 28. novembra! Bilo je ogromno neredov, več tovornjakov izpolnjenih volilnih listkov sežganih, mnogi šolski prostori, v katerih so volitve potekale, izropanih ali celo podrtih in požganih. Pa tudi ranjenih in mrtvih je bilo nekaj, za točno število pa nihče ne ve. Vsi smo se bali 6. decembra, ki je bil določen za objavo rezultatov. Kot je bilo pričakovano, je zmagal prejšnji predsednik Joseph Kabila. Vodja opozicije, Etienne Tshisekedi, se je silno razburjal in grozil, češ, da je on pravi zmagovalec in se je že kar oklical za predsednika. V Kinšasi je večina volivcev res volila njega, zato je vse tiste dni vrelo po mestu (skoraj 12 milijonsko je), kot v panju. V takih primerih nekateri radi organizirajo izgrede in še povečajo nered. Tokrat so obkolili kitajsko četrt in izropali njihove trgovine. Prišel je dan predsednikove zaprisege, ki je bila nadvse slovesna. Vodja opozicije je pa še kar naprej trdil, da je on

in je svojim pristašem naročal, naj mu »lopova Kabila privedejo živega ...«. Nekaj dni pozneje je tudi sam, v svoji osebni rezidenci, obkoljen s Kabilovo vojsko, izrekel predsedniško zaprisego. Slišimo, da zdaj sestavlja svojo vladno ekipo. Naj bi se človek jokal ali smejal?

Srečevanje in dialog Zdaj pa poglejmo še nekoliko v Čad. Na praznik sv. Frančiška Ksaverja, zavetnika misijonov, 3. decembra, smo Misijonarke Jezusa Kristusa v vasi Dadouar, 25 km od mesta Mongo in sedeža škofije (pravzaprav je to za zdaj še vikariat), odprle novo misijonsko postojanko. Preden sem prišla lani v Kongo iz Čada, sem tisti kraj obiskala, ker smo se s škofom že dogovarjali za naš prihod. To je župnija, posvečena –

kako lepo naključje! – sv. Frančišku Ksaverju. Stalnega duhovnika nikoli ni imela, le občasno je eden prihajal iz Monga, sester pa seveda tudi ne. Vikariat Mongo, ki se je decembra 2001 odcepil on nadškofije N'Djamena, obsega 540.000 km² (malo manj kot vsa Francija!), imenujejo ga pa »Cerkev številnih meja«, saj se razprostira od

saharske puščave na severu, do skoraj tropskih planjav na jugu; poseljuje ga nomadsko ljudstvo (prav tako na severu) in ustaljeni poljedelci na jugu. Prebivalstvo sestavljajo Arabci in Afričani, muslimani, animisti in kristjani. Prav zaradi teh značilnosti se Mongo imenuje tudi »Cerkev številnih srečanj in dialoga«. Manj kot 1 % katoličanov je razkropljenih med 95% muslimanov in nekaj odstotkov animistov. Naša Cerkev živi in prakticira dialog, saj se brez njega ne da živeti v teh težkih razmerah, ko gre za preživetje in je treba pomagati drug drugemu. Glavne potrebe vseh teh ljudi so iste: kako priti do hrane, do vode, do zdravstvenih uslug, do šole; kako ohraniti mir, še zlasti zato, ker je nemirni Sudan tako blizu in ker so od tam prišli in še prihajajo mnogi begunci in emigranti. Za to velikansko območje ima Mongo samo 7 duhovnikov. Od teh so trije domačini, štirje pa misijonarji iz Francije, Italije in Španije. Redovni bratje so trije, redovnic je 12 in pripadajo štirim različnim skupnostim. Zdaj so se jim pridružile naše tri sestre, od katerih je ena iz Španije, ena iz Venezuele in ena iz Čila. Pomagajte nam prositi Gospoda žetve, da bi bila med njimi kmalu kakšna domačinka. Ravno te dni se pripravljam, da jih obiščem. Obiskala bom seveda tudi dve skupnosti v Čadu, pa one v Kamerunu. Spomnite se me kaj v molitvi. Bodite vsi toplo pozdravljeni! S. Mojca Karničnik, M.J.K.

3


e - nabiralnik

Minus 62 °C

Dorica Sever, frančiškanka Marijina misijonarka, Kanada 7.3.2012. Vsi medvedi so odkorakali višje, hvala Bogu! Ljudje so začeli loviti karibuje (severne jelene). Je pa zelo mrzlo. Včeraj minus 58 °C in še veter, Baker Lake je imel minus 62 °C. Nobeno letalo ni priletelo. Ko je minus 53°C, se letala ne prikažejo več, s tem pa tudi pošta ne in trgovine morajo čakati na mleko, kruh, sadje in zelenjavo … Pa se da preživeti tudi tako. V Centru nam nagaja peč in se bojim, da je šel grelec. Tako je vedno kaj, da nam ni dolgčas. V misijonu Gjoa Haven, kjer sem bila pet let, je zmrznil rezervoar z gnojnico in počil. Si lahko predstavljate, v kakšnem smradu se živi tam, ker pri nas ne gre nič v zemljo, kajti tla so vedno zmrznjena in mora biti tudi ta rezervoar znotraj hiše ogrevan. Nov rezervoar bo stal 8.300 CAD in, kar je najteže, šele julija ga bodo lahko montirali. Kje bom jaz za veliko noč, še ne vem. Exultet – Hvalnico imam že dolgo naštudirano v inuktitutu, tako da je vseeno. Glavno je, da bodo ljudje čutili, da niso sami, da je z njimi nekdo, ki je samo majhen odsev Njegove velike Ljubezni.

Namesto ceste šivalnica Ana Slivka, frančiškanka Marijina misijonarka, Brazilija

10.1.2012. Prisrčna hvala za vso pomoč: finančno in

4

molitveno. Vaši darovi so naš projekt za dostojanstvo deklet in žena spet postavili na trdne noge. Plačali smo najemnino za garažo, v kateri deluje naša šiviljska delavnica, s preostankom sredstev pa kupili material: blago, niti, šivanke ... V naši delavnici se zbirajo dekleta in žene iz revne četrti Ponta do Cajú. Med dvema možnostma, prostitucijo ali preprostim zaslužkom s prodajo izdelkov iz šiviljske delavnice, so izbrale drugo možnost. Vaši darovi so zagotovili obstoj projekta in njegovo razširitev, o kateri smo že dolgo sanjale. Opazile smo namreč, da je naše delo z ženami sicer plemenito, da pa je močno omejeno zgolj na dekleta in žene. Med tem ko mame šivajo, njihovi otroci tekajo po prašnih ulicah, polnih potepuških psov in kupov smeti. Potem smo nepričakovano prejele dar, ki so ga spremljale besede: »To je dar iz hvaležnosti za Božjo dobroto in je del odpravnine ob upokojitvi – iz vaših rojstnih Jesenic.« Takoj smo se lotile dela: kupile smo nekaj poučnih otroških knjig, nekaj preprostih inštrumentov, en DVD z risankami in potrebščine za verouk za vse otroke. Medtem ko mame šivajo, se otroci zberejo v kotu garaže, kjer skupaj s s. Kassio najprej zmolijo, nato pa berejo pravljice, pojejo, plešejo ali gledajo risanke na stari televiziji, ki nam jo je podaril upokojeni priseljenec z Japonske. Ko sem konec decembra 2011 dobila novico, da sem premeščena v Amazonijo, sem z bančnega računa dvignila ves denar. Na veliko presenečenje vseh se je nabralo skoraj 2.000 evrov, kar predstavlja letno najemnino za delavnico (do decembra 2012!) in še ostane za pomoč najbolj revnim v četrti. V imenu vseh, ki zaradi vaše dobrote živijo bolj dostojanstveno, prisrčna hvala! s. Ana

Slovenska pomoč

Agata Kociper, salezijanka, Brazilija 15.2.2012. Sestre v São Gabrijelu že čakajo na pomoč, na katero računajo, da bodo lahko nadaljevale vožnjo v notranjost amazonskega pragozda. Bile so namreč v Manausu, v glavnem mestu Amazonije (čez 50 sester se nas je zbralo za tečaj) in naznanili smo jim, da nas je Cerkev na Slovenskem spet podprla in nam bo olajšala skrbi in delo. 29.2.2012. Odpiram vaš e-mail in sem se zelo razveselila novice, da ste nam že nakazali denar iz Trikraljevske akcije. Bog plačaj prav iz srca in ob molitvi križevega pota, še posebej v postnem času, vam pošiljam moj spomin in prosim, da vam luč Vstalega osvetli težke trenutke in blagoslovi sleherni napor.

Datum je nov!

Hugo Delčnjak, frančiškan, Fr. Gvajana 1.3.2012. Kaj je novega? Tukaj v Sinnamary mi gospa, ko jo vprašam, kaj je novega, vedno reče: »La datte!« - Datum! V času, ko je bilo pri nas na ulicah polno karnevalskih skupin in to ne en dan, ampak ves teden, smo imeli zasedanje škofijske sinode. Tokrat je bila osrednja tema: kateheza, katehisti in katehizirani. Zanimivo, da so v Celju tudi imeli simpozij o katehistih in veliko poudarkov v obeh primerih je identičnih - Božja beseda, družina, občestvo, odrasli in ne samo otroci, ki se jih kateheza tiče. Govor je bil tudi o sredstvih danes mnogoternih, nobeno od modernih sredstev ni izključeno. Imeti pa je treba tudi primerne prostore. Zdaj smo pa tukaj, kaj je z našimi učilnicami? Po pravici povedano, da se ne počutim lagodno, ko vam nisem mogel dati nobene novice, razen da vsa zadeva stoji na mrtvi točki. Toda danes, ko to pišem, lahko rečem, da so se stvari pomaknile naprej in to v pozitivno smer. Župan mi je dal častno besedo, da jutri, v petek (2.3.2012), glasujejo in bodo potrdili pogodbo o predaji zemljišča župniji in o dovoljenju gradnje. Računam, da bom, če ne prej, po veliki noči začel z delom. Vašega denarja nisem zapravil, je na župnijskem računu, bodite brez skrbi. Seveda je predračun v tem času tudi porastel zaradi spremembe načrtov in zahtev po sanitarijah za prizadete, parkirišču (ker je to javna ustanova) in terena, kajti ko močno dežuje, se ta del župnijskega dvorišča spremeni v jezerce. Februar je bil letos zelo »črn«, imel sem šest pogrebov, a vsi v visokih letih, tam okoli 85 let. Vidim, da tukaj ljudje učakajo visoko starost, zrak pragozda, uživanje rib, gibanje.


e - nabiralnik

Poskrbljeno za ostarele Andreja Šubelj, usmiljenka, Čile

17.2.2012. Najprej želim izraziti v imenu vseh sester v naši pokrajini hvaležnost za veliko pomoč, ki ste nam jo zagotovili za boljšo kakovost življenja starejših sester in bolnih. Bilo je zelo vznemirljivo videti veselje sester, ko je pripeljal avto (minibus) do naše hiše. Vse smo bile prijetno presenečene, ko smo videle, kako udoben in prijeten je avto. Sedaj bo res omogočeno prevažanje sester, ki so na vozičkih. Ne bodo samo zaprte v hiši, ampak bodo lahko šle tudi ven. Pred nekaj dnevi je oče Fernando Macias blagoslovil minibus in smo pokazale sestram, kako enostavno je sedaj vstopati in izstopati iz vozila. Za vse to veselje in uresničene sanje, zahvaljujoč vam, prejmite naše blagoslove in zagotovilo naše molitve. Naj Gospod in blaga Mati še naprej blagoslavlja vse dobro, ki ga vršite za druge.

Lahko pomagate?

tadeja Mozetič, šolska sestra, Paragvaj 10.2.2012. Tu se res dobesedno cedimo, ker nas od zgoraj precej grejejo. Danes je, hvala Bogu, malo deževalo in se ohladilo, tako da imam v sobi samo 33 °C in upam, da bom to noč že bolje spala. Saj je bilo celo 38 °C in s pahljačo v roki se res ne da spati ... Sicer ni moj namen pisanje vremenske napovedi, ampak prošnja. Za sosede smo dobili skupnost Misijonarjev Jezusovega Srca – Dehonianos, ki duhovno oskrbujejo štiri postojanke. So zelo goreči in delavni. En avto že imajo, so pa trije misijonarji in bi jim zelo prav prišel še kakšen. Pri tem misijonu pomagamo tudi me sestre in bi poltovornjak prišel zelo prav. Pater se namreč vozi z motorjem, nas pa ne more peljati na motorju ( je preveč nevarno po tistih cestah). Zadnjič smo misijonarili po družinah. Res je tudi tu velika, velika potreba po oznanjevanju.

Post po muslimansko

Anica Starman, frančiškanka brezmadežnega spočetja, Slonokoščena obala

Zahvala Mivi in trikraljevski akciji

Sestre Usmiljenke, Farafangana, Madagaskar Lepo prosimo, če nam lahko odpustite, ker z zahvalo za denarno pomoč pri nakupu našega avta zamujamo. V resnici bi se vam radi zahvalili že s fotografijo novega avta, a dobavitelj Land-Roverja zamuja. Da ne boste več čakali, vam pač že sedaj, ko avta še nimamo, izrekamo prisrčno zahvalo. Prav lepa hvala za vašo velikodušnost! Avto nam bo res veliko pomagal pri delu na podeželju. Tja odhajamo vsak konec tedna, da oznanjamo Kristusa tistim, ki ga še ne poznajo. Z njim bomo vozili tudi pomoč oddaljenim, ki je sicer zaradi težke dostopnosti ne bi bili deležni. Vaša pomoč daje moč prebivalcem Farafangane. Ravno zaradi tega smo vam res zelo hvaležni! Prav lepo se vam zahvaljujemo tudi za trikraljevsko pomoč. Vaša podpora nam vliva moči in poguma pri vzgojnem delu z mladino. Šolanje otrok je temeljnega pomena pri boju z revščino. Ostajamo združeni v molitvi, s. Bernardeta v imenu sester usmiljenk v Farafangani

27.2.2012. Tukaj je že začelo deževati, polja pripravljajo za setev riža. Nekateri so ga že posejali, tudi koruzo. Mi pa se kopamo v znoju, potočki kar lezejo po hrbtu. Čudovito je pod tušem, a svežina ostane le nekaj časa. Post smo zelo lepo začeli, na pepelnico je bilo morje ljudi, saj se lahko vsi postavijo v vrsto za pepelenje, še dojenčki na maminem hrbtu dobijo križ na čelo. Držijo se strogega posta, nekateri tako kot muslimani, čeprav jim skušamo razložiti, kakšna je razlika.

5


MERA L JUBEZNI Vesna Hiti, usmiljenka, Burundi

Ljubezen se odpira ljubezni Velika noč je pred nami, do uredništva Misijonskih obzorij pa je priromalo božično pismo iz Burundija. Dolgo je hodilo, prinaša pa nam zahvalo s. Vesne, ki je zadnjih 20 božičev praznovala v Ruandi, lanski božič pa je bil njen prvi v Burundiju. Drugačni ljudje, drugačni običaji, a delo usmiljenke misijonarke je povsod podobno: nega bolnikov, šolanje otrok, pomoč ubogim … Pa tudi trkanje na dobra srca, da sodelujejo pri tem delu in seveda zahvala vsem sodelavcem … Tiho stopa v srca On, ki smo ga dolgo pričakovali, mu odpirali skrivna vratca misli in želja. Zdaj je tukaj; v jaslih leži, ročice širi, me objema in sprejema v svojo ljubezen vse brate, sestre. Besede niso potrebne, saj vzgib srca pove dovolj: ljubezen se odpira Ljubezni!

Božična zahvala Dragi prijatelji in dobrotniki, tokrat vas bodo voščila dosegla krepko po božičnem času. Pišem namreč na sam sveti dan. V duši je božično razpoloženje. Molitev ob jaslicah ni le obljuba za prihodnje dni, pač pa sedanjost. Ko klečim ob jaslicah in zrem v njegov mili obraz, se v duhu sprehajam od obraza do obraza, iz kraja v kraj ... In za vas zaupno molim. Novorojenemu izročam vaše radosti, upe, skrbi in bridkosti. Vse tisto, kar pričakujete, da bi se v novem letu uresničilo; vse tisto, kar želite, da bi se v prihajajočem letu odmaknilo daleč proč od vas in vseh vam dragih. Naj bo torej Novo Obnova sirotišnice

6

V porodnišnici

ke notranje sreče - z Božjo lučjo obsijano, z Materino skrbjo varovano! In spev angelov naj dušo hrani, da bi tesnoba ne imela prostora med nami. Moj prvi božič v Burundiju. Pač nekoliko drugačen od onih dvajsetih v Ruandi. Vsak narod ima svojo kulturo in navade. Ruandci so bolj zadržani; tukaj pa ljudje izrazijo svoje veselje s hrupom in glasnim smehom. Polnočnica se je začela ob štirih popoldne. Cerkev je bila nabito polna, nič manj ljudi ni bilo zunaj. Jaslice so pritegnile otroke prav pred oltar, kjer so bili kot pastirčki v svojih pisanih oblekah. Občestvo je navdušeno prepevalo in pozorno spremljalo plesalce, ki so živahno poskakovali. Včasih sem si morala zatisniti ušesa, da mi

Fotografije Stane Kerin

25.12.2011. Sveta noč, blažena noč ... leto leto miru, globo-

ob zvokih bobnov in piščali ne bi počili bobenčki. Božična skrivnost je bila domiselno in lepo uprizorjena in združena z običaji tega kraja. Vključena je bila v bogoslužje in to se je vtisnilo v srca in spomin odraslih in otrok. Po maši so imeli navdušene razprave v skupinah pred cerkvijo. Pred nočjo so se ljudje hitro

odpravili na svoje domove, da bi jih tema brez svetilk ne zalotila na poti. Danes je bilo pri obeh mašah podobno razpoloženje. Ljudje pozabijo na vse stiske, ki jih pestijo iz dneva v dan. Občudujem jih in se skušam ob njih učiti preprostega življenja. Verjetno se ga ne bom nikoli naučila; vsaj skušam jim biti blizu - pa čeprav na drugačen način. Kakor vsako leto v božičnem pismu bi rada tudi letos opisala svoje delo in poslanstvo v Afriki. Najprej pa se želim zahvaliti za vse molitve, ljubezen in pozornosti, ki me spremljajo. Molitve iz zaledja so moč in ara mojega misijonskega življenja. Brez materialnih dobrin bi se tudi ne dalo »preoblikovati obličja zemlje«. Tako gresta duhovna in materialna podpora z roko v roki v blagor bližnjega. Bog sam naj bo vsem plačnik!

150 in več malčkov na mesec Letošnje leto je bilo zame pač leto milosti. Ko se trgajo vezi »starega«, se


Fotografije Stane Kerin

MERA L JUBEZNI

nekaj dogradi, se na drugem koncu že nekaj podira.

Raztegljiv meter Nikoli ne zmanjka skrbi, kje se bodo vzela sredstva za zdravila, za hrano ubogim, za plače delavcev ... Dejavnosti

Fotografije Stane Kerin

začenja nekaj novega: novo rojstvo, nova rast, novi izzivi. V srcu nosim spomine na skoraj dvajsetletno delovanje v Mukungu. Z bogatimi izkušnjami sem zastavila prve korake tukaj v Rwisabiju. Sicer je delo podobno. Kamor pridem, najdem dobre sosestre, veliko bolnikov in ubogih. Občutim, da me povsod spremlja božje in Marijino varstvo. Boleči dogodki ob umoru hrvaške redovnice in italijanskega zdravnika na bližnjem misijonu so nam vsem spodbuda, da se še krepkeje oklepamo edine Skale in edinega cilja, ki je Jezus. Zdravstveni center je dokaj velik, saj poišče pomoč vsak dan okrog 250 bolnikov. Imamo približno 80 postelj za hospitalizirane bolnike, 20 za porodnišnico in 10 za podhranjene otroke. V porodnišnici je večni »božič«, kjer prijoka na ta svet 150 in več otrok mesečno. Center je bil v zadnjih letih lepo obnovljen s pomočjo, ki je prek Misijonskega središča prišla iz Slovenije. Zdaj so skoraj končana gradbena dela na Centru za spremljanje otrok do petega leta starosti in prav posebno za podhranjene otroke. V tej zgradbi bodo potekale tudi dejavnosti za HIV. Le od kje naj bi se vzela sredstva, če bi ne bilo plemenitih ljudi v domovini in iznajdljive »Sobotne iskrice«! Da bo vse lepo urejeno, so marsikaj dodali še posamezniki in Slovenska Karitas. Obljubljena je pomoč za obnovitev vrtca in šole za opismenjevanje. Močno želim, da bi bila vsa gradnja končana v prvi polovici leta 2012. Sprašujem se, ali se popravila kdaj končajo? Ko se

Z botrstvi še nismo začele. In tudi če bomo, bo treba zastaviti dejavnost malo drugače, da se ljudje ne zanašajo le na to pomoč. Izkušnje, dobre in slabe, iz Mukunga, nas učijo ... Tukaj je veliko sirot brez staršev; skušamo jim pomagati do šolanja ali kako drugače. Sveti Vincencij je pogosto rekel, da je ljubezen neskončno iznajdljiva. Ta iznajdljivost vključuje tudi pravo modrost in razsodnost. Težko je najti prava merila. Pravzaprav je ena sama mera - mera ljubezni! Ta meter pa je zelo raztegljiv ... Mlade sosestre se z ljubeznijo posvečajo vzgoji otrok v vrtcu, mladini, ki se želi naučiti branja, pisanja in preprostih poklicnih del - zlasti šivanja. Težišče je na verski vzgoji preko kateheze in duhovnih gibanj. Ko končujem to pisemce, naj z veseljem povem, da se veselim prihodnjega leta. Če Bog da, pridem na oddih že v maju, ker mi tedaj poteče potni list. Vsaka tri leta je potrebno splošno popravilo duhovnega motorja in telesne karoserije. Naj bo duhovno sporočilo svete noči vir milosti in moči za vse dneve, ki so pred nami! V tem duhu izrekam svojo hvaležnost vam vsem, ki nas, misijonarje, spremljate z ljubeznijo in odprtimi srci. Obljubljam vam zvest molitveni spomin! Iskren božično-novoletni pozdrav! P.S. Mnogi me sprašujejo po naslovu. Zdi se mi, da burundijska pošta ni preveč zanesljiva. Zlasti noben paket ne pride semkaj. Pisma pa kakor kdaj!

HIV/AIDS so tukaj popolnoma neurejene. Iščemo možnosti, da bi odgovorile tudi na te izzive. Delo ne bo enostavno, ker so vse dejavnosti v zvezi z aidsom v rokah države, katera pa nikoli »nima« sredstev. Obnova sirotišnice iz sredstev, ki so bila zbrana v PSI leta 2011

7


110 0 dreves Matjaž Legan, laiški misijonar, Malavi

Misijonar sadjar

Darilo žene pri sv. Petru, ko smo prišli s skupino PAO

28.1.2012. V Malaviju na misijonu jezuita Stanka Rozmana je konec lanskega leta začel svojo delo kot misijonar laik Matjaž Legan. Matjaž je posebne vrste misijonar. Po poklicu je namreč cvetličar, vrtnar, vrtnarski tehnik in inženir gozdarstva. V misijonskem programu v skupini Sled se je pripravljal na misijone. Sam pravi: »V tem času sem dozorel, si dopolnil znanje in še bolj utrdil mojo odločitev. Spoznal sem delo misijonarjev po svetu, predvsem pa mi je bilo prijetno, ker so vsa srečanja potekala v veselem vzdušju. Vsakodnevne molitve in različne teme, o katerih lahko potem razmišljaš tako o sebi kot o odnosih med ljudmi, so mi dale še posebno širino. Največje veselje pa sem doživel, ko sem dobil sporočilo patra Stanka Rozmana, ki deluje v Malaviju že vrsto let, da me bo z veseljem sprejel.« Kaj Matjaž dela zdaj v Malaviju, pove na kratko sam, na dolgo pa to pripovedujejo njegove slike.

Rast tobaka Jacaranda plodovi

Gradnja nove podaljšane drevesnice, streha bo iz trave. Tu bomo lahko imeli več mladih dreves in s tem manj stroškov za naslednje leto.

8

26.2.2012. Že kar nekaj časa vam nisem pisal, to pa zato, ker imamo težave z internetom. Še sedaj trepetam, če mi bo uspelo poslati e-pismo v Slovenijo. Pri meni je vse dobro. Sajenje dreves se bo nadaljevalo naslednji teden, ker smo imeli dva tedna brez dežja in je zelo težko saditi. Včeraj je deževalo in domačini so zelo veseli, kajti koruza je bila že zelo slaba. Neko olajšanje sem čutil, ko sem se pogovarjal z delavci.


110 0 dreves Mango

Otroci med koruzo in sončnicami.

28.1.2012. Mineva že dva meseca od mojega odhoda. Pri m i je vse dobro, tako počutje koen di zdravje! Moj projekt sajenjat tu je v polnem teku in smo do sedrdaeves posadili okoli 1100 dreves na dvehj parcelah. Tako bojo lahko domač v okviru tega pasu sadili zelenjav ini o in skrbeli za drevesa.

Sajenje banan Tagetes - žametnica

Otrok sirota v kraju Kayesi, a domačini skrbijo zanj kot za svojega.

9


mada g askar Janez Mesec – Madagaskar – Lj-duhovnik

Nazaj v malgaški raj Ko sta mu potekli dve petletki na Madagaskarju, se je misijonar Jani Mesec vrnil v Slovenijo in dve leti služil na župniji Nova Oselica. Zdaj mu je nadškof Stres spet dovolil, da se vrne na Rdeči otok in Jani nam že piše od tam. Ko hodi po znanih krajih, ugotavlja, da so njegovi nasledniki: Izidor Grošelj, Ciril Berglez idr. marsikaj postorili in dopolnili njegovo delo. Vesel ob teh spoznanjih je zaoral na novi postojanki v Manambondro. Ni se še dobro umestil, že sta kraje, kjer delujejo naši misijonarji, razdejala ciklona Giovanna in Irina. Ljudje so ostali brez riža in čaka jih lakota, če ne bo pomoči in solidarnosti.

Ciklon požel riž Ciklona Giovanna in Irina sta »požela« pridelek riža in ljudje so ostali brez vsega na področju, kjer delujejo naši misijonarji Izidor Grošelj, Janez Krmelj in Jani Mesec, ki nam o tem poroča. Kakšnih 32.000 ljudi je ostalo brez vsakdanjega riža. Ob vsej tej ponavljajoči se žalosti pa tudi vesela vest, da so slovesno praznovali zlati jubilej redovniškega življenja misijonarke s. Marije Pavlišič. 15.3.2012. Lep pozdrav z Madagaskarja. Duhovniki iz farafanganske škofije smo se spet zbrali k redni tridnevni konferenci, ki smo jo včeraj tudi uspešno zaključili. V torek smo imeli krizmeno mašo z obnovitvijo duhovniških zaobljub in posvetitvijo olj, ker v naših razmerah to ni mogoče na sam veliki četrtek dopoldne. Danes, na god sv. Ludovike de Marillac, pa praznujemo še zlati jubilej redovnega življenja naše sestre Marije Pavlišič. Mašo v Ambatoabo bo daroval naš škof Benjamin, obkrožen z mnogimi duhovniki. Ciklon »Zaželena« Klemen Štolcar je povedal, da je Stane Kerin (ravnatelj za misijone) po internetu spremljal letošnjo sezono ciklonov, še posebej zadnja dva Giovanno in Irino. Hvala ti, Stane, da nas nisi pozabil in si z nami v naših stiskah. Sam sem Giovanno doživel za nekaj ur, ko sem bil še v Farafangani – je močno pihalo in deževalo (banko so iz strahu pred ciklonom zaprli) in sem jo kar hitro popihal proti jugu. Zanimivo: blizu Vangaindrana je bila cesta že suha, južno proti Manambondro pa sploh nobenih sledi o dežju. Ta ciklon se je torej »slovenskega juga« v glavnem izognil. Potem pa je prišla Irina (v malgaščini bi to pomenilo nekako »Zaželena«, kar je zelo pogosto ime, a ni bila prav nič zaželena). V torek, 28. 2., so bili v Manambondro že hudi nalivi z močnimi vetrovi; v sredo je bilo malo bolj mirno in sem se odpravil na pot v Farafangano, ker je že zmanjkovalo cementa za gradnjo hiše, poleg tega pa je avto spet

10

potreboval popravila – močno je puščal hladilnik. Računal sem, da bo nakup cementa in krpanje hladilnika trajalo največ tri dni, no pa sem bil odsoten celih deset dni. Že do Vangaindrana (60 km) sem porabil skoraj ves dan, ko sem vsakih nekaj kilometrov ustavljal in dolival vodo v hladilni sistem. Potem pa so prišle poplave in sem bil v Farafangani na prisilnem dopustu pri Klemenu ves teden. V sredo, 7. 3., sem že lahko prišel v Vangaindrano, ker je bilo vode le še do kolena, toda pot proti jugu je bila še vsa pod vodo. V petek, ko je bilo vode na cesti še kak meter, smo najprej cement na kesonu preložili na podstavke in ga dvignili za kakih 30 cm in suhega srečno prepeljali čez vodo. Voda je seveda zalila keson in prišla tudi v kabino, a to ni nič hudega, samo da ni prišla v zračni filter, ki je pri Toyoti Landcruiser zelo visoko. Še isti dan sem potem prispel domov v Manambondro. Cesta je na nižjih delih precej poškodovana, tik pred Manambondro so sredi ceste meter globoke jame velikosti celega avtomobila, ki so jih izkopali vodni vrtinci. Tok narasle vode je bil tako močan, da je podrl kamnito

zidano ograjo na mostu tik pred Manambondro, sam most pa je hvala Bogu zdržal. Vse smrdi po trohnobi in gnilobi. Posevki riža so v glavnem uničeni. V Manambondro so še posebej žalostni, ker so bili tik pred žetvijo posebne vrste riža, ki bi ga jedli sedaj – vary madinika. Pa ga je zalila voda za toliko časa, da se je usmradil in je neužiten. Pravkar posajeni riž, ki ga bodo želi v maju in juniju, je na višjih


mada g askar predelih delno zdržal, na nižjih pa je uničen. Še posebej je žalostno v Vangaindrano, kjer se je velika reka Mananara začela umikati šele po 10 dneh in to samo po 10 cm na dan. Tam so dejansko za letos že »poželi« in čakajo samo na pomoč. Včeraj smo zvedeli uradne podatke o škodi za našo regijo Jugovzhod, ki zajema več kot polovico škofije Farafangana. Uspel sem si zapisati samo podatke za okraj Vangaindrano, kjer je 26 občin, med njimi sedem mojih občin na področju misijona Manambondro, štiri Izidorjeve v Matangi in področje misijona Ranomena, kjer deluje Janez Krmelj. Takole pravi poročilo: prizadetih je vseh 26 občin, tj. 32.000 ljudi, 6.467 pa jih je ostalo brez strehe nad glavo.

Glede na to bi vas v Misijonskem središču prosil, da mi čim prej pošljete denar, ki se je nabral na mojem računu, po možnosti pa dodate še kaj zraven, da bomo lahko šli v akcijo. Bi pa še prosil, da poveste, koliko je namensko za ciklon, koliko pa z mojega računa za splošne namene mojega misijona. Imam namreč velike stroške tudi pri gradnji hiše, moja stara Toyota je skoraj vsak teden pri mehaniku, cene goriva rastejo iz dneva v dan ... Ko ciklon pretrga ceste, pa vse cene v trenutku poskočijo. Vroče, vlažne, plesnive in blatne pozdrave pošilja Jani Mesec, Manambondro

Spet med svojimi Misijonar Jani Mesec, ki je deloval na Madagaskarju deset let, se je po dveletnem delu doma, vrnil v drugo na Rdeči otok. Iz prestolnice ga je pot vodila proti jugu, kjer je »slovenski misijon«. Preden je prišel do svoje postojanke v Manambondro, je občudoval, kaj vse so naši misijonarji storili v Matangi in Vangaindrano, kjer je tudi sam župnikoval. 18.1.2012. Kmalu bo tri mesece, kar sem pričel svoje drugo bivanje in delovanje na tem otoku. Prvič je bilo 10 let, koliko bo drugič, bomo še videli. Človek obrača, Bog obrne. Na letališču sta me 24. 10. 2011 (zanimivost: isti datum 24. 10. 1999 je vgraviran na misijonskem križu, ki mi ga je dal kardinal Rode, ki me je prvič poslal v misijone) pričakala Izidor in Ciril. Ko smo v glavnem mestu opravili, kar je bilo potrebno, smo se odpravili proti jugu.

Žive stavbe V Manambondro so pripravljali sprejem novega misijonarja za v nedeljo, 6. novembra. Izidor me je povabil, naj teh 10 dni preživim pri njem v Matangi, kar sem z veseljem sprejel. V Matangi sem leta 1999 pričel svoje misijonsko delo na Madagaskarju in tam sem ostal celih 8 let. Prvo, kar človek opazi, so velike spremembe. Misijon Matanga je v zadnjih letih pod Izidorjevim vodstvom izredno napredoval. Šola, zdravstveni dom, mizarska delavnica in še bi lahko naštevali. In kar je najpomembneje: v vseh teh stavbah je živahno, v njih so ljudje, stavbe živijo. Še posebej lepo je pri nedeljski maši, ko velika cerkev, ki jo je gradil še Janko Slabe, postane skoraj premajhna. Tu doživljamo, da vse kar delamo, potrebuje blagoslova od zgoraj. Vesel sem bil mnogih srečanj z ljudmi, s katerimi se poznamo; vsi so veseli, da sem se spet vrnil, čeprav bom živel malo južneje v Manambondro. Podobno je tudi, ko grem

skozi Vangaindrano: tu so spomini še bolj sveži. Čeprav sem bil tu le dobri dve leti, pa je bil to zelo intenziven čas, poln dogodkov. Skupaj s kristjani smo zgradili več cerkva, s pomočjo Akamasoe smo pri sestrah zgradili višjo osnovno šolo (College St. Vincent de Paul) in letos bo prva generacija delala izpit – malo maturo. Sestra Chantal, direktorica, me je z veseljem in ponosom peljala po razredih, vse do nove knjižnice, jedilnice, pisarn in tudi vrtca. »Prijateljstvo ostaja«, je dejal star invaliden možakar iz vasi Besakay, ko sem ga šel obiskat v njegovi miniaturni koči; vrata so visoka slab meter. Zelo je bil vesel nepričakovanega obiska. »Misijonarji veliko gradite, a vse to bo nekoč tudi propadlo. Vera in prijateljstvo pa ostaja,« je dejal in mi podaril šop banan.

Blizu ljudem 6. novembra je bil slovesen sprejem in umestitev novega misijonarja v Manambondro. Generalni vikar – naš Klemen Štolcar – me je umestil, prišel pa je tudi g. Rufin, ki je v obdobju, ko tu ni bilo duhovnika, pomagal Klemnu pri oskrbi tega misijona. Prihajala sta iz 135 km oddaljene Farafangane. Maša je bila zelo slovesna, tudi krst je bil na

11


mada g askar programu, da je bilo čim bolj slovesno in je čim dalj trajalo; veliko ljudi ni moglo v cerkev. Popoldne sta prišla tudi Izidor in Ciril, ki sta maševala v Tsaravohitri, matanški podružnici, ki je le kakih 25 km oddaljena od Manambondra. Odpeljala sta domov slovenske zdravnice, ki so me pospremile na novo postojanko. »Vahiniji« so odšli, ostal sem sam med črnci. Vendar so si kristjani zelo prizadevali, da se ne bi čutil samega: kuharice so imele določen vrstni red, za pranje so poskrbeli, katehist je bil ves čas tu, ljudje so prihajali in pozdravljali. Na sprejem novega misijonarja so prišli tudi kristjani s podružnic – deset jih je in so oddaljene do 40 km. Na srečanju smo naredili načrt, da jih pridem čim prej obiskat. Izkoristil sem suho novembrsko vreme in v slabem mesecu obiskal vse podružnice, nekatere z motorjem (moja stara Yamaha, ki sem jo leta 2000 kupil od Poljaka Henryka, še vedno deluje), nekatere peš, nekatere z avtom. Bilo je zelo različno od vasi do vasi: ponekod je prišlo polno ljudi, drugod bolj malo; ponekod so že lepe zidane cerkve, drugod gostujejo v vaški leseni šoli. Na podružnici Isaraha, ki je sicer središče občine s 13.000 prebivalci, se nas je zbralo 15.

»Ponavadi nas ni toliko, včasih nas je pet, včasih pa nobenega, že več kot eno leto nismo videli duhovnika,« so dejali. Pravzaprav je lepo začeti, ko ljudje pričakujejo, želijo, upajo v nov začetek. Novi misijonar jih spominja na prve začetke, ko je v 70-ih letih prišel Janez Puhan in za njim Tone Kerin. Oba sta pustila neizbrisen pečat v Manambondro. Sledila sta dva domača duhovnika, zadnji dve leti pa sploh ni bilo več stalnega duhovnika. V tem času je Tone Kerin obnovil cerkveno streho, druge stavbe pa so precej uboge, a še za silo primerne za bivanje. Kopalnica na peščenem bregu reke Manambondro je sploh prve kategorije. V resnici me prav veseli dejstvo, da imajo mnogi Malgaši boljše in udobnejše hiše kot jaz, tako da sem glede tega nekje v povprečju. Podgane v hiši seveda niso prijetna družba, še manj oblak komarjev na WC-ju na štrbunk. Vseeno je lep občutek, da si tudi na tak način blizu ljudem. Na župnijskem svetu so dejali, da se je veliko kristjanov oddaljilo in bi jih bilo dobro obiskati. V adventnem času sem tako po zgledu Marije, ki je obiskala teto Elizabeto, obiskoval hiše katoličanov v vasi. Pozdrav, kratek pogovor o

12

Pogled na Manambondro

njihovem življenju, težavah in veselju, nato pesem, molitev, blagoslov in slovo. In podobica za spomin. Nabralo se je blizu 200 hiš. Ker je v vasi še vsaj toliko protestantov in tistih, ki ne molijo, vas torej res ni mala. Obisk je marsikoga ogrel, saj sem ga v nedeljo opazil v cerkvi. Božič je bil lep in slovesen, jaslice in cerkev okrašena čisto po malgaško, s palmovimi vejami in svetlečimi okraski, kar imajo zelo radi. Sledil je slovesni praznik svete Družine, zavetnice župnijske cerkve, pa Novo leto itd. - praznik vsak dan. Na vse tri svete večere sem povabil kuharja, da sva molila rožni venec in blagoslovila stavbe na misijonu. Velika želja in prošnja staršev v Manambondro je bila, da bi čim prej odprli župnijski vrtec, ki ga je ustanovil Tone Kerin in je deloval 20 let, zadnji dve leti pa je zaprt. To seveda ni lahka stvar: obnovili smo hišo, naredili ograjo, sanitarije, poslali na izobraževanje vzgojiteljico in 9. januarja je skupina 50 otrok stopila v obnovljeni vrtec. Dela ne bo zmanjkalo: glavna naloga je dokončati stavbo, ki je v gradnji že preko osem let. Tako se mi v prihodnosti tudi glede bivalnih pogojev obetajo boljši časi. Dobil sem mladega mucka, ki že preganja podgane in miši in naznanja boljše čase. Miru, blagoslova in vsega dobrega v letu 2012 želim vsem v Misijonskem središču in vsem bralcem Misijonskih obzorij, Jani Mesec P.S. Glede fotoaparata, ki ga nimam, sem se spomnil, da bi morda prosili ali objavili, če ima kakšna dobra duša kak fotoaparat odveč in bi ga podarila za misijon v Manambondro – bi bilo zelo lepo in hvalevredno, koristno in potrebno. Ali bi bilo možno dati v avto, ki ga boste poslali na Madagaskar, tudi kakšne ključe – gedore ali karkoli. Nekaj orodja sem že nabavil; kladiva, sekire, žage, lopate, ključev za avto šraufat pa še nisem našel. Tale misijon je bil popolnoma brez vsega - bilo je pet krožnikov, dva lonca in nekaj žlic, pa odeje in rjuhe, požrte od podgan. Žlice, vilice, nože in odeje sem že nabavil. Mogoče bi pa kdo podaril kaj orodja za naš misijon? Misijonarji smo pač cigani, samo fehtamo, pa vendar – ne fehtamo zase, ampak za te siromake, da bi jim pomagali. Hvala vam za vse, Jani


jubilanti o sebi

DORICA SEVER: 60 LET Frančiškanka Marijina misijonarka, rojena 19. maja 1952 v Murski Soboti. V misijone je odšla 8. septembra leta 1978. Zdaj deluje v Kanadi med Inuiti. Ko gledam na prehojeno pot v misijonih, ostaja v srcu hvaležnost za poklicanost. Dve skrajnosti se srečujeta v meni: misijoni ob ekvatorju v največji vročini francoske Gvajane in sedaj v največjem mrazu kanadske Arktike. Ljudje, katerim sem imela in imam privilegij služiti, so me oblikovali in naučili, kako naj osvojim skrajnosti, s katerimi se sleherni srečuje v raznih obdobjih in situacijah svojega življenja. Življenje postaja preprosto, ker se sebičnost vse bolj odpira dobroti … Njemu, ki zvestobe ljudem, ki so mi zau- najlepše izkustvo, ki je mistično, dela vse dobro po nas. Polet in navdušenje pani. Spoznavati božjo Modrost, postaja vedno bolj pomembno v sta sad sprejetosti, brezpogojne ljubezni, drugo je malenkost. Doživeti moji notranji naravnanosti.

MARTA MEŠKO: 45 LET

različnimi redovi in njihovim služenjem. Potem pa je prišlo leto 2005, ko se je naša provinca odzvala povabilu lazaristov iz Kijeva, da bi skupaj naredili kaj za uboge. Glede na to, da sem Marijina sestra, rojena 17. maja iz Ukrajine, so bile sestre mnenja, da 1967 v Zakrpatju. V Ukrajino je je najbolje, da pošljejo tja tudi mene. odšla 2. maja leta 2005 Prebivalci Zakarpatja se sicer ne čutimo Ukrajinci, ampak Rusini. Nekoč Ko se oziram na prehojeno pot, smo imeli svoj jezik in svojo pisano jasno vidim, kako je Gospod videl besedo, po 2. svetovni vojni pa žividaleč naprej in me počasi pripra- mo v Ukrajini in obiskujemo ukrajinvljal na poslanstvo, ki ga opravljam sedaj. Rojena sem bila kot edini otrok mojih globoko vernih staršev. Oče in mama sta bila poročena že 8 let, otrok pa ni bilo. Na praznik obiskanja Device Marije je mama poromala v bližnjo vas. Mariji je rekla nekako takole: »Prosim te, da bi dobila otroka. Zavedam se, da bo tvoj dar, ne moja last. Če bo želel služiti Bogu v duhovnem poklicu, mu ne bom branila.« Pri 25-ih letih sem zapustila domačo vas na Zakarpatju v Ukrajini in ske šole. Rusinski jezik uporabljamo v vstopila k Marijinim sestram. Pot vsakodnevnem sporazumevanju, pime je vodila v Slovenijo v novici- šemo pa v ukrajinščini. at, potem pa na Slovaško in v Rim Sedaj delujem med Ukrajinci. Gospod, na študij. Marsikaj sem videla, se ki me je odpeljal iz domače dežele, naučila, poskusila, se seznanila z me je čez 13 let vrnil. Vendar sem se

vrnila obogatena z mnogimi spoznanji, ki mi jih je dalo življenje na zahodu. Na eni strani dobro razumem čutenje in razmišljanje tukajšnjih ljudi, na drugi strani pa sem v Evropi marsikaj videla, kar mi pomaga pri sedanjem služenju. Moje delo v Kijevu je zelo raznoliko. Sploh so ljudje zelo odprti za Boga in duhovne vrednote. Ljudje so zelo odprti še za eno znamenje Božjega: za čudodelno svetinjo. Leta 2007 smo skupaj z lazaristi začeli razvijati Združenje čudodelne svetinje, ki sedaj v naši deželi šteje že več kot 2000 članov. Pred dnevi me je prosila ravnateljica neke šole, da bi jih obiskali, in jim prinesli svetinjice in kapelico. Pred vstopom v samostan sem bila učiteljica matematike, sedaj pa se vračam v šolo kot pomočnica Brezmadežne. Kako globoka in daljnosežna je Božja Previdnost. Z veliko hvaležnostjo se spominjam let, ki sem jih preživela v Sloveniji, ter vseh ljudi, ki sem jih tam spoznala. Vsem, ki me spremljate z molitvijo, mislijo in materialnimi darovi, se iskreno zahvaljujem.

13


Z B ogom …

† S. Elizabeta Schwarzl, usmiljenka Usmiljenka s. Elizabeta Schwarzl, ki je 30 let z veliko predanostjo delovala na Madagaskarju, je umrla 31. januarja v Gradcu. Dolga leta je vodila veliko gobavsko naselje v Farafangani. V tej škofiji je delovala tudi večina slovenskih misijonarjev. Tako je bila tudi nam sodelavka, prijateljica, dobrotnica. Zdravila nas je, ko smo zboleli, prisluhnila našim težavam in nas, laiške misijonarke, poučevala za čim boljšo pomoč bolnikom, posebno še pri malariji in gobavosti. V domovini Avstriji je navezala veliko stikov in od dobrotnikov dobila različno materialno in finančno pomoč, s čimer je podpirala delovanje tudi nas, slovenskih misijonarjev. Posredovala je pri MIVI Avstrija, da smo dobili misijonska vozila. Tudi ko so se naše poti razšle, nas je spremljala z molitvijo, zanimala se je za naše družine in, če je le mogla, se je v času dopusta udeležila naših srečanj v Sloveniji. Kljub nezdravemu podnebju je izkoristila vsak trenutek za delo. Zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja se je v marcu 2009 vrnila v Gradec. Lani se je vedno bolj oglašalo njeno opešano srce, vendar nas je vse žalostno presenetila njena prezgodnja smrt, saj je dopolnila komaj 59 let. Tolaži pa nas misel, da imamo prijateljico, ki prosi za nas pri Bogu. V mrzlem in snežnem vremenu smo se nekdanji malgaški misijonarji odpeljali v Gradec, da smo s. Elizabeto pospremili na zadnji poti in se ji z malgaško pesmijo zahvalili za njen zgled razdajanja in požrtvovalnosti tudi v imenu vseh, ki jim je na Madagaskarju nesebično pomagala. Anica Smrekar

† S. Amanda Potočnik, usmiljenka Ko je bila revija že na poti v tiskarno, nas je dosegla novica o smrti še ene slovenske misijonarke. Zjutraj, 30. marca 2012 je odšla h Gospodu usmiljenka s. Amanda Potočnik, rojena 12. novembra 1943 v Škofji Loki. Med Malgaši je delovala trideset let. Leta 2002 se je vrnila v domovino, zadnje dneve pa je preživela v Mengšu pri sestrah usmiljenkah.

† Jože Mejač, lazarist Starosta slovenskih misijonarjev Jože Mejač, lazarist, se je 27. marca 2012 srečal z božjim Misijonarjem, svojim Gospodom Jezusom, in to v 98 letu zvestega in klenega delovanja. G. Mejač se je rodil 17. marca 1915, misijonsko je deloval v Čilu, Peruju in Dominikanski republiki, vmes pa je nekaj let služil tudi rojakom v Argentini in Kanadi. Pri 80-tih se je leta 1994 vrnil v domovino. Naj ga božja ljubezen, ki jo je tako rad širil, objema vso večnost!

14

JUBILANTI

JUBILANTI – ČESTITAMO 70 letnica življenja Janez Mihelčič, jezuit, rojen 13. maja 1942 v Radovljici. V misijone je odšel 11. septembra leta 1968. Deluje v Kirgistanu.

60 letnica življenja

Dorica Sever, Frančiškanka Marijina misijonarka, rojena 19. maja 1952 v Murski Soboti. V misijone je odšla 8. septembra leta 1978. Deluje v Kanadi med Inuiti.

60 letnica življenja Lojze Podgrajšek, jezuit, rojen 3. junija 1952 v Sv. Kunigundi na Pohorju. V misijone je odšel 13. septembra leta 1976. Deluje v Malaviju.

50 letnica življenja Zvonka Mikec, salezijanka, rojena 14. maja 1962 v Šentrupertu pri Novem Mestu. V misijone je odšla 23. junija leta 1991. Deluje v Mozambiku.

45 letnica življenja Marta Meško, Marijine sestre čudodelne svetinje, rojena 17. maja 1967 v Zakrpatju. V Ukrajino je odšla 2. maja leta 2005

30 let dela v misijonih Veronika Nose, usmiljenka, rojena 9. januarja 1948 v Šentvidu pri Stični. V misijone je odšla 4. junija 1982. Deluje v Turčiji.

JUBILANTI – ČESTITAMO


DAROVALI STE - HVALA SKLAD ZA LAČNE posamezniki: Baša Gregor, Demšar Vida, Kokovnik Zofija, Kranjc Barica, Kravos Stojan, Lopatič Karel, Lorber Petra, Motaln Betka, Murko Ana, Ojsteršek Lidija, Ojsteršek Peter, Repac Anica, Seršen Rozalija, Seršen Terezija, Šef Ida, Štrukelj Frančiška, Toš Katja, Turšič Andrej o SKLAD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE MISIJONARJEV župnija: Šmartno pri Sl. Gradcu posameznici: Presetnik Vera, Trček Francka o SKLAD ZA GOBAVCE posameznik: N.N. o SKLAD ZA MISIJONE posamezniki: Koče Urška, Babnik Francka, Banovac Karmen, Bečan Marko, Benedičič Mira, Berdajs Vesna, Blažič Miha, Bogovič Anica in Ivan, Bratuša Andrej, Brišar Tončka, Butala Gregor, Cencič Kristina, Cvelbar Andrej, Cvetko Nada, Cvetko Primož, Cvitan Štefanija, Čaks Vera, Čarman Marija, Čepin Nataša, Črnivec Urška, Čučun Dušan, Demšar Vida, Eberl Martina, Fele Lojzka, Gantar Metod, Golob Julijana, Gostečnik Jožef, Gregori Mirko, Horvat Jožef, Ivkovič Urška, Jakofčič Darja, Jenko Marija, Jerovšek Jure, Jurkovnik Francka in Stanislav, Kadoič Mitja, Karner Gabriel, Kastelic Mateja, Kavčič Irena, K.J., Kerin Alojz, Kitak Ljudmila, Kobal Marija, Koče Urška, Kokot Branka Franc, Konig Ana, Kotnik Ambrož, Kozole Cvetka, Kramar Matilda, Kranjc Ivan, Kuzma Anton, Lah Pavla, Langus Tadej, Lesjak Vojko, Lisjak Ivan, Ljumani D.O.O., Logar Ivana, Magdič Olga, Mayer A.J., Mernik Zinka, Mesec Marija, Mikulin Olga, Modic Janez, Murn, N.N., Ozvatič Alojz, Pajenk Nataša, Paškič Ilija, Pečarič Karmen, Pečovnik Alojzija, Pišcanec Ivo, Pollak Jože, Porenta Tomaž, Rajk Petra, Roškar Vera, Rozoničnik Jože, Schwarzbartl Tomaž Ervin, Slemenšek Grošl Frančiška, Slokar Darja, Strašner Jožica, Suhadolčan Franci, Šef Ida, Štefančič Ana, Štiberc Amalija, Štrancar Marjeta, Štrukelj Frančiška, Štrukelj Marija, Tekavčič Štefka, Tropenauer Martinčič Cvetka, Urbas Marija, Uršič Jože, Vehovar Darinka, Velikonja Štefanija, Vendramin Simon, Videnšek Marija, Vrečko Janez, Zelič Karel, Ziherl Miha, Zupančič Antonija, Žele Ana župnije: Ajdovec, Frankolovo, Ljubljana-Sv.Nikolaj, Loče pri Poljčanah, Mirna, Slovenj Gradec, Sv.Jernej pri Ločah, Šentvid pri Stični o SKLAD ZA ŠOLANJE BOGOSLOVCEV župnija: Hoče o posamezniki: Mah Tinko, Ravnihar Marija, Šifrar Ana, Vinkovič Marija o LENČKOV SKLAD posamezniki: N.N., Primc Anton, Zavar Valerijan o  SKLAD ZA LAKOTO V ETIOPIJI posamezniki: Berkopec Anton, Dimec Jaka, Prosen Cecilija, Skender Lucija o CIKLON MJANMAR posameznica: Rom Ana o  DISPANZER - MATANGA posameznika: Irnar Ana, Žerovnik David o  PUSTNA SOBOTNA ISKRICA posamezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila, Butala Gregor, Epra D.O.O., Horvatič Tomaž, Hribernik Irena, Koče Urška, Kosirnik Jana, Lampret Nada, Pleterski Marija, Porok Andreja, Švigelj Gregor, Zupanc Karel, Žerovnik David o RIŽEVA POLJA MADAGASKAR posameznika: Peterlin Judita, Štern Slavko o CIKLON MADAGASKAR posameznici: Kotar Milena, Svetelj Zinka o  MATANGA - DAR UPANJA posamezniki: Avguštin Boštjan, Behek Mirjam, Čas Helena, Habič Horvat Simona, Klanjšek Sonja in Mitja, Koče Urška, Kopriva Silvester, Kozina Jože, Kralj, Morelj Darja, Podobnik Jožica, Strgar Robert, Špindler Janja, Trkov Janja, Zabavnik Mitja o  SKLAD ZA HAITI posameznica: Čujec Saša o  SALOMONOVI OTOKI POTRES posameznica: Šubic Ida o DROBIŽ ZA RIŽ MADAGASKAR posamezniki: Bratuša Andrej, Dolenc Barbara, Drev Jožef, Jenič Dušan, Šubic Ida, o POPLAVE PAKISTAN posameznik: Kocbek Marjan o  TRIKRALJEVSKA AKCIJA župnije: Babno Polje, Begunje na Gorenjskem, Bertoki, Biljana, Breznica, Budanje, Celje-Sv.Jožef, Celje - Bl. Anton Martin Slomšek, Črenšovci, Črneče, Črniče, Dob, Gornja Ponikva, Gornja Radgona, Idrija, Javorje nad Šk.Loko, Jesenice, Kamnica, Kamnik, Kidričevo, Kisovec, Komenda, Koper, Koroška Bela, Košana, Kotlje, Kovor, Kranj-Primskovo, KranjŠmartin, Leše, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Fužine, Ljubljana-Koseze, Ljubljana-Polje, Ljubljana-Štepanja vas, Ljubno ob Savinji, Maribor-Sv.Rešnje Telo, Maribor-Tezno, Mokronog, Naklo, Novo Mesto-Sv.Lenart, Osp, Pečarovci, Peče, Planina, Planina pri Rakeku, Ponikva, Povir, Preska, Prevalje, Ptuj-Sv.Peter in Pavel, Rakek, Ravne na Koroškem, Razbor pri Slo.Gradcu, Ribnica, Rodik, Rogatec, Selca, Sele, Slivje, Slovenske Konjice, Sora, Stranice, Strunjan, Studenec, Studeno, Sv.Helena-Dolsko, Sv.Jernej pri Ločah, Sv.Križ-Podbočje, Sv.Križ nad Jesenicami, Sv.Marko niže Ptuja, Sv.Peter pri Mariboru, Sv.Rupert v Slov.Goricah, Sv.Urban-Destrnik, Šenčur, Šentjanž na Vinski Gori, Šentjurij pri Grosupljem, Šentvid pri Stični, Škocjan, Šmarjeta, Šmartno ob Paki, Šmartno pri Slov.Gradcu, Št.Ilj pri Velenju, Št.Janž na Drav.Polju, Trbovlje - Sv.Marija, Tržič, Ubeljsko, Velesovo, Velika Dolina, Vipavski Križ, Vir, Vodice, Vransko, Vrhnika, Zagorje, Žalna, Žetale, Žiri posamezniki: Majcen Vanja, Mrak Janez, Namestnik Irena, Nova Slovenija, Pegan Karlo, Tomšič Premrl Blanka o  ADVENTNA AKCIJA župnije: Ajdovščina, Ankaran, Apače, Banjšice, Begunje na Gorenjskem, Bertoki, Bevke, Biljana, Bilje, Blagovica, Bloke, Bogojina, Bohinjska Bistrica, Boštanj, Bovec, Braslovče, Brdo, Breginj, Brestanica, Brezovica, Brusnice,

Budanje, Bukovica, Cankova, Celje-Sv.Duh, Celje-Sv.Jožef, Celje - Bl. Anton Martin Slomšek, Cirkovce, Čatež ob Savi, Čemšenik, Čepovan, Črešnjevec, Črniče, Dekani, Deskle, Deskle (Gorenje Polje), Dobje, Dobrna, Dobrova, Dolenja Trebuša, Dornava, Dornberk, Drežnica, Gabrovica, Galicija, Gore, Goriče, Gorjansko, Gornja Polskava, Gornja Ponikva, Gornja Radgona, Gornja Sveta Kungota, Gornji Petrovci, Gotovlje, Grgar, Griže, Hajdina, Horjul, Hrenovice, Hrpelje-Kozina, Idrija, Ig, Ilirska Bistrica, Ivančna Gorica, Izlake, Izola, Javorje nad Šk.Loko, Jelšane, Jesenice, Kalobje, Kamnik, Kamnje, Kamno, Kanal, Kapla na Kozjaku, Kidričevo, Kisovec, Klanec, Kobjeglava, Kočevska Reka, Kokrica, Komen, Komenda, Kopanj, Koper, Koprivnica, Koprivnik v Bohinju, Koroška Bela, Korte, Košana, Kovor, Kranj-Primskovo, Kranj-Šmartin, Kranj, Krašnja, Kresnice, Kromberk, Krško, Kuzma, Lendava, Leskovec pri Krškem, Leše, Libušnje, Litija, Ljubečna, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Dravlje, LjubljanaJežica, Ljubljana-Koseze, Ljubljana-Marijino Oznanjenje, Ljubljana-Moste, Ljubljana-Polje, Ljubljana-Rudnik, Ljubljana-Sv.Jakob, Ljubljana-Sv.Trojica, Ljubljana-Štepanja Vas, Ljubljana-Vič, Ljubljana-Zadobrova, Ljubno ob Savinji, Ljutomer, Log pod Mangartom, Lokavec, Lokovec, Lokve, Lucija, Luče ob Savinji, Mala Nedelja, Maribor-Sv. Magdalena, Maribor-Sv.Rešnje Telo, Marijino Celje, Mengeš, Mežica, Miren, Mokronog, Most na Soči, Murska Sobota, Muta, Naklo, Negova, Notranje Gorice, Nova Cerkev, Nova Oselica, Novo Mesto-Sv.Lenart, Odranci, Ormož, Osp, Otlica, Pečarovci, Peče, Pirniče, Pišece, Pivka-Št.Peter na Krasu, Planina, Podbrdo, Podbrezje, Podgorje pri Slov.Gradcu, Podgraje, Podzemelj, Polenšak, Polica, Poljčane, Polzela, Ponikva, Postojna, Povir, Predloka, Preserje, Preska, Prihova, Ptuj-Sv.Ožbalt, PtujSv.Peter in Pavel, Rače, Radeče, Radomlje, Radovica, Rakitna, Ravne na Koroškem, Razbor pri Slo.Gradcu, Razkrižje, Remšnik, Ribnica, Ribnica na Pohorju, Ročinj, Rogatec, Rova, Rovte, Sečovlje, Sela pri Kamniku, Selca, Senovo, Sevnica, Slivnica, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Smlednik, Soča, Solkan, Sora, Sostro, Spodnja Polskava, Srpenica, Stara Loka, Stara Oselica, Stari Trg pri Ložu, Stoperce, Stranice, Stranje, Struge, Studeno, Suhor, Sv.Andraž v Slov.Goricah, Sv.Anton V Slov.Goricah, Sv.Bolfenk v Slo.Goricah, Sv.Duh pri Škofji Loki, Sv.Florijan v Dolini, Sv.Helena-Dolsko, Sv.Jurij v Slov. Goricah, Sv.Križ-Gabrovka, Sv.Križ-Podbočje, Sv.Križ nad Jesenicami, Sv.Lovrenc na Drav.Polju, Sv.Martin pri Vurberku, Sv.Ožbalt ob Dravi, Sv.Peter pri Mariboru, Sv.Rupert v Slov.Goricah, Sv.Trojica-Podlehnik, Sv.UrbanDestrnik, Sv.Vid nad Cerknico, Sv.Vid nad Valdekom, Svibno, Šempeter v Sav.Dolini, Šenčur, Šentgotard, Šentjanž, Šentjanž na Vin.Gori, Šentrupert, Šentvid pri Stični, Škocjan, Škrbina, Šmarjeta, Šmartno ob Paki, Šmartno pod Šm.Goro, Šmartno pri Litiji, Šmartno pri Slov.Gradcu, Šmartno v Rožni Dolini, Šmihel, Šoštanj, Špitalič, Št.Ilj pri Velenju, Št.Janž na Drav.Polju, Štanjel, Šturje, Teharje, Tišina, Tolmin, Tomišelj, Trata-Gorenja Vas, Trbovlje-Sv.Martin, Trbovlje - Sv.Marija, Trebnje, Trnje, Trstenik, Tržišče, Ubeljsko, Unec, VelenjeBl.A.M.Slomšek, Velenje-Sv.Martin, Velesovo, Velika Nedelja, Veržej, Vipavski Križ, Vir, Vodice, Vogrsko, Vojnik, Vojsko, Vransko, Vrhpolje, Vrtojba, Vuhred, Vuzenica, Zagorje, Zagorje ob Savi, Zapoge, Zavrč, Zgornji Tuhinj, Zlato Polje, Zreče, Žabnica, Žalec, Žalna, Želimlje, Žetale, Žiče posamezniki: Kužnik Jože, Leskovec Alenka, N.N., Povše Andrej, Semen Jožica, Štrumpf Feliks David, Žakelj Stane o MIVA župnije: Braslovče, Celje-Sv.Cecilija, Celje-Sv.Jožef, Dramlje, Gomilsko, Gotovlje, Grosuplje, Jurklošter, Kapele pri Brežicah, Kostrivnica, Lendava, Ljubečna, Marijino Celje, Mengeš, Olimje, Pilštanj, Planina pri Sevnici, Prečna, Ptuj-Sv.Peter in Pavel, Razbor pod Lisco, Rečica ob Savinji, Ročinj, Sevnica, Sora, Sv.Andraž nad Polzelo, Sv.Florijan ob Boču, Sv.Peter pod Sv.Gorami, Sv.Štefan, Sv.Vid na Planini, Šentvid pri Grobelnem, Šentvid pri Stični, Šmartno ob Paki, Vipavski Križ, Zagorje posamezniki: Belužič Ida in Josip, Casar Mario, Frančiškanski Samostan Brezje, Hojs Judita, Kokot Branka Franc, Kotnik Ambrož, Kovšca Tončka, Menart Tomaž, N.N., Ruparčič Miroslav, Škrabl Ivanka, Tisoviča Marija Ana, Vomberger Angelca o ZAJOŽETA ADAMIČA posamezniki: Beravs Franc, Burger Alenka, Centro Misional Baraga, Čižman Marko, N.N. o  ZA S. KRISTINO BAJC o  Lajevec Janja o  ZA S. ANKO BURGER župnija: Šentjurij-Podkum o  ZA S. VIDO GERKMAN posameznica: Pipan Marinka o  ZA JOŽETA MLINARIČA posamezniki: Bogataj Gradišnik Katarina, Kvaternik Tomaž, Pavlica Otilija o  ZA JOŽETA GROŠLJA posameznica: Velepič Anica o  ZA S. VESNO HITI posamezniki: Kunšič Francka, Martinčič Angela, N.N., Senegačnik Dr.Jurij, Stanovnik Ana, Štalec Kristina, Štalec Marija, Vatovev Nada o  ZA MILANA KADUNCA posameznik: N.N. o  ZA TONETA KERINA o  župnije: Ljubljana-Črnuče, Otlica, Stari Trg pri Ložu posamezniki: Capl Ana Marija, Koncilija Jožica, Osterc Darja, Pompe Anica, Stanovnik Ana, Šušteršič, Žabkar Bernarda o  ZA S. AGATO KOCIPER posamezniki: Muha Vera, Novak Anton, Volavšek Marta o ZA JANKA KOSMAČA posameznica:

Bobnar Lojzka o ZA JANEZA KRMELJA posamezniki: Dušnopastirski Urad, N.N., Sušnik Janez, Šifrer Marija, Trček Francka, Vrabec Mirijam o ZA S. ANDREJO GODNIČ posamezniki: Ačanski Elizabeta, Sitar Antonija, Štuhec Msgr.Dr. Ivan o ZA DANILA LISJAKA posamezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila, Krevelj Branko, Logar Marija, Sušnik Janez, Žukovec Jožica o ZA VILKA POLJANŠKA posameznik: Kokotec Lovro o ZA TOMAŽA MAVRIČA posameznica: Malalan Nika o  ZA S. ZVONKO MIKEC posameznik: Murn o  ZA MISIJONARKE MATERE TEREZIJE posameznika: Kranjc Rafael, N.N. o  ZA S. TADEJO MOZETIČ župnija: Miren posamezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila, Dornik Silvana, Gregorc Ivan, Rudež Lučka, Skvarča Majda, Šiško, Zavrtanik Petra o  ZA JANEZA MESCA posamezniki: Oblak Tomaž, Špendov Francka in Tone, Vagner Janez o ZA FRANCA ZAJTLA o  posameznik : Beravs Franc o  ZA PEDRA OPEKO župnije: Ljubljana-Štepanja Vas, LjubljanaZadobrova, Nova Gorica - Kr. Odrešenik, Stari Trg pri Ložu, Tržišče, Vrhnika, posamezniki: Adamič Marjan, Autopoiesis D.O.O., Avbar Karel, Baloh Urška, Beci Franc, Bergamasco Alijana, Bohak Ivan, Bojc Vida, Boltar Jure, Brezec Filip, Breznikar Jožefa, Brvar Petra, Cafuta Anton, Cankar Franc, Casar Mario, Centro Misional Baraga, Debelak Mojca, Deleja Ciperle Helena, Gabrovšek , Gabrovšek Lora, Gale Polona, Gorenc Marija, Gortan Ingrid, Gostiša Ladislav, Hozjan Fani, Iskra Jože, Janža Andreja, Jeras Tanja, Jesenko Alenka, Ješovnik Simona, Kastelec Tomaž, Kavčič Franc, Kern Mira, Klug Marija, Kmetič Ana, Knavs Marjana, Kobi Alojzij, Končan Katja, Kordiš Rozalija, Korenjak Tatjana, Korošec Tina, Košir Melita, Kovše Štefka, Kožlin Marijan, Kržič Mirjam, Kuclar Marija, Lazar Edi, Legan Miha, Lenarčič Kaja, Lepenik Boštjan, Likar Ivan, Majer Ivica, Martinčič Angela, Mastnjak Marjana, Medved Danica, Minoriti – Provincialat, Modic Janez, Mohorič Milka, Murovec Terezija, Mužina Andrej, N.N., Natek Alojzija, Novi Glas, Oblak Albina, Ostan Mojca, Osterc Darja, Otto Andrej, Peklaj Cirila, Petrič Dora, Pevec Andrej, Pirc Janko, Polajžer Boštjan in Nada, Potužak Katja, Pribožič Anton, Rigler Anton, Rigler Marta, Rotar Pance Branka, Rus Valerija, Samotorčan Vida, Senegačnik dr.Jurij, Smole Gorazd, Ščavničar Ema, Šprah Lucija, Štalec Kristina, Štibilj Ivan, Tratnik Jožef, Turk Sulc Jana, Varga Jože, Vehar Štucin Erna, Vrhovec Tanja, Zgonc Marija, Žagar Ivanka, Žakelj Simon, Žup.Karitas Kokrica, Žvikart Anita o  ZA S. MARIJO PAVLIŠIČ posameznika: Rozman Jerica, Vagner Janez o ZA S. MIRJAM PRAPROTNIK župnija: Ljubljana-Sv. Nikolaj posamezniki: Beravs Franc, Blažič Miha, Demšar Andrej, Kovše Štefka, Kregar Marija Magdalena, Loboda Kristina, N.N., Rihtar Helena, Zupančič Silvestra o  ZA STANKA ROZMANA posameznica: Debeljak Veronika o  ZA MARTINA KMETCA župnija: Mirna posameznik: Škvorc Marjan o  ZA KLEMENA ŠTOLCARJA župnija: Gorje posamezniki: Čop Antonija, Lajevec Janja, Modic Janez, Mulej Marija, N.N. o  ZA SALOMONOVE OTOKE župnija: Kranj-Šmartin, Toplice posamezniki: Fabčič Irma, Hozjan Fani, Modic Janez, Bent Excellent D.O.O., Kranjec Matilda, Marolt Marjana, Sestre Usmiljenke Šentjakob, Škulj Franc o  ZA S. BOGDANO KAVČIČ posameznica: Lesjak Bernarda o  ZA LOJZETA PODGRAJŠKA o  župnija. Višnja Gora posamezniki: Jelenko Gabriela, Lavrič Drago, Petrič Ingrid, Povh Jože o  ZA S. BARBARO ČUK posameznik: Jerina Marko o ZA S. ANICO STARMAN posameznici: Ujčič Nadja, Žveglič Marija o  ZA S. ZORO ŠKERLJ posameznik: N.N. o  ZA S. MILENO ZADRAVEC posameznica: Brišar Tončka o ZA S. LJUDMILO ANŽIČ posamezniki: Boštjančič Cirila, Muha Vera, N.N., Sever Alojz, Strnad Alenka o ZA KATARINO KAVČIČ posameznica: Irnar Ana o ZA S. ANO SLIVKA posameznika: Jeromen Jane, Skubin Dragica, Slivka S.Ana o  ZA S. BARBARO PETERLIN župnija: Škocjan o ZA S. DORICO SEVER o  posameznica: Vomberger Angelca o  ZA IZIDORJA GROŠLJA posameznika: Kokotec Lovro, Koželj Jure o  ZA S. POLONO ŠVIGELJ posameznika: Kožuh Helena, Mihelčič Janez o  ZA ANO KNEŽEVIČ posameznici: Košmerlj Anica, Lapič Janez Ksenija o  ZA S. MOJCO KARNIČNIK posameznik: Polanšek Grega o ZA P. MIHA MAJETIČA posameznica: Benedik Barbara o ZA S. SLAVKO CEKUTA posameznici: Hribernik Janja, Sajt Angela Darovi objavljenih so na naš račun prispeli do 27. 3. 2012. Hvala vsem.

Celoletni prispevek za Misijonska obzorja za leto 2012: 9 EUR, za Evropo 12 EUR, avionska za Ameriko in drugod je 20 USD, 25 CAD. BOG VAM POVRNI!

15


V letu 2011 ste podprli … Dragi misijonski sodelavci, pomočniki in podporniki, Bogu in vam hvala, ker so z vašim sodelovanjem, pomočjo in podporo naši misijonarji lahko izpeljali vrsto projektov, s katerimi so krepili vero, utrjevali upanje in prižigali ljubezen. Koliko dobrega lahko storimo skupaj, koliko veselja lahko naredimo, koliko ljudi lahko osrečimo … Hvala vam, sodelujmo in Izplačila v letu 2011 zmagujmo še naprej, Bog vas živi!

po posameznih projektih:

Stane Kerin, narodni ravnatelj za misijone

PROJEKT MIVA Botrstvo Adventna akcija Trikraljevska akcija Pustna sobotna iskrica Izobraževanje (gradnja učilnic, šol, vrtcev, nakup ali tisk knjig …) Sociala (hrana, pomoč potrebnim, zavetišča, sanacija po naravnih nesrečah …) Zdravstvo (nakup zdravil, gradnja ambulant, dispanzerjev, zdravstvena oskrba …) Gradnja in obnova cerkva in postojank Razno (obnova mostov, nakupi strojev …)

ODDANO 279.815,70 € 314.311,26 € 77.132,27 € 297.559,00 € 51.500,00 € 128.709,37 € 226.204,22 € 33.240,00 € 164.628,81 € 76.021,48 €

Profile for Misijonsko Središče Slovenije

Misijonska obzorja april 2012  

Misijonska obzorja osveščajo in seznanjajo ljudi v Sloveniji z delom in projekti v misijonskih deželah. Revija je pomembna tudi zaradi med c...

Misijonska obzorja april 2012  

Misijonska obzorja osveščajo in seznanjajo ljudi v Sloveniji z delom in projekti v misijonskih deželah. Revija je pomembna tudi zaradi med c...

Advertisement