Issuu on Google+

april 2005

št. 16

Poročilo s sej občinskega sveta Blagoslov motorjev in motoristov v Mirni Peči Utrinki iz dejavnosti društev Cepetavčkove novičke Dogajanje v Osnovni šoli Mirna Peč Preprečevanje in povračilo škode zaradi divjadi


april 2004

ŽUPANOVA BESEDA ○

Minila je že skoraj tretjina leta. Realizirati skušamo načrte, ki smo jih kovali preko zime. V občinskem proračunu smo določili sredstva, ki naj bi jih porabili za investicije. Letos so sredstva za investicije večja kot pretekla leta, vendar jih je še vedno bistveno premalo za izvedbo nujnih investicij. V preteklih letih, s projekti vrednimi nekaj milijonov, nismo mogli pridobiti državnih sredstev. Država je podpirala več sto milijonske projekte velikih občin ali večih občin skupaj. Preko predsednika Združenja občin imam priložnost spoznati začetek dela te vlade. Skupaj s kolegi župani smo mnenja, da ima večji posluh do dela občin, obetajo nam tudi več sredstev iz državnega proračuna. Večina sredstev za prepotrebne investicije pa bo vendarle prišla iz EU, katerim bo četrtino dodala še država Slovenija. Do sredstev pa ne bo lahko priti, saj

se bodo financirali predvsem večji regijski projekti, v katere pa bodo morali biti vključeni občinski projekti. Zato bo potrebno povezovanje med občinami, kar naj bi počasi oblikovalo pokrajino. Zelo pomembno bo imeti dobre projekte, ki so lahko sofinancirani s strani sredstev EU tudi do treh četrtin. Kljub vsemu pa bo letos v teku kar nekaj investicij, za katere upamo, da bodo letos tudi zaključene. Gradbišče sredi Mirne Peči pomeni pridobitev lekarne, ureditev prostorov nad lekarno ter ureditev okolice občine in pošte. Banka bo potem namestila tudi tako pogrešani bankomat. Gorenji Globodol bomo priključili na čistilno napravo. Na javni vodovod bodo priključene vasi Čemše in Šentjurij. Pričela pa se bo tudi gradnja kanalizacije na Šrangi. Čistilna naprava je že deponirana na lokaciji.

Razpletajo pa se tudi zapleti z bodočo AC skozi našo in sosednjo občino Trebnje. Trasa je določena skoraj po enaki trasi, kot je bila že pred desetimi leti. Mirna Peč bo imela po načrtih svoj priključek in novo priključno cesto do Mirne Peči. Izgradnja slednje pa je po mnenju nekaterih poznavalcev vprašljiva ob sami izgradnji AC, ker stane več kot milijardo tolarjev. Prizadevali si bomo, da se ta cesta zgradi istočasno, ker je to velikega pomena za nadaljnji gospodarski razvoj občine. V kratkem bomo organizirali zbore krajanov po običajnih krajih, kjer boste lahko pridobili več informacij tudi o stvareh prav iz vaše sredine. Želim, da bi se zborov krajanov udeležili v kar največjem številu. Pred prihajajočimi prvomajskimi prazniki vam želim v imenu svojih sodelavcev in v svojem imenu kar največ zadovoljstva. Zvone Lah, župan

Poročilo z 20. seje Občinskega sveta Občine Mirna Peč Svetniki Občine Mirna Peč so decembra zasedali 20. redno sejo, katero je sklical župan Zvone Lah, ki je poleg rednih točk dnevnega reda predlagal obravnavo predloga rebalansa bčinskega proračuna za leto 2004, obvestil občinski svet o začasnem financiranju proračuna občine v letu 2005 ter na dnevni red uvrstil dodatno še obravnavo zahteve staršev za spremembo oz. dopolnitev sklepa o določitvi cen vzgojno varstvenih programov v vrtcu Cepetavček, ki velja od 1. septembra 2004. Zahtevo za spremembo oziroma dopolnitev občinskega sklepa so vložili starši skupine otrok starostne skupine 3-4 let, ki od občine pričakujejo subvencionirano ceno, potrjeno v septembru. Le-ta je višja zaradi spremenjenega pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki ga je sicer sprejelo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, vendar se starši teh otrok s spremenjeno ceno ne strinjajo. Zahteva staršev je bila posredovana prepozno, zato že odbor za negospodarstvo pred zasedanjem občinskega sveta ni mogel zavzeti ustreznega stališča do nje. Občinski svet je obravnavo te točke preložil na naslednjo sejo občinskega sveta. Do takrat želijo pridobiti vse potrebne informacije, da bodo lahko vloženo zahtevo obravnavali z vidika enakosti do vseh staršev in ne le obravnavanih staršev, saj navedena zahteva posega v sistemsko ureditev določitve cen

2

april 2005

vzgojno varstvenih programov v vrtcih. Župan je občinskemu svetu predlagal v sprejem rebalans občinskega proračuna za leto 2004, ki v bilanci prihodkov in odhodkov obsega 348.766.000 SIT prihodkov na podlagi realiziranih prihodkov do meseca oktobra letos in oceni realizacije le-teh do konca leta, zaradi nekaterih nerealiziranih projektov (izgradnja atletskega stadiona, začetek izgradnje infrastrukture v obrtni coni Postaja) pa so odhodki proračuna predlagani v zmanjšani višini 319.624.000 SIT. Skupaj z izdatki v računu terjatev in naložb se v rebalansu proračuna za leto 2004 ugotavlja proračunski presežek v višini 27 mio. SIT. Župan je na koncu predlaganih sprememb proračuna povedal, da se za ugotovljen višek sredstev na računih ob koncu leta ni bati, saj bodo prihranjena finančna sredstva še kako potrebna za realizacijo planiranih projektov

iz načrta razvojnih programov, katera bodo natančneje uvrščena v proračun za leto 2005. Vsa delovna telesa občinskega sveta so predlagani rebalans proračuna predhodno že obravnavala, zato je bil v nadaljevanju po skrajšanem postopku tudi sprejet. Župan je občinski svet še obvestil o sprejetem sklepu o začasnem financiranju proračuna Občine Mirna Peč v letu 2005, ki se lahko izvaja le po dvanajstinah, glede na veljavni proračun iz leta 2004. Tako začasno financiranje občine bo po besedah župana trajalo največ tri mesece oz. do sprejema proračuna za leto 2005. Svetniki so občinski upravi podali še nekatere pobude glede reševanja tekočih zadev, ki so jih prejeli s strani občanov. Mira Barbo, občinska uprava Glasilo Občine Mirna Peč, javno glasilo izdaja Občina Mirna Peč, Trg 2, 8216 Mirna Peč, obcina.mirnapec@siol.net, TRR 013700100015628.Tel: (07) 30 78 706, faks: (07) 30 78 707. Medij Glasilo Občine Mirna Peč je vpisan v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod številko 169 (odločba 006-392/2002). Za vsebino odgovarja: Zvone Lah, župan; uredniški odbor: Polde Pungerčar, Janja Vovko, Polona Lužar in zunanji sodelavci. Lektorirala: Tadeja Resman Špes. Oblikovanje in grafična priprava: Špes grafika, Novo mesto. Tisk: Tiskarna Cemič. Naklada: 800 izvodov.


Poročilo z 21. in 22. seje občinskega sveta Občine Mirna Peč

UE NOVO MESTO OBVEŠČA ○

Občinski svet je na januarski 21. seji ponovno obravnaval zahtevo staršev za spremembo in dopolnitev sklepa o določitvi cen v vzgojno varstvenih programov v vrtcu v Občini Mirna Peč. Ugotovili so, da je predlog staršev s strokovnega vidika neustrezen, saj bi njegova realizacija pomenila poseg v sistem plačevanja programa vrtca na način, ki bi povzročil neenakost staršev pri plačilu programa vrtca, zaradi česar je tudi vprašljiva upravičenost pokrivanja tovrstnih stroškov iz proračuna Občine Mirna Peč, zato niso ugodili zahtevi staršev. Svetniki so sprejeli tudi sklep o zaznambi in prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin za vse uporabnike socialnovarstvene storitve, katere plačuje Občine Mirna Peč. Sprejet je bil tudi predlog odloka o proračunu občine Mirna Peč za leto 2005 – prva obravnava. Občinski svet je tudi pooblastil župana za podpis Medobčinske pogodbe o izgradnji in obratovanju regijskega centra za ravnanje z odpadki in za podpis Aneksa št. 1 k pogodbi ter dal županu mandat za pogajanja o lastniškem deležu Občine Mirna Peč v novoustanovljenem podjetju CEROD d.o.o. Na 22. redni seji občinskega sveta so svetniki sprejeli sklep o 10 % povišanju cen vzgojno- varstvenih programov v vrtcu v Občini Mirna Peč.

Svetniki so na tej seji drugič obravnavali predlog, tokrat dopolnjenega, proračuna Občine Mirna Peč za leto 2005. Dopolnjen predlog proračuna v višini 361,3 mio SIT prihodkov in 455,8 mio SIT odhodkov predvideva pokritje tekočega proračunskega primanjkljaja v višini 94,5 mio SIT iz naslova prenosa sredstev preteklih let. Razprava svetnikov je bila živahna, posebno zaradi investicij na cestnem področju. Sicer pa se največ sredstev, poleg investicij na cestah, tudi letos namenja vodovodu Šentjurij, opremi črpališča in povezovalnemu cevovodu ter izgradnji kanalizacije Šranga. Župan je svetnike seznanil, da se bodo začela obnovitvena dela v prostorih Kulturnega doma, zato bo začasno odstranjen bankomat.

Predstavitev Upravne enote Novo mesto Z dnem 1.1.1995 je bilo ustanovljenih 58 upravnih enot (UE), med njimi tudi Upravna enota Novo mesto (UE NM). Od takratne Občine Novo mesto smo prevzeli naloge državne uprave. Naše upravno območje in pristojnosti so natančno določene z zakoni. V pristojnosti UE je široko področje upravnega odločanja o življenju in delu posameznikov in o pogojih dela pravnih subjektov. Zagotavljamo upravne storitve na področju notranjih zadev (osebni dokumenti, prijava prebivališča...), graditve objektov in drugih posegov v prostor (gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje...), gospodarstva (dovoljenja za

Irena Mežan, občinska uprava

Praznenje vsebine greznic Občina Mirna Peč je bila s strani strokovne službe Komunale Novo mesto d.o.o. obveščena,, da je bilo med vzdrževanjem kanalizacije na Postaji - v naselju Mirna Peč ugotovljeno, da se v javno kanalizacijo prazni vsebina greznic. Praznjenje greznic neposredno v kanalizacijo povzroča težave, kot so: • slabše delovanje čistilne naprave (sunkovita obremenitev z blatom in odpadnimi vodami – tudi od 10 do 15 X večje od običajnega), • mašenje kanalizacije - posebno na odsekih, kjer je naklon cevi manjši, • dodatni stroški odvoza blata iz čistilne naprave, • ob popolni zamašitvi cevi tudi izliv vode iz višje ležečih jaškov po okolici, kar je problematično iz higienskega vidika in • neprijeten vonj, ki se razširja po kanalizaciji in naselju.

Tako praznjenje grezničnih odplak v javno kanalizacijo je prepovedano s 22. členom Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Ur. l. RS, št. 35/1996). Kazen za tak prekršek pa znaša 200.000,00 SIT. Občanom zato predlagamo, da se vsebina greznic prazni na ustrezen, s predpisi dovoljen način: odvoz na čistilno napravo oz. praznjenje na kmetijskih zemljiščih (ob tem opozorilo, da je pri takem načinu potrebno upoštevati pravila navedena v Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje, Pravilniku za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju, Uredbi o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla). Andrej Kastelic, občinska uprava

opravljanje gostinske dejavnosti...), kmetijstva (promet s kmetijskimi zemljišči, status kmeta, zaščitene kmetije...), denacionalizacije, žrtev vojnega nasilja itd. Upravna enota Novo mesto je med 58 upravnimi enotami: • na tretjem mestu po velikosti, • na šestem mestu po številu prebivalcev, • na sedmem mestu po številu zaposlenih. Teritorialno je Upravna enota pristojna za območja naslednjih lokalnih skupnosti: • Mestne občine Novo mesto, • Občine Dolenjske Toplice, • Občine Mirna Peč, • Občine Šentjernej, • Občine Škocjan (brez območja Krajevnega urada Bučka) in • Občine Žužemberk. V UE NM opravljamo naloge tako, da

april 2005

3


april 2004

• vodenje in izdajanje potrdil iz registra stalnega in začasnega prebivalstva na območju krajevnega urada (sprejema prijave, odjave in prijave potovanj v tujino), • vodenje postopkov za izdajo in preklic osebnih dokumentov, • sestavljanje dokumentov (zapisnikov, smrtovnic, rodbinskih pol, izjav …), • posredovanje podatkov iz evidenc, • dajanje splošnih informacij o upravnih storitvah, • upravne overitve (lastnoročnega podpisa ter prepisa in kopij) • opravljanje drugih nalog, določenih s Pravilnikom o merilih za organiziranje krajevnih uradov v upravnih enotah (Uradni list RS, št. 114/2003). V letu 2005 smo v UE NM začeli izvajati upravne overitve v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku. Overitve izvajamo pri svetovalcu za pomoč strankam, na Oddelku za upravno notranje zadeve, s 1.3.2005 pa smo pričeli izvajati overitve tudi na krajevnih uradih, kjer so sedeži občin, med drugim tudi v Mirne Peči. V skladu s Pravilnikom o elektronskem

smo organizirani v 4 oddelkih in 1 službi, in sicer v: • Oddelku za upravne notranje zadeve, • Oddelku za občo upravo in gospodarstvo, • Oddelku za okolje in prostor, • Oddelku za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, • službi za skupne zadeve. Znotraj največjega Oddelka za upravno notranje zadeve sta organizirana 2 referata in Izpitni center za voznike motornih vozil. V okviru Referata za osebna stanja, javni red in mir in krajevne urade deluje aje vni ur ad Br u11 krajevnih uradov: Kr Kraje ajevni urad Brusnice, Kr aje vni ur ad Dolen js ke T oplice, Kraje ajevni urad Dolenjs jsk Toplice, Krajevni urad Hinje, Krajevni urad Straža, Krajevni urad Mirna Peč, Krajevni urad Otočec, Krajevni urad Šmarjeta, Krajevni urad Škocjan, Krajevni urad Šentjernej, Krajevni urad Stopiče, Krajevni urad Žužemberk. Vsi krajevni uradi so informatizirani in povezani v omrežje državnih organov preko ISDN linij in opravljajo različne upravne in druge naloge, kot so: • vodenje matičnih in državljanskih knjig ter izdajanje izpiskov in potrdil,

O delu in načrtih

PODJETNIŠKI KOTIČEK ○

Devizna investicijska posojila Garancijske sheme za Dolenjsko – garancije za ta posojila – mikrokrediti za samozaposlitve in nova delovna mesta – letos prvič tudi za obratna sredstva! Javna razpisa objavlja PC Novo mesto v sodelovanju s poslovnimi bankami v Ur.l.RS, št. 34, z dne 1. 4. 2005. Na razpis

Vloge dobite v PC Novo mesto, Ljubljans ka c. 26, N ovo mest o ttel.: el.: 0 7 33 jansk No mesto 07 74 58 1, 0 7 33 72 980. 581 07 Razpis je odpr abe sr edst ev. odprtt do por porabe sredst edste Popolne vloge bo kreditni odbor obrav-

4

april 2005

dostopu do informatizirane glavne knjige, smo v mesecu novembru 2004 dobili pravico do vpogleda v zemljiško knjigo. Po uskladitvi zakonodaje na področju upravnih taks, bomo pričeli tudi z izdajanjem zemljiškoknjižnih izpiskov. Pripravljamo se na vzpostavitev računalniško vodenega matičnega registra v mesecu maju 2005. Od navedenega datuma dalje se bo vsako novo nastalo matično dejstvo ali sprememba osebnega statusa posameznika vpisala le v računalniško vodeni matični register in ne več v matične knjige. To bo odjemalcem omogočalo hitrejše in dostopnejše upravne storitve na področju matičnih zadev, saj bodo potrdila in izpiske iz matičnih knjig lahko pridobivali tudi na drugih upravnih enotah in krajevnih uradih, ne samo po kraju dogodka matičnega dejstva. Svoje poslovanje vedno bolj prilagajamo potrebam strank in povečujemo dostopnost naših storitev vsem državljanom. Zagotavljamo zakonito, strokovno, prijazno in učinkovito upravno storitev in si prizadevamo, da so stranke z našim delom zadovoljne.

se lahko prijavijo majhni podjetniki in gospodarske družbe s sedežem v občini Mirna Peč. Za samozaposlitev je za občino Mirna Peč razpisanih 2 milijona sredstev in za obratna sredstva 2 milijona, za investicijska posojila 51 milijonov sredstev in na ta sredstva vezan znesek garancij v višini 20,4 milijona tolarjev.

naval mesečno (razen avgusta). Rok za oddajo vlog za drugo obravnavo je 20. 5. 2005.. Podjetniški center Novo mesto

Zadnji zimski mesec je kot nalašč primeren za letna srečanja številnih društev, ki delujejo v občini Mirna peč. Prav zato so se v petek, 18. februarja zvečer, člani vinogradniškega društva zbrali na rednem letnem srečanju, kjer so kritično pregledali delo društva v minulem letu in si zastavili nove naloge za letošnjo sezono. Od 163-ih članov se je občnega zbora, ki se je odvijal v prostorih gostilne Špolar v Mirni Peči, udeležila večina vinogradnikov, ki delujejo v društvu. Najprej so zbrano prisluhnili poročilom, ki so jih o delu društva pripravili predsednik Dušan Pust, tajnik, blagajnik in nadzorni odbor. Iz poročil je bilo razvidno, da so bili zelo dejavni na področju izobraževanja, saj so pripravili tečaj o škropljenju vinske trte, prikaz rezi vinske trte, prikaz predelave grozdja in se udeležili zelo poučne strokovne ekskurzije na Bizeljsko. Poleg tega je nekaj članov opravilo izpite za degustatorje in ocenjevalce vin. Zelo znan in obiskan je tu-


Razpis za podelitev občinskih nagrad in priznanj ○

Spoštovane občanke in občani, bliža se praznik Občine Mirna Peč. Ob tej priložnosti bodo podeljena priznanja in nagrade občine. V ta namen je občinski svet sprejel Odlok o priznanjih in nagradah Občine Mirna Peč (Ur. l. RS, št. 3/2000) in Pravilnik o kriterijih za dodeljevanje priznanj in nagrad. Podeljene bodo naslednje nagrade in priznanja: naziv častnega občana, nagrada občine, plaketa občine in spominska plaketa občine. 1. Kriteriji za podelitev naziva častnega občana Občine Mirna Peč so zelo pomembni, trajni življenjski uspehi, ustvarjalnost in inovativnost na gospodarskem, znanstvenem, umetniškem, kulturnem, športnem, vzgojno-izobraževalnem ali humanitarnem področju, ki uspešno predstavljajo občino doma in na tujem in ki pomenijo izjemen prispevek k razvoju občine, delu in življenju v njej ter uveljavitvi občine v širšem prostoru.

2. Nagrada Občine Mirna Peč se podeli posameznikom, ki: - so občani Občine Mirna Peč, - dosežejo v daljšem časovnem obdobju pomembnejše trajne uspehe na gospodarskem, kulturnem, športnem, vzgojno-izobraževalnem ali humanitarnem področju, - s svojim delom zvišujejo ugled Občine Mirna Peč. 3. Plaketa Občine Mirna Peč se podeli zaslužnim posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijam in društvom za: - izredne uspehe in rezultate na področjih, na katerih delujejo in ki pomenijo pomemben prispevek za razvoj Občine Mirna Peč, dela in življenja v njej ter za njeno uveljavljanje v širšem prostoru, - spodbudo posameznikom, podjetjem, zavodom in drugim organizacijam, skupnostim, organom in društvom, ki s svojim odnosom do

društva vinogradnikov Mirna Peč

di njihov pohod, obudili pa so tudi nekatere stare običaje, kot sta: blagoslov mošta na Martinovo in blagoslov vina v stari podružnični romarski cerkvici v Hmeljčiču. Seveda pa ne smemo pozabiti ocenjevanja vin njihovega vinorodnega področja, kjer sta lani 137 vzorcev ocenjevali kar 2 strokovni komisiji s po 7 člani, ki sta ugotovili izreden dvig kakovosti ocenjenih vzorcev. Tudi za letos so si zastavili kar zahteven načrt podobnih nalog in dejavnosti kot v preteklih letih delovanja. Zelo se zavzema-

jo za še več izobraževalnih tečajev in več sodelovanja z ostalimi društvi. Radi bi pripravili tečaj kletarjenja, predavanje o škropljenju in vzgoji vinske trte, strokovno ekskurzijo na Štajersko, ocenjevanje vin lanskega letnika, sodelovanje na tednu cvička, še pred prvim večjim in pomembnejšim delom vinogradnikov v vinogradih pa prikaz strokovne rezi vinske trte in če bo še kaj časa vmes, strokovno svetovanje za pomoč pri odpravi napak pri vinih. Na pobudo tajnika Marjana Primca, bodo vodili tudi letopis kronoloških dogodkov društva. Predsednik Zveze društev vinogradnikov Zvone Lah pa jih je opozoril, da naj znanja in izkušnje s področja vinogradništva in kletarstva, ki jih pridobijo na izobraževanjih, prenašajo tudi ostalim vinogradnikom, ki še niso člani društva in s tem pridobivajo nove člane ter gradijo in dvigujejo ugled društva, kar bo pripomoglo tudi k dvigu kulturnega pitja in spoštovanja vina. Večer so nadaljevali z druženjem in izmenjavo izkušenj ob večerji in seveda ob spoznavanju dobrih vin. Ljuba Sukovič

dela, gospodarnostjo, uvajanjem racionalnih novosti, posebnim naporom in prizadevanji dosegajo izredne uspehe in rezultate, ki imajo velik pomen za Občino Mirna Peč. k a plak e t a Občine Mir 4. Spomins Mir-Spominsk plake e podeljuje organizacijam in na Peč sse občanom, ki so s svojim delom pomembno prispevali k razvoju občine na vseh področjih dela in življenja, ob njihovih pomembnejših delovnih in življenjskih jubilejih. S tem razpisom pozivam občanke in občane ter institucije, da posredujete predloge za občinske nagrade in priznanja do 20. 5. 2005 na naslov: Občins ki sv e t Občine Mir na P eč, T Občinski sve Mirna Peč, Trrg 2, Mirna Peč - s pripisom »za nagrade in priznanja občine«. Predlog mora vsebovati tudi podrobno utemeljitev Zvone Lah, župan

Blagoslov vina v Hmeljčiču Vas Hmeljčič je gručasto naselje v terasah pod hmeljčarsko gorico z nadmorsko višino 320 m v občini Mirna Peč. Starejši ljudje pravijo, da je vas dobila ime po hmelju, ki ga je tukaj gojil graščak Cojz. Pisni viri pa jo omenjajo že leta 1290, ko je stiški samostan tukaj kupil štiri kmetije. V Hmeljčiču stoji podružnična cerkev Marijinega vnebovzetja, ki je bila zidana v 18. stoletju na temeljih stare srednjeveške cerkve, ki je prvič omenjena leta 1575. Od prvotne srednjeveške cerkve je ostala le zahodna stena s fragmenti poslikave iz sredine 15. stoletja. Da je bila tukaj nekoč velika Marijina božja pot, priča odprta lopa z oltarjem in prižnico ob vhodu v cerkev. V prezbiteriju je na desni prizidana dvojna zakristija. Zadaj je na lesenih tramovih pevski kor. Na desni strani zadaj ima prizidano tudi kapelo z oltarjem sv. Janeza Evangelista, katerega god obhajamo 27.

april 2005

5


april 2004

decembra. Pod cerkvijo pa sta dve vinski kleti. Prezbiterij, ladja in kapela so kupulasto obokani, tla so tlakovana z opeko. Na glavnem oltarju je kip Marijinega vnebovzetja, ob strani sta še kipa sv. Janeza Krstnika in sv. Janeza Evangelista. V kapeli je poleg slike sv. Janeza Evangelista v baročnem okvirju še kip Praškega Jezuščka, ki ga je podarila princesa iz Hmeljnika. Cerkev krasijo podobe križevega pota. V zvoniku sta nameščena bronasti 250 kilogramski zvon s podobo Marije Pomočnice in letnico 1739 in veliki železni zvon, ki tehta 550 kg in nosi letnico 1925. Ob cerkvi pa raste večstoletna lipa, na kateri so včasih ob žegnanjih godli godci na rogove. Prav na dan Janeza Evangelista je v Hmeljčiču že od zdavnaj običaj, da so na Šentjanževo, to je 27. decembra, blagoslavljali vino pri oltarju sv. Janeza in imeli

mašo za sosesko. V Hmeljčič je prihajalo veliko romarjev tudi s hrvaške strani. V prejšnjem stoletju so za nekaj časa ta blagoslov opustili, ker se je začelo pojavljati pijančevanje in pretepi. Zadnja leta pa sta Turistično društvo Mirna Peče in Društvo vinogradnikov ta običaj ponovno obudila in spet postaja tradicionalen. In zakaj prav na god Janeza Evangelista? Legenda pravi, da je ta svetnik nekoč blagoslovil čašo vina, ki je bilo zastrupljeno in ga izpil, vendar mu ni škodilo in ostal je živ. Sv. Janez Evangelist je apostol ljubezni, saj je med drugimi resnicami zapisal tudi: »Bog je ljubezen.« Tudi v ponedeljek, 27. decembra 2004 je domači župnik Janez Rihtaršič med bogoslužjem v Hmeljčiču najprej blagoslovil vodo in sol, nato pa še vino, ki so ga k blagoslovu prinesli v posebnih opletenih

steklenicah okoliški kmetje in vinogradniki. Med molitvijo in prošnjami so se zahvalili Bogu za pridelano vino, ki je sad trte in dela človeških rok, simbol Kristustove krvi in ki ga je treba uživati s spoštovanjem in po pameti, ne pa se z njim brezglavo nalivati, ker tako pitje prinese le gorje. Po bogoslužju so se vinogradniki zbrali v prostorih gasilskega doma v Hmeljčiču, kjer so blagoslovljeno vino degustatorji iz vrst društva strokovno ocenjevali, ga okušali, ugotavljali morebitne napake in dajali nasvete za njihovo odpravo. Ugotovili so, da se iz leta v leto pojavlja manj vzorcev vin z napakami. Splošna ugotovitev za letošnji letnik pa je bila, da so vina sveža, čista, pitna in le pri nekaterih izstopa kislina, ki jim daje neuravnoteženost, kar je letošnja značilnost. Ljuba Sukovič

Peti vinogradniški pohod Kljub slabi vremenski napovedi se je 70 od 160-ih članov Društva vinogradnikov Mirna Peč v soboto, 12. marca letos zjutraj zbralo pri gostilni Špolar in se odpravilo na peti tradicionalni vinogradniški pohod. Dobro pohodno opremljeni so se podali po gozdni poti proti Biški vasi, kjer so prečkali regionalno cesto in se umerili proti vasi Jelše. Mimo smerokaza za Zijalo so se napotili ob Temenici do njenega izvira, kjer ta kraška ponikalnica, potem ko pri Ponikvah ponikne, v Zijalu ponovno pride na dan. Po označeni poti so nato krenili nad pečino Zijalo proti vasi Vrhpeč in nato do zidanice njihovega člana Milana Hrastarja na sv. Ani, kjer so imeli postanek in malico, ki jim je po polovici prehojene poti že kar teknila. Ker je bila njihova pot dolga vsega skupaj 4 ure zmerne hoje, so se po krajšem počitku podali naprej proti Lazam, Okroglici, skozi Poljane in pohod končali v Poljanski gori. Vmes so v eni od zidanic pri-

6

april 2005

pravili še pokušino vina, saj se že pripravljajo na ocenjevanje vin, ki bo v okviru njihovega društva potekalo 22. marca. Podelitev priznanj, za najbolje ocenjena vina pridelana v mirnopeškem vinorodnem okolišu, pa bo 16. aprila letos. Skratka dela jim ne bo zmanjkalo, sploh pa ne, ko se bo zima končno poslovila in bodo začeli s prvimi spomladanskimi deli v vinogradih, od rezi vinske trte, vezanja, škropljenja, do okopavanja ter drugih pomembnih opravil v kleti. Ljuba Sukovič


Ocenjevanje vin Vinogradniškega društva Mirna Peč letnika 2004 Ocenjevanje vin vinogradniškega društva Mirna Peč letnika 2005 je potekalo 22. 3. 2005 v gostilni Špolar. Na ocenjevanju je bilo 73 belih in 75 rdečih vin., kar je do letos največ v našem društvu. Vina sta ocenjevali dve 7-članski komisiji.

Pri komisiji za bela vina je predsedoval dr. Mitja Kocjančič, Kmet. inštitut Slovenije. Poleg njega je bila še enologinja Katarina Marlin, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto. Za rdeča vina pa je predsedoval dr. Julij Nemanič.

Kljub slabšemu letniku je strokovna komisija pohvalila zelo dobro kletarjenje in negovanje vina, saj je bil zelo majhen odstotek vin z napakami. Uradno razglasitev smo imeli 16. 4. 2005.

Predstavitev najboljših treh ocenjenih vin iz vsake sorte: Dolenjsko belo - prvak zvrsti: vino vinogradnikov iz Golobinjeka: 16.50 Fabjan Alojz Globočdol 7 Knežija Fabjan Jože Dolenja vas 5 Plešivica Pust Dušan Dolenja vas 14 Poljanska gora Beli pinot Grande Brane Vihre 34 Golobinjek Povše Karel Gor. Globodol 4 Golobinjek Lužar Aleš Marof 25 Golobinjek Kerner Fabjan Lado Globočdol 7 Knežija Ajdič Janez Marof 12 Šentjurska gora Zupan Tomislav Postaja 22 Laze Renski rizling Dragan Alojz Golobinjek 26 Golobinjek Mežan Janez Rogovila 21 Okroglica Chardonnay Dragan Alojz Golobinjek 26 Golobinjek Lah Zvone Hrastje 12 Kalce Ravnikar Marjan Postaja 38 Poljanska gora Laški rizling rizling: Papež Franc Hrastje 11 Kalce Ajdič Anton Čemše 1 Kalce Primc Marjan Marof 17 Golobnjek Sivi pinot Avbar Jože Gor. Globodol 8 Golobinjek Avbar Martin Rožna ul. 17 Golobinjek Sauvignon Dular Janez Gor. Podboršt Golobinjek Fabjan Lado Globočdol 7 Knežija Makše Anton Vaupotičeva 4 Šentjurska gora

16.42 16.40 16.34 17.40 17.20 17.12 17.40 17.08 16.82 17.40 17.26 16.90 16.82 16.78 16.72 16.66 16.50 16.90 16.36 17.76 17.68 17.64

Sauvignon - sušeno grozdje letnik 2003 Lah Zvone Hrastje 12 Kalce Rose Pust Dušan Dolenja vas 14 Poljanska gora Cviček Papež Betka Jablan 12 Golobinjek Krevs Jože Vel. Kal 24 Knežija Granda Brane Vihre 34 Golobinjek Svetlin Franc Vrhovo 9 Golobinjek Dolenjsko rdeče Orešnik Lado Podlubnik 297 Golobinjek Petrič Alojz Prečna 4 / b Trška gora Fabjan Jože Dolenja vas 5 Plešivica Žametna črnina Petrič Alojz Prečna 4 b Trška gora Krevs Jože Vel. Kal 24 Knežija Cesar Jože Marof 27 Hmeljčič Modri pinot Cesar Peter Goriška vas 16 Golobinjek Lah Zvone Hrastje 12 Kalce Dular Janez Gor. Podboršt Golobinjek Modra frankinja Jarc Brane Dolenja vas 5 B Okroglica Špendal Anton Dernogoška 56 Hmeljčič Mežan Janez Rogovila Okroglica Modra frankinja letnik 2003 Lah Zvone Hrastje 12 Kalce 12

18.26 15.84 15.74 15.66 15.64 15.64 15.66 15.66 15.62 15.62 15.56 15.54 16.58 16.42 16.28 16.78 16.50 16.42 17.66

Zahvaljujem se in čestitam še ostalim vinogradnicam in vinogradnikom za oddane vzorce na lokalnem ocenjevanju DVMP. Vsem želim še veliko uspeha pri nadaljnjem delu v vinogradu, kakor v kleti. Na svidenje drugo leto! Pust Dušan

april 2005

7


april 2004

Z navdušenjem aktivne

Konjerejci o delu in načrtih za letos Članice in člani Konjerejskega društva treh dolin iz Mirne Peči so v soboto, 19. februarja 2005, na 4. letnem občnem zboru v prostorih gostilne Špolar pregledali delo, ki so ga opravili v minulem letu in si zastavili nove cilje ter naloge za letošnje leto. Letnega srečanja se je udeležila velika večina vseh članov in članic, ki v svojih vrstah združujejo tudi ostale ljubitelje konj in konjskih športov, predstavnika jahalne šole Marko Marn iz Hudej pri Trebnjem in poklicnega športnika v preskakovanju ovir Jureta Grubačeviča iz Konjeniškega šolskega športnega centra Češča vas. O delu v minulem letu je poročal predsednik društva Srečo Kastelic, navzoči pa so slišali tudi poročili o denarnem poslovanju društva, o delu nadzornega odbora ter o reji konj v občini. Večino denarja društva so vložili v prikolico za prevoz konj, za nabavo stojala za obrezovanje konjskih kopit, za nabavo enotnih telovnikov, majic in klobukov ter izdelavo znaka društva. Po oceni društva, natančnega popisa še nimajo, se rejci ljubiteljsko ukvarjajo z rejo približno 100-ih konj hladnokrvne pasme in 35-ih toplokrvne. V načrtih za letošnje leto imajo nekatere standardne naloge, kot so: vsakoletni blagoslov konj v Šentjuriju, dokumentiranje dogodkov tudi na video kaseto, konjeniški pohod po trasiranih poteh v občini, udeležba na strokovni ekskurziji, sodelovanje z ostalimi konjerejskimi društvi in konjenicami, organiziranje strokovnega predavanja in prikaz filma o konjih, izdaja koledarja, organiziranje eno ali dvodnevne konjenice, sodelovanje v povorkah in prireditvah ob občinskem prazniku. Naj-

8

april 2005

večji zalogaj pa jih čaka pri organizaciji doslej največjega projekta - furmarije in pridobitev IAK veterinarskega spričevala za udeležbo vseh konj na taki prireditvi. Opravili so tudi volitve v nov 9-članski upravni odbor ter izvolili še nov nadzorni odbor ter disciplinsko komisijo. Najbolj zaslužna in dejavna člana v društvu, ki vse skozi delujeta na področju konjereje in svoje izkušnje prenašata na mlajše rodove, Jožeta Žagarja in Antona Strajnarja so imenovali za častna člana društva in jima za to podelili tudi pisni imenovanji. Ob koncu srečanja so si ogledali še video film o preteklem štiriletnem delovanju Konjerejskega društva treh dolin avtorja Petra Cesarja, nad katerim so bili zelo navdušeni. Svoje vsakodnevne izkušnje in nova spoznanja so si izmenjali v nadaljevanju druženja. Ljuba Sukovič

Kakor se še ne piše prav dolgo časa leto 2005 se lahko članice Društva podeželskih žena pobahamo z že kar nekaj aktivnimi dnevi oz. večeri. Uspešno smo izpeljale občni zbor, bile navdušene nad velikim odzivom Mirenopečanov, ko je bilo organizirano pr preda van je alt er nativnega zdr dav anje alter ernativnega zdraavilca dr dr.. Zdravka Atanasova z Bleda in se poglobile v izčrpno predstavitev prve družinske zeliščne kmetije v Sloveniji Sloveniji. Gospod Milan in njegova žena Vikica KALAN iz Kalobja na Kozjanskem sta nas z diapozitivi, dišečimi zelišči iz prikupnih sončno rumenih vrečič in pričevanju o vzgoji, nabiranju in uživanju ali uporabi zdravilnih zelišč prepričala, da se bomo članice 11. junija na njihovo kmetijo odpravile še na strokovno ekskurzijo. Mirna Peč se je kot edina občina odzvala na povabilo organizatorjev Gregorjevega sejma na Grabnu. Pa smo tudi tu sodelovale - s pojavo, z dobrimi raznovrstnimi kruhi in slastnimi piškotki. Že prvo aprilsko nedeljo so naše delovne Čebelice do zadnjega prostorčka v satju kulturnega doma le-tega tudi napolnile. 2. samostojni koncert z izbranimi gosti je navdušil domačine. Ob tej priliki se še enkrat iskreno zahvaljujemo za vso naklonjenost vsem, ki nam jo velikodušno izkazujete. Še posebna zahvala našim sponzorjem. Vedno željne znanja in novosti bomo pomladansko delo društva zaokrožile v smislu izobraževanja. Sredi aprila nam bo gospa Zmaga Sebanec »v živo« prikazal aranžiranje prehrane s sadjem in zelenjavo. Seveda se bomo, vsaka s svojim nožičkom, tudi same naučile teh spretnosti in jih v praksi – v svojih kuhinjah – s pridom in veseljem uporabile. ... vse za lepši jutri. Marija Žagar


Poročilo o delovanju Prostovoljnega gasilskega društva Mirna Peč v letu 2004 Upravni odbor je imel 4 redne seje. Vsako prvo nedeljo v mesecu smo se sestajali na informativnih sestankih, ki so namenjeni vsem članov. Tudi v letu 2005 bomo nadaljevali z njimi in ste vabljeni v čim večjem številu. Osnovna naloga je bila pomoč krajanom, ki jo potrebujejo ob požarih ali kakih drugih nesrečah z našo razpoložljivo opremo in znanjem. Posebno pozornost smo posvečali izobraževanju. V samem društvu smo usposabljali člane, da znajo uporabljati opremo, ki nam je na razpolago. V okviru OGP je potekal osnovni tečaj za gasilca. Pri Gasilski zvezi Novo mesto pa so 4-je člani opravili tečaj za vodjo enote. V svoje vrste smo vključevali tudi mladino, ki je svoje znanje dokazovala na raznih tekmovanjih. Ekipa pionirk se je prvič udeležila tudi kviza, ki ga je organizirala GZ Novo mesto. Tudi ekipe članov in veteranov so se udeleževale raznih tekmovanj in s tem pokazale svoje znanje. Uspešno je bilo tudi izvedeno tekmovanje za pokal Mirne Peči, na katerem je bilo prvič organizirano tudi tekmovanje za veterane. Za uspehe poleg tekmovalcev so zaslužni tudi mentorji ekip. Imeli smo dva manjša požara, sodelovali pa smo tudi na požaru v Globodolu, katere smo z požrtvovalnostjo gasilcev uspešno obvladali. Opravili smo tudi 320 voženj pitne vode krajanom. Avtocisterna je zelo dotrajana,zato bomo morali v letu 2005 z vso resnostjo pristopiti k nabavi nove, če želimo zagotavljati požarno varnost in potrebe krajanov po pitni vodi. Potrebe po pitni vodi pa naraščajo iz leta v leto, tudi v zimskem času. Pri obnovi gasilskega doma smo uredili novo sobo, ki jo bo še potrebno opremiti. V vse tri garaže smo montirali polnilce akumulatorjev tako, da je vedno zagotovljena brezhibnost vžiga vozil. Nabavili smo tudi nekaj zaščitnih oblek in hidrantih omaric. Udeležili smo se tudi zahvalne maše sv. Florjana. Sodelovali smo z osnovno šolo. Tako smo v mesecu požarne varnosti v oktobru za njihove učence s pomočjo GRC organizirali prikaz opreme in delovanje le-te. Redno sodelujemo tudi z občino in z ostalimi društvi v njej. Občini bi se zahvalil za sodelovanje in za prispevna sredstva in želel še naprej uspešno sodelovanje.

Uspešno sodelujemo tudi s pobratenim gasilskim društvom Golnik. Udeležili smo se njihovega občnega zbora in pohoda. Tudi oni so se redno odzvali na naša vabila. Za uspešno vodenje društva in usposabljanje članov je potrebno tudi veliko admi-

nistrativnega dela, ki se običajno ne vidi, je pa zelo zahtevno. Ob tej priliki bi se zahvalil vsem članom za vsakršno pomoč. Gasilci iz PGD Mirne Peči se zavedamo pomena gasilstva in požarnega varstva v občini; zato bodo naše prihodnje naloge še bolj usmerjene v pomoč občanom. Jože Zoran, predsednik PGD Mirna Peč

PGD GLOBODOL Prostovoljno gasilsko društvo Globodol ima za prioritetno nalogo požarno obrambo našega področja, ki obsega Globodol, Jordankal, Mali vrh, Grč vrh in del Golobinjeka. Stano-

vanjski objekti, gospodarska poslopja, obrtniške delavnice, vikendi, opuščena kmetijska zemljišča in gozdovi nam nalagajo skrb za pripravljenost in učinkovito posredovanje ob morebitni nesreči. Razen v Globodolu in Jordankalu vodovodnega oz. hidrantnega omrežja nimamo, zato potrebujemo zanesljivo gasilsko vozilo z vodo, saj je obstoječe staro že 22 let in je kot tako tehnično zastarelo. V letošnjem letu nameravamo zamenjati dotrajano gasilsko vozilo TAM 75 z novim IVECO Daily 65 C 15 D z nadgradnjo v GV-V1, kakor zahtevajo predpisi oz. tipizacija gasilskih vozil. GV-V1 predstavlja gasilsko vozilo z vodo, kar pomeni, da bomo obstoječo opremo preložili v novo sodobno vozilo.

V društvu ne razpolagamo z zadostno vvso so inančnih sr edst e v, zat o se sott o ffinančnih sredst edste zato obr ačamo tudi na V as, da nam pomagaobračamo Vas, te po svojih močeh, mi pa bomo vaše cenjeno ime oz. ime vaše organizacije objavili ob vseh predstavitvah vozila. V primeru, da se odločite za finančno pomoč, nam lahko svoj prispevek nakažete na poslovni račun društva: 906720000060104, pri PB Slovenije. Davčna številka je: 28693175. Za dodatne informacije se lahko obrnete na: Tone Grivec - GSM: 041/832-395, Jože Avbar - GSM: 031/673-414. Za pomoč se vam že vnaprej lepo zahvaljujemo! Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Tone Grivec, predsednik

april 2005

9


april 2004

Sedmi blagoslov motorjev v Mirni Peči Preden se zima dokončno poslovi in ko so ceste suhe, vreme pa lepo in dnevi toplejši, na naših cestah lahko opazimo prve znanilce pomladi – motoriste. Prve motoristične lastovke pa iz zimskega spanja pokukajo tudi že prej, ko je asfalt suh, že začnejo sprehajati svoje jeklene konjičke. Velikonočni ponedeljek je že sedmo leto zapored dan, ko v Mirno Peč od blizu in daleč prihrumijo novodobni popotniki na motorjih, saj je postal že tradicionalen za prvi vseslovenski blagoslov motorjev in motoristov pred začetkom motoristične sezone. Od 750 do 800 motoristk in motoristov je kljub deževnemu jutru prijezdilo svoje jeklene lepotce na prvi blagoslov v Slovenji pred letošnjo motoristično sezono. Ob 10. uri so se zbrali v cerkvi pri sv. maši. Nato pa se je številna množica faranov in motoristov zbrala na parkirišču ob farni cerkvi, kjer je Moto klub Trebnje pod pokroviteljstvom mirnopeške občine pripravil prireditveni prostor. Vse navzoče je najprej prisrčno pozdravil in jih nagovoril predsednik Zveze moto klubov Sloveni je in domačin P olde Punger čar enije Polde Pungerčar čar, ki vsem udeležencem v prometu, predvsem pa motoristkam in motoristom svetoval, da vozijo previdno, varno in se držijo prometnih predpisov ter prilagodijo vožnjo razmeram na cesti Domači župnik Janez Rihtaršič je opravil obred blagoslova motorjev za srečno

10

april 2005

in varno vožnjo z njimi. Vsem udeležencem v prometu je v nagovoru priporočil, da naj se ves čas zavedajo svojih lastnih življenj in življenj drugih. Nad nami je še nekdo, na katerega pomoč lahko vedno računamo, to je bog. Zato je blagoslov dejanje, ki potrjuje znamenje vere v nekoga, ki vodi naše življenje, saj si v moderni dobi, ne moremo več predstavljati življenja brez prevoznih sredstev. Ta nas pripeljejo na delo, v naravo, k prijateljem in znancem, k sorodnikom, zato naj jih blagoslov varuje pred nesrečami, da nas vedno znova tudi varno pripeljejo domov. Organizatorji so tudi letos ob pomoči številnih domačih društev pripravili pester spremljevalni program program: nastopile so številne glasbene skupine - sestavljene tudi iz motoristov, konjeniki iz mirnopeškega konjerejskega društva in še treh sosednjih so pripravili pravo pašo za oči s svojimi štirinožnimi lepotci - postavili so »špalir« in prikazali počasni galop po dolini Temenice, izpod neba so se spustili trije padalci iz novomeškega Aerokluba, kakšno je življenje med novimi farani in novimi motoristi v Domžalah, je povedal nekda-

nji mirnopeški župnik-motorist Janez Šimenc, nastopil je Brajdimir v vlogi polkovmenc nika, na posebno povabilo organizatorja Poldeta Pungerčarja pa so prišli tudi veterani s svojimi starodobniki iz Krmelja in še marsikaj drugega. Motociklizem pa se v Mirni Peči ni pojavil šele pred sedmimi leti, ko je tu potekal prvi blagoslov motorjev in motoristov, zgodovino, saj temveč sega že kar daleč v zgodovino je kot prvi motorist ime kraja v svet ponesel rojak, leta 1906. v Mirni Peči rojeni Ludvik Starič – eden najboljših slovenskih dirkačev minulega stoletja. Leteči Kranjec, kot so ga tudi imenovali, v Parizu pa so mu nadeli celo vzdevek leteči Jugoslovan, je v tridesetih letih prejšnjega stoletja kar 32-krat zmagal na številnih mednarodnih motorističnih dirkah. Med večinoma moško družbo pa se čedalje več vključujejo v vrste motoristov tudi predstavnice nežnejšega spola, pa ne le kot sopotnice, temveč kot voznice. Med njimi je bila tudi prva domačinka-22 letna študentka prava Nino Mike Mikec, ki se je blagoslova motorjev s svojo novo 600 kubično Yamaho udeležila prvič. Kot novopečena voznica motorja je povedala, da se dobro zaveda, da ni dovolj le voziti, uživati in preživeti, treba je znati varno in pametno voziti. Mirnopeški velikonočni blagoslov motorjev je prvo tovrstno srečanje motoristov pred motoristično sezono v Sloveniji, zato tudi privabi vedno večje število udeležencev in na ta način širi ime kraja in gostoljubnost domačinov tudi v druge kraje. Pa srečno in varno vožnjo in nasvidenje spet prihodnje leto! Ljuba Sukovič


april 2005

11


april 2004

Prvi poljanski pustni pohod PrvipoljanskipustnipohododPoljandoHmeljnika v organizaciji ŠTD Poljane je že za nami. Zbrali smo se v nedeljo, 6. 2. 2005 ob 8:00 uri na poljanskem igrišču. Na pot se nas je podalo 34 pohodnikov vseh generacij. Najprej smo se podali skozi Čemše do Hmeljčiča, kjer nas je že čakalo prvo toplo okrepčilo. Pot nas je naprej vodila skozi Globočdol, Karteljevo, proti gradu Hmeljnik, kjer je bi še zadnji postanek pred težko pričakovanim kosilom, ki nam ga je pripravila Okrepčevalnica pri Darinki. Vreme je bilo dokaj hladno, zato smo se nazaj vračali kar hitro, pa tudi pot, po kateri smo se vračali, je bila veliko krajša. Hvala vsem, ki ste se udeležili našega po-

hoda in nam pri njem kakorkoli pomagali. V septembru pa se pohodniki zopet vidimo na naslednjem pohodu. Jože Hrastar

Predbožična prireditev

»ROŽE MI VSE POVEDO« Obiskovalci letošnje predbožične prireditve z naslovom Rože mi vse povedo, ki sta jo pripravila Občina Mirna Peč in Društvo upokojencev, so dvorano mirnopeškega Doma kulture napolnili do zadnjega kotička. V bogatem kulturnem programu so se na novem odru z več točkami predstavili: moška pevska skupina Rožmarin, ženska pevska skupina Čebelice, harmonikarji Društva harmonikarjev, člani dramskega in recitatorskega krožka mirnopeške osnovne šole, mlade pevke Katarina Lužar, Meta Bevc in Lucija Kovačič z ljudsko in moderno pesmijo, amaterska igralca Martina in Tone, ki sta v narečju odigrala kratek skeč o urejanju in sajenju cvetja na turistični kmetiji Skriti raj in zelo zabavala gledalce ter družina Saje, ki je izdelovala adventi venček. Rdeča nit prireditve so bile rože, saj so vse pesmi, misli in predstavljeni ljudski običaji govorili o rožah in o njihovem pomenu nekoč in danes. Spretno sta nastopajoče predstavljali in njihove vsebine povezovali Blanka Cesar in Natalija Primc. Predsednik Turističnega društva Mirna Peč Jože Barbo ter podpredsednica druš-

12

april 2005

tva in mentorica turističnega krožka v osnovni šoli Slavka Rupena pa sta podelila priznanja in nagrade za najlepše urejeno hišo, kmečko domačijo in naselje za letošnje leto. Ocenjevanje je potekalo v okviru akcije Moja dežela, lepa in gostoljubna. Priznanje za najlepše ocvetličeno hišo z vrtom sta prejela Zdenka in Lojze Rezelj iz Dolenje vasi. Najlepše in najbolj urejeno kmečko domačijo z gospodarskim poslopjem imata Cvetka in Ivan Rozman iz Gorenjega Globodola, najbolj urejeno naselje pa imajo po oceni komisije vaščani Malenske vasi. Vsem občankam in občanom je prijetno in doživeto praznovanje božiča ter kar se da uspešno in zdravo prihodnje leto voščil župan Zvone Lah. Lojzka Krevs, ki je v rokah držala vse niti prireditve, pa jih je nato v imenu Društva podeželskih žena povabila še na ogled bogate razstave na temo božičnih in prazničnih dobrot, ročnih del, adventnih venčkov, jaslic, cvetja iz papirja in risb, s katero so se predstavile članice društva, cvetličarna Orhideja in učenci osnovne šole. Na koncu je iz vseh grl v nabito polni dvorani zadonela skupna pesem V dolini tihi in jih združila v eno samo veliko družino. Ljuba Sukovič

Prižgite luč, Že adventni venec ima štiri sveče, štiri plamene, ki simbolizirajo: veselje, vero, upanje, ljubezen oz. štiri tedne priprav in pričakovanja prihoda živega ognja ljubezni – Kristusa. »Naj luč, ogreje vse ljudi dobre volje!« je bila misel Turističnega društva Mirna Peč, s katero je občane povabilo, da se na sveti večer skupaj udeležijo polnočne maše v farni cerkvi sv. Kancijana. Že lanskemu vabilu, da bi obudili ta stari družinski običaj, ko so se družine in vaščani iz oddaljenih vasi in zaselkov na božični večer k polnočnici peš napotili v soju bakel, se je odzvalo precej občanov, predvsem Kalancev. Na poti so podoživljali spomine iz pripovedovanja dedkov in babic, ki so na sveti večer k polnočnici ho-

VESELI DECEMBER 2004/2005 Občina Mirna Peč je v sodelovanju z Društvom prijateljev mladine Mojca tudi v letu 2004 v okviru Veselega decembra pripravila OBISK DEDKA MRAZA Z BOGATIM PROGRAMOM IN OBDARITVIJO 188-ih PREDŠOLSKIH OTROK. Za izpeljavo omenjenega projekta so finančna sredstva poleg občine zagotovili naslednji domači donatorji: Struktura, d.o.o.; Utris, d.o.o., Mirna Peč, Jože Krevs, s.p. Mirna Peč; Marjan Golob, s.p., Mirna Peč; Vinko Kupljenik, s.p., Mirna Peč; Leopold Mihelčič, s.p., Mir na P eč; Leopold Punger čar Mirna Peč; Pungerčar čar,, s.p., Mir Mir-na Peč; OŠ Mirna Peč; Barbo Mirna Peč, d.o.o.; Joško Kukman, s.p., Mirna Peč; Občina Mirna Peč, Zvone Lah, s.p., Mirna Peč; Ludovik Novljan, s.p., Mirna Peč; Ivanka Marn, s.p., Mirna Peč; Milan Marn, s.p., Mirna Peč. Vsem, ki ste darovali za obdaritev otrok, iskrena hvala! Nataša Rupnik, občinska uprava


ljudje! dili po istih poteh. Tudi v letošnji božični noči se je tega starega običaja udeležilo zelo veliko ljudi. Iz vseh smeri so se v jasni, mesečni noči vile kolone drobnih lučk, ki so postajale vse jasnejše in bolj živahne, kolikor bolj smo se bližali farni

cerkvi. Turistično društvo jim je ob cerkvi pripravilo tudi prostor, kamor so lahko odložili bakle, ko so odhajali v cerkev, ki je bila praznično okrašena. Nad jaslicami pa je žarela velika zvezda repatica, ki je tudi farane Mirne Peči pripeljala k luči novorojenega Kristusa. Predsednik Turističnega društva Mirna Peč je udeležence pohoda pozval, da naj se ta večer odpovejo petardam in drugim pirotehničnim sredstvom, da bi bilo doživetje tega stare-

ga običaja bolj pristno, predvsem pa bolj polno doživeti sveti večer, katerega sporočilo sta veselje in mir. Zato prižgite luč ljudje, predvsem v svojih srcih in jo nosite s sabo vse prihodnje leto, delite veselje in mir vsem okrog sebe ter pozabite na stare zamere, se ozrite vase in življenje bo veliko lepše in bolj prijazno. Ljuba SUKOVIČ

Regijski projekt CeRoD V sredo, 6. aprila 2005 sta Mestna občina Novo mesto in JP Komunala Novo mesto d.o.o. v okviru projekta CeRegijski ROD povabila vse sodelujoče občine na slovesni prevzem projekt CeRod vključuje 12 zgoščevalnika odpadkov na odobčin lagališču odpadkov v Leskovcu dolenjske, belokranjske pri Velikih Brusnicah. Po priin posavske mopredaji stroja je sleregije. dil slovesni podpis Aneksa št. 1 k medobčinski pogodbi o izgradnji in obratovanju regijskega Centra za ravnanje z odpadki Dolenjske. Območje CeROD vključuje 12 občin belokranjske, dolenjske in posavske regije, s skupno površino 2.258 km2 in nekaj manj kot 160.000 prebivalci. Projekt bo reševal problematiko ravnanja z odpadki na predvidenem območju za obdobje 25-30 let ali celo več. Vir: Komunala Novo mesto

Na odlagališču odpadkov v Leskovcu pri Velikih Brusnicah je bil slovesno prevzet stroj za zgoščevanje odpadkov – kompaktor.

Župani sodelujočih občin podpisujejo Aneks št.1 k medobčinski pogodbi o izgradnji in obratovanju regijskega Centra za ravnanje z odpadki Dolenjske.

april 2005

13


april 2004

CEPETAVČKOVE NOVIČKE CEPETAVČKOVE NOVIČKE CEPETAVČKOVE NOVIČKE CEPETAVČKOVE NOVIČKE

Mesec februar

V vrtcu nas je v tednu kulture obiskala Slavka Kristan in zopet dokazala, da zvok njenega glasu, v povezavi s čarobnostjo napisanih besed, v otrocih ustvarjata nepozabne spomine.

smo nadaljevali s temo Kako merimo čas. Veverice in srnice so se z avtobusom odpeljale v Novo mesto. Dan so preživele v knjižnici, čas pa so izkoristile tudi za obisk urarja. Vsaka skupina je obiskala svojo urarsko delavnico. V vrtcu je vse tiktakalo v pravem delavnem ritmu. Ure iz lesa, papirja, kartona, ročne, stenske, zidne, budilke …. Župnik nas je popeljal na mirnopeški zvonik. Po kamnitih stopnicah smo prisopihali na vrh, kjer smo zagledali ogromen urni mehanizem s štirimi velikimi zvonovi. Nenadoma se je začel premikati in ura je odbila deset, tudi pritrkovali smo lahko … Maja Kokolj le, ko bodo pobarvane in oblečene. V mizarski delavnici so ob pomoči mizarja in učitelja praktičnega pouka na Šolskem centru Novo mesto Antona Hrastarja izdelovali prave zibelke. Mizarja Hrastar in Miklič sta nažagala in pripravila deščice, ki so jih očetje ob pomoči malih mojstrov sestavili, zlepili, privili in zabili skupaj.

 V petek popoldne, 18. marca so mirnopeški Cepetavčki svoje starše sprejeli v vrtcu z velikim navdušenjem. Medvedki, polži, veverice in srne so srečanje pričeli s kratkim kulturnim programom, ki so ga posvetili predvsem svojim dragim mamicam. Za bližnji materinski dan so jim poklonili prisrčna darilca. Nato pa so starši skupaj z otroki vzeli stvari v svoje roke. Iz krpic blaga so izpod prstov spretnih maminih rok nastale punčke in druge ljubkovalne igrače. V ši-

14

april 2005

viljski delavnici jim je na pomoč priskočila izkušena šivilja Ana Gašparac. V drugi delavnici so nastali mali, cunjati zavozlančki, ki so jih položili v majhne papirnate zibelke. V tretji delavnici so gnetli in oblikovali papirnato kašo. Nastale so prisrčne papirnate podobe, ki bodo svojo pravo razpoznavnost dobile še-

Srečanje je bilo delavno, ustvarjalno, živahno, prijetno in poučno. V vseh delavnicah so nastali čudoviti izdelki. Vsaka igrača je bila lepša in toplejša, kot katerakoli druga kupljena v trgovini, saj so jo z ljubeznijo in toplino naredile mamine in očkove roke. V mesecu maju bodo igrače razstavljene na Zavodu za šolstvo v Novem mestu, dve punčki pa sta bili poslani na UNICEF v okviru projekta »Punčka iz cunj«. Marija Mikec


Srečanje s starši na snegu V vrtcu Cepetavček iz Mirne Peči se trudijo graditi pristne, tople medsebojne odnose z družinami njihovih otrok. Eden izmed načinov njihovega druženja je tudi popoldansko veselje na snegu ali, kot mu vsi raje rečejo, Klobasa piknik.

Preživeli smo zimo … in že se neznansko pomladi veselimo Prvošolci smo po prazničnem decembru in vseh njegovih dogodivščinah resno zakorakali v novo leto. Sedaj smo se že vsi prav dobro navadili, da se leto imenuje 2005 in da so v njem, kot bi mignil, minili že trije celi meseci. Bili so to trije zanimivi, delavni in nepozabnih doživetij polni meseci, kar smo zabeležili tudi s fotoaparati. Januarja nas je doletela strašna zimska viroza. Vsak dan, ko smo se preštevali v jutranjem krogu, smo strahoma ugotavljali, da nas je manj. 27. 1. nas je bilo v obeh prvih razredih skupaj le 23. Smo bili pa tisti tako zdravi in korajžni, da smo se brez vsakršnih težav podali na bližnji hrib in se veselili na prvem novozapadlem snegu.

Končno je začelo snežiti. V začetku tedna so lahko lovili prve snežinke in upali, da bo babica zima poskrbela za toliko snega, da se bodo na njem lahko tudi smučali in sankali. Ko je že vse kazalo, da bo skromno snežno odejo do petka pobralo, je okolico spet pobelilo. Tako je bilo za njihovim vrtcem 4. februarja zelo veselo. Že dopoldne so nestrpno pričakovali starše, da bi se jim pridružili. Za vrtcem so zakurili ogenj. Po 15. uri so začeli prihajati starši, bratci in sestrice. S seboj so imeli sani, smuči, lopatke, bobe in vreče s slamo. Nihče pa ni pozabil klobase, ki je služila kot družinska vstopnica za veselje na snegu. Malčki so se vriskajoče spuščali po zasneženem bregu. Starši so jih navdušeno spremljali z vrha, le najmlajše pa so pospremili v dolino. Kmalu je zadišalo po klobasah, ki smo jih na terasi pekle delavke vrtca, in svežem kruhu, ki so ga spekle kuharice. Lačni želodčki so jih pripeljali na samopostrežno malico. Pogreli so se s toplim čajem. Spuščanje po bregu je trajalo vse do mraka.. Marta Lužar

tomobilih manj pojma … Na koncu tehniškega dneva nas je naš hišnik, gospod Bogdan Krevs, prijazno povabil k sebi domov, kjer smo si ogledali še njegovo maketo železnice. Prav vsi smo bili navdušeni nad čisto pravimi hitrimi vlaki, ki so švigali po tirnicah z enega konca sobe na drugega. Kot pravi konstruktorji smo se predstavili na LEGO DNEVU, na katerem smo iz Lego in podobnih kock poskušali skonstruirati vozila, ki so se premikala s pomočjo potiska. Nekaterim fantom, ki imajo na tem področju že veliko izkušenj, pa je uspelo po načrtu izdelati avto na pogon elektromotorja. Učiteljice so ob tem priznale fantom premoč, fantje so bili pa prav ponosni, saj se je menda zopet izkazalo, da imajo ženske o av-

4. februarja nam je poštar prinesel pismo. V njem je z velikimi črkami pisalo: V A B I L O, na drugi strani pa smo izvedeli, da se nam obeta prav poseben obisk. Tega dne so nas namreč s svojim plesom počastili sami PTUJSKI KURENTI. Na začetku nas je bilo kar malo strah, teh

april 2005

15


april 2004

velikih kosmatih pojav. Ko pa so sneli svoje maske, smo z olajšanjem ugotovili, da se pod njimi skrivajo prav prijazni ljudje, ki so nas obiskali, da bi skupaj z nami zimo pregnali. Čisto takoj jim to sicer ni uspelo …

ke. Martin Strel nam je ob koncu svoje predstavitve čestital in podelil priznanja za opravljeno bralno značko.

7. februarja smo s kulturnim dnem obeležili slovenski kulturni praznik. Spoznali smo dr. Franceta Prešerna in nekaj njegovih znanih del. Najbolj nam je bila všeč balada o Povodnem možu, katero smo tudi upodobili v naših zvezkih. Nismo pa le mi dobivali obiskov … tudi sami smo se odpravili na potep. Prvega aprila smo obiskali kmetijo Povšetovih v Dolenjem Podborštu. Gospa Danica in gospodar Rudi, mamica in očka prvošolca Rudija, sta nam prijazno razkazala svojo kmetijo in prikazala zanimiva kmečka opravila. Na koncu pa so nas Povšetovi prav kraljevsko pogostili, da smo jih prav nejevoljno zapustili, ko se je bližal konec dopoldneva. Za prijetno dopoldne se jim še enkrat iskreno zahvaljujemo. Smo že pravi risarski mojstri, kajne? Nekega sončnega jutra je k nam potrkal Cicibanov Modri medvedek. Srečanje z njim je bilo prav prijetno, saj je Modri medvedek veselo plesal in rajal z nami po razredu in če se mu ne bi tako mudilo obiskat še druge otroke, bi ga z veseljem kar obdržali.

Čisto na koncu meseca pa smo bili deležni še enega obiska. Tega smo si prav pošteno zaslužili, saj smo se zanj celo leto trudili. No, pa ne le mi, ampak tudi naši starši. Vsi skupaj smo opravili prvo bralno značko in vseh štirideset prvošolcev nas je prav ponosno sedelo v dvorani Kulturnega doma, ko nas je ob zaključku bralne značke obiskal maratonski, morda bolje rečeno, ultramaratonski plavalec, Martin Strel. Do sedaj smo ga poznali le iz televizijskih reklam, ki jih znamo skoraj na pamet, sedaj pa vemo, da je to človek, ki je preplaval v svojem življenju številna morja in mnoge velike re-

16

april 2005

Tako smo v prvem razredu preživeli zimo in dočakali pomlad. Sedaj se nam pa že mudi nabirat spomladanske cvetice in se poditi za prvimi spomladanskimi metulji. O tem pa vam poročamo drugič … NA SVIDENJE vam vsem kličemo pomladno razposajeni prvošolci! Osnovna šola Mirna Peč

Praznik pomladi Na srečo nas vsako leto znova obišče … vsako leto nas znova razveseli in vsakokrat nam s svojimi prvimi sončnimi žarki podari tisto čudežno energijo, ki nas žene čez vse leto. Tudi letos smo jo dočakali. Skupaj, z roko v roki, smo jo pozdravili in zakorakali vanjo povezani z nevidno nitjo, ki jo pomlad tako rada spleta. Z očeti in mamicami, dedki in babicami ter bratci in sestricami smo na šolski prireditvi, 21. marca 2005, pozdravili praznik pomladi in družine. Osnovna šola Mirna Peč


Najboljši športniki naše občine ŠPORTNIK: Mitja Krevs STAR OS T: 16 let AROS OST KRAJ BIVANJA: Marof KLUB: AK Krka Novo mesto TRENER: Robert Dragan DISCIPLIN A: Tek na srednje proge DISCIPLINA: ŠOLA: BIOTEHNIŠKA GIMNAZIJA NOVO MESTO Mitja Krevs se z atletiko ukvarja že od 3. razreda osnovne šole. Do 7. razreda se je preizkušal v vseh disciplinah, zelo pa je bil uspešen predvsem pri skoku v daljino ter v teku čez ovire. Ko se je v 7. razredu odločil za specializacijo in se pridružil skupini tekačev v AK Krka Novo mesto, se mu še sanjalo ni, kako bliskovito bo napredoval. Po slabem letu dni vadbe je osvojil 3. mesto na državnem pionirskem prvenstvu v teku na 2000 m ter si med leto dni starejšimi konkurenti zaslužil svoj prvi nastop za državno reprezentanco. Na Madžarskem je nastopil na 3000 m. Mitja je bil tudi najboljši športnik Osnovne šole Mirna Peč v šolskem letu 2003/2004. Vendar je bila ta sezona le predpriprava na lansko sezono, ko je postal najboljši slovenski tekač v pionirski kategoriji. Sezono so obeležili predvsem njegovi siloviti finiši in dvoboji z Dominikom Steklaso iz Trebnjega (tekmuje za MASS Ljubljana),

ki je bil do lanske sezone nepremagljiv v pionirski kategoriji. Glavni tekmi, na državnem prvenstvu za pionirje sta končala vsak z zmago v svoji disciplini srednjih prog. Prvi dan je na 1000 m zmagal Steklasa, razlika pa je bila na- Mitja Krevs z Jolando Čeplak na podelitvi za najtanko eno stotinko sekunde (2:39,99: uspešnejše atlete leta 2004 v Sloveniji v Zrečah. 2:40,00). Naslednji dan jeznega Mitje na 2000 m ni moglo ustaviti nič. Steklaso osvojil 3. mesto na državnem dvoranje v zadnjih 150 m premagal za 3 sekunde. skem prvenstvu, v kategoriji mladincev do Nastopil je tudi na reprezentančnih tek- 19 let, v teku na 3000 m. Marca je postal mah ter v Kranju zmagal na 1500 m, na tudi državni prvak v krosu, v kategoriji Madžarskem pa je osvojil 2. mesto v teku mlajših mladincev do 17 let. Vrhunec sezone vsekakor načrtuje v teku na 2000 m na 3000 m. Najlepšo nagrado za izjemno minulo se- z ovirami, kjer naj bi se zelo približal norzono pa je Mitja dobil na dnevih sloven- mi za svetovno prvenstvo mlajših mladinske atletike v Zrečah, ko so ga atletski stro- cev, ki bo v Maroku in normi za evropski kovnjaki iz vse Slovenije uvrstili na 3. me- festival mladih, ki bo v Italiji. Njegova sto med atleti vseh disciplin v pionirski glavna ovira bo, da bo leto dni mlajši od konkurentov, ki bodo lovili normo, z makategoriji. Letošnjo sezono je Mitja začel zelo obe- lo sreče pa mu lahko uspe tudi to. tavno. Na Dunaju je na začetku februarja

ŠPORTNIK: Jože Kastelic OS T: 18 let AROS OST STAR KRAJ BIVANJA: Poljane pri Mirni Peči KLUB: AK Portovald Novo mesto TRENER: Robert Dragan DISCIPLIN A: Tek na srednje proge DISCIPLINA: ŠOLA ŠOLA: SREDNJA ELEKTRO ŠOLA NOVO MESTO Jože Kastelic se je z atletiko spoznal v osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Mirni Peči. Kljub dobrim nastopom, predvsem v tekih na 1000 m in v krosu, se je za resnejšo vadbo odločil ob koncu osmega razreda, ko se je vpisal v AK Portovald. Že po nekaj mesecih vadbe je sledil prvi uspeh in 3. mesto na atletskem pokalu Slovenije za pionirje v teku na 2000 m. V sezoni 2003 je Jože lepo napredoval ter se močno približal vrhu v kategoriji mlajših mladincev do 17 let. To mu je uspelo v lanskem letu. Osvojil je 3. mesto na državnem klubskem prvenstvu v krosu, drugo mesto na državnem prvenstvu v krosu za srednje šole ter končno tudi svoj

prvi naslov državnega prvaka v teku na 2000 m z zaprekami. Postal je tudi zmagovalec atletskega pokala Slovenije za mlajše mladince v teku na 3000 m. Zelo uspešen je bil tudi v cestnih tekih in je zmagal v tekih za Dolenjski pokal v Mokronogu, Kostanjevici na Krki in Bušeči vasi. Letošnjo sezono je tudi Jože začel obetavno s četrtim mestom na državnem prvenstvu v krožnih tekih na Dunaju v teku na 3000 m ter četrtim mestom na državnem prvenstvu starejših mladincev v krosu. Njegov cilj je naslov mladinskega državnega prvaka v teku na 3000 m z zaprekami ter nastop za mladinsko državno reprezentanco. Robert Dragan

Jože Kastelic

april 2005

17


april 2004

Srečanje z dedki in babicami Kot vsako leto smo se tudi letos srečali z dedki in babicami. Bil je torek, 30. 11. 2004, ko so nas obiskali na šoli. Ker smo imeli ravno tretjo uro telovadbo, so prišli kar v telovadnico, kjer smo telovadili. Najprej jih je naš učitelj telovadbe lepo pozdravil in se predstavil. Potem smo se postavili v vrsto zbor in nadaljevali uro s tekom. Ko smo se ogreli in upehali, je učitelj vse goste povabil, naj se nam pridružijo pri vajah. Nekaj jih je ponudbo z veseljem sprejelo, nekaterim pa zdravje ni dopuščalo, da bi se pozabavali z nami, zato so nas opazovali s klopi, ki smo jih pripravili. Skupaj smo telovadili, potem pa smo se učenci razdelili v skupine. Na vrsti so bile štafetne igre. Seveda smo za pomoč poprosili tudi dedke in babice. Ti so stali na mestu, mi pa smo morali z žogo teči mimo njih ter pravilno priti do cilja. Čeprav se jaz in moja skupina nismo odrezali najbolje, smo se vseeno odlično zabavali. Vsi smo imeli težave z lovljenjem žog, zato je minilo kar nekaj časa. Ker je bilo do konca šolske ure samo še nekaj minut, smo se poslovili. Odšli smo v garderobo, se preoblekli ter dedke in babice pospremili na proslavo, ki je potekala v šolski jedilnici. Ker sem tudi jaz nastopala na proslavi skupaj s pevskim zborom, sem nekaj časa lahko gledala proslavo. Ko smo odpeli dve pesmici, pa smo na žalost morali v razrede, ker je bila proslava namenjena samo dedkom in babicam. Dan je bil čudovit in je hitro minil. Tega dne se bom še dolgo spominjala. URŠKA KOLENC, 5.A OŠ MIRNA PEČ

ZAHVALA V mesecu februarju nam je ogenj uničil stanovanje. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v nesreči priskočili na pomoč. Posebej se zahvaljujemo PGD Mirna Peč, sosedom, vaščanom Orkljevca, Velikega in Malega Kala, podjetju GPI Tehnika, sodelavcem, prijateljem, sorodnikom, kolektivu kuhinje Splošne bolnice Novo mesto in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Še enkrat iskrena HVALA! Muhičevi

18

april 2005

Junak sem bil, ko sem plezal na drevo Ko sem bil star 8 let sem is terase gledal sosedove fante, kako so plezali po drevesih. Dolgo časa sem premišljeval, ali bi se jim pridružil. Ta konec dan nisem zbral poguma. Drugi dan sem že zjutraj odšel na vrt k drevesu poizkusit,če znam plezati. Sprva ni šlo. Na pomoč je prihitel sosedov Gregor. Nekaj časa sem se učil plezati, nato pa sva se domislila, da bi na drevesu naredila hišico za ptice. Naslednji dan sva se lotila dela. Žagala sva veje, zabijala žeblje in oblikovala hi-

šico. Končno nama jo je uspelo postaviti na drevo. Menil sem, da je to najlepša hišica na svetu. Končala sva z delom. Začel sem plezati navzdol. Spodletelo mi je, in že sem pristal na tleh. Ustrašil sem se in sprva sploh nisem mogel vstati. Sedel sem na tleh, da je prišel Gregor. Pomagal mi je vstati. Bil sem zelo začuden, da sem lahko hodil. Tako sem bil junak, saj sem prvič plezal po drevesu, prvič padel in se nisem poškodoval.

TABOR MLADIH DOL. TOPLICE Pionirska cesta 35, 8350 Dol. Toplice Zmogljivost: 130 postelj. Sezona: od aprila do oktobra. Tel.: 07 39 37 700, fax: 07 39 37 701, e.p.: dpm.tabormladih@siol.net. Upravnik: Janez Pavlin - 041 643 969.

ORGANIZATOR LETOVANJA: DPM ‘MOJCA‘ NOVO MESTO Rozmanova ulica 10, N.m. Tel.: 07 33 71 470, fax: 07 33 71 471. e.p.: dpm.mojca1@siol.net, ID št.: SI59812982, TRR: 02970 – 0018202409, www.drustvopm-mojca.si. Predsednik: Jožef Jazbec

Anže Matoh, 5.a, OŠ Mirna Peč

Počitnice z Mojco v Taboru mladih v Dolenjskih Toplicah Tabor mladih v Dolenjskih Toplicah, ki ga vodi in upravlja novomeško društvo Mojca, bo letos svoja vrata odprl 16. maja in bo vse do sredine septembra v 38 različnih taborih nudil gostoljubje več kot 2.000 mladim iz vseh koncev Slovenije in Evrope v okviru šole in vrtca v naravi ter raznih počitniških taborov. Še posebej veliko dela bodo pri društvu Mojca imeli med poletnimi počitnicami, saj tudi letos načrtujejo kar osem taborov, ki jih bodo vodili s svojimi delavci in prostovoljci. Termini se v teh dneh že veselo polnijo z udeleženci iz najrazličnejših koncev Slovenije. Takoj po zaključku pouka bodo v tabor na brezplačno letovanje povabili otroke iz socialno ogroženih družin, ki se jim bodo pridružili tudi udeleženci Veselih počitnic. Največ zanimanja je med mladimi za Angleške počitnice, ki jih

bodo zaradi izjemnega povpraševanja izvedli v štirih terminih. Na počitnicah se bodo mladi na svojevrsten način učili – skozi igro in zabavo - in utrjevali v šolskih klopeh pridobljeno znanje angleškega jezika. Pri Mojci so ponosni, da jim počitniške termine, kljub ostri konkurenci, uspe oddati v pičlem mesecu dni, kar gre zagotovo pripisati tradicionalno pestrim programom, ki so razporejeni skozi ves dan in vsebujejo številne ustvarjalne delavnice, raziskovalne in športne dejavnosti, zabavne programe ter spodbujanje spoštovanja zelenih vrednot. Nadvse zanimiva je tudi cena, saj teden dni druženja s številnimi dejavnostmi in bogato dodatno ponudbo v taboru, velja le dobrih dvajset tisočakov. Lep pozdrav in srečno! Janez Pavlin, upravnik Tabora mladih


Preprečevanje in povračilo škod zaradi divjadi Namen objave je, da občane obvestimo, kako ravnati v primeru nastalih škod zaradi divjadi. V LD Mirna Peč je za ocenjevanje kmetijskih škod imenovana komisija v sestavi: Barbo Branko, Barbo Jože, Saje Drago, Hrastar Milan in Fabjan Vinko. Pooblaščenec za sprejem prijav škod je Barbo Branko, Mali Kal 3, 8216 Mirna Peč (GSM: 041/392 – 670). 56. člen Zakona o divjadi in lovstvu go-

vori o uveljavljanju škode na kmetijskih in gozdnih kulturah od upravljavca. Oškodovanec je dolžan škodo na kmetijskih in gozdnih kulturah pisno prijaviti pooblaščencu upravljavca v treh dneh od ugotovitve, katerega osebne podatke in naslov do 31. 12. tekočega leta upravljavec javno objavi. Če se oškodovanec in pooblaščenec upravljavca v osmih dneh po pisni prijavi škode na podlagi ogleda ne sporazumeta o višini odškodnine, pošlje oškodovanec pisno prijavo škode komisiji, ki jo za lovsko upravljavsko območje imenuje minister za dobo petih let. Na podlagi ocene komisije, ki mora opraviti ogled najpozneje v petnajstih dneh od prijave, poizkusita oškodovanec in upravljavec skleniti sporazum o plačilu odškodnine. Zakon o divjadi določa, da mora fizična ali pravna oseba, ki ji divjad lahko povzroči škodo, na primeren način, kot dober gospodar narediti vse potrebno, da obvaruje premoženje pred nastankom škode. Če nastanka škode ni mogoče preprečiti, lahko oškodovanec od upravljavca lovišča zahteva izvedbo ustreznih ukrepov za preprečitev nadaljnje škode. Lambert Pate

BIODAR na sejmu v Mirni Peči Na februarskem sejmu v Mirni Peči - prvem v letošnjem letu, so se prvič v večjem številu predstavili pridelovalci in proizvajalci živil, pridelanih in proizvedenih po standardih za ekološko kmetovanje. Poleg stalnih prodajalcev najrazličnejšega blaga, orodij, obutve, oblačil in tehničnega blaga so ponudbo tokrat kljub zelo hladnemu dopoldnevu dopolnili še izdelovalci domače obrti, kot so: košare, peharji in koši, kmetijsko in vrtnarsko orodje ter izdelovalci in proizvajalci domačega kruha, peciva, sira, sadja, medu in ostalih čebelarskih izdelkov ter prvič tudi ekološka kmetija Marinček iz Dolenjih Selc pri Dobrniču. Marija Marinček se ukvarja z ekološkim kmetijstvom že od leta 1999 na 22 ha veliki kmetiji, od katere je 6 do 7 ha gozda, 60 arov njiv, ostalo pa so travniki in pašniki. Pridelujejo pa vrtnine, žita, moko in sadje, redijo drobnico, predvsem so usmerjeni v rejo kozličkov, v njihovi ponudbi pa so še suho sadje, ajda in ajdova moka, sok in pirini vzglavniki. Od jabolk se trudijo obdržati zelo staro avtohtono sorto dolenjsko trdiko, ki je podobna voščenki, samo da mora dozorevati najmanj 2 meseca v ovseni slami. Za vse svoje pridelke in izdelke so že pred dobrimi 5-imi leti pridobili certifikat in kolektivno blaAR za živila, ki so govno znamko BIOD BIODAR pridelana in predelana po standardih za ekološko kmetovanje Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije. V Združenje za ekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja in Bele krajine je včlanjenih že več kot 100 kmetij. Vse pridelke in izdelke prodajo večinoma na domu in pa na ekoloških tržnicah, kot sta v Novem mestu, Trebnjem in zdaj tudi v Mirni Peči. Žal pa se mnogi kupci in ostali kmetje še ne zavedajo dovolj, kako pomembno je za ravnotežje narave in okolja prav ekološko kmetovanje, ker ne onesnažuje okolja in ga ohranja še za naslednje rodove. Zato so cene takih pridelkov nekoliko višje od integrirano pridelanih. Tudi uporaba kemičnih škropiv in umetnih gnojil ni dovoljena, saj so nevarna za rastline, živali in ljudi, v prvi vrsti pa predvsem z uporabo kemičnih škropiv ob nepravem času nekateri ogrožajo obstoj čebel in čebelarstva. Ekološko kmetijstvo je torej način trajnostnega kmetovanja, ki v pridelavi hrane temelji na ravnovesju v sistemu tla-rastline-živali-človek in krogotoku hranil v njem.

Glavni poudarki pri rastlinski pridelavi so: • Pravilen kolobar ter skrb za ohranjanje rodovitnosti tal brez uporabe lahko topnih mineralnih gnojil in sintetičnih sredstev za varstvo rastlin. • Za varstvo rastlin se uporabljajo različni ukrepi, kot so: izbor odpornejših sort, pravilna obdelava tal, uporaba koristnih žuželk, različnih vab, lepljivih plošč … Dovoljena so sredstva: baker, žveplo, različni rastlinski izvlečki in podobno. Pri reji živali: • Glavna skrb je posvečena dobremu počutju živali, skrbi za varovanje zdravja, z zagotavljanjem dovolj gibanja na svežem zraku, na dovolj velikem pašniku ali vsaj v izpustu preko celega leta. • Krmljenje živali s krvno in kostno moko ter drugimi živalskimi ostanki ni dovoljeno. • Prepovedana je uporaba hormonov in preventivna uporaba antibiotikov ter zdravil proti stresu med prevozom in zakolom. • Ni dovoljena reja živali, ki so bile vzrejene na podlagi genske manipulacije. Tudi združenje za ekološko kmetovanje bo moralo še veliko narediti, predvsem na izobraževanju in osveščanju kupcev izdelkov z znakom jamstva za živila iz nadzorovane ekološke pridelave BIODAR ter drugih kmetovalcev in pridelovalcev. Naloge Združenja za ekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja in Bele Krajine so še: • širšo javnost seznanjati s prednostmi, ki jih prinaša ekološko kmetijstvo; • vključevati čim večje število kmetij v sistem nadzorovanje pridelave hrane; • pripravljati izobraževanja članov združenja; • sodelovati in predstavljati Združenje na sejmih in razstavah; • sodelovati pri razvoju ekološkega kmetijstva v Sloveniji; • izdajati obvestila in obveščati potrošnike o možnostih nakupa pridelkov na kmetijah itd. Ljuba Sukovič

april 2005

19


Utrinki s prireditve

»Rože mi vse povedo«

20

april 2005


GlasiloMP_št.16_APRIL_2005