Page 1

marec 2007

št. 24

Odkritje­ Astine­ jame­ Nova pravila državnih pomoči v kme­tijstvu Nate­čaj turističnih spominkov Pomladansko ure­janje­ in čišče­nje­ okolja Me­dicinske­ se­stre­, babice­ in zdravstve­ni te­hniki v Mirni Pe­či Knjižnica Mirana Jarca vabi Dogodki, zanimivosti ...


ŽUPANOVA BESEDA Mi­la i­n suha z­i­ma nam ni­ dala pri­lož­ nosti­ z­a poči­tek. Tudi­ ob­či­nska uprava je i­mela ob­i­lo dela pri­ pri­pravi­ projektov i­n proračunov z­a pri­hodnji­ dve leti­. Ob­­ či­nski­ svet je proračun z­a leto 2007 i­n 2008 sprejel na svoji­ peti­ redni­ seji­ v tem mandatu. Na osnovi­ novega Zakona o fi­nanci­ranju ob­či­n je nekaj več denarja, ki­ ga b­omo kori­stno porab­i­li­ z­a i­nvesti­­ ci­je. Proračuna sta b­i­stveno b­olj raz­vojno naravnana od dosedanji­h. Pred nami­ je nekaj veli­ki­h projektov, z­a nji­hovo i­z­ved­ b­o pa upravi­čeno pri­čakujemo sofi­nan­ ci­ranje s strani­ dr žave ali­ di­rektno i­z­ evropski­h skladov. Prednost i­ma vodooskrb­a, z­a i­z­vedb­o te pri­čakujemo sredstva i­z­ regi­onalni­h spodb­ud, kot tudi­ di­rektno i­z­ kohez­i­jske­ ga sklada Evropske skupnosti­, preko projekta vodooskrb­e Suhe kraji­ne. Za oskrb­o i­z­ lastnega vi­ra b­omo letos z­gra­ di­li­ še vodohran i­n opremi­li­ črpali­šče.

Prepri­čan sem, da b­omo z­ lastni­m vi­rom lahko še naprej z­agotavljali­ najni­žjo ceno vode na Dolenjskem. Z i­z­gradnjo avtoceste b­o rasla tudi­ po­ slovna cona, v kateri­ b­o več kot sto novi­h delovni­h mest. Veli­ko je z­ani­manja z­a par­ cele namenjene stanovanjski­ gradnji­, saj i­mamo s prostorski­mi­ akti­ z­agotovljenega prostora z­a več kot sto novi­h stanovanjski­h enot. Zemlji­šče b­o potreb­no komunalno opremi­ti­, kar je tudi­ ena od z­ahtevnejši­h nalog ob­či­ne. V polnem teku pa je tudi­ pri­prava potreb­ni­h dokumentov z­a i­nve­ sti­ci­jo z­agotovi­tve prostorov z­a potreb­o devetletke i­n usklajevanje le­teh z­ mi­ni­strs­ tvom, ki­ je sofi­nancer i­nvesti­ci­je. Največjo sprememb­o b­o pri­nesla nova av to ce sta s pri­ ključ no ce sto do Mi­r ne Peči­. DARS je v faz­i­ odkupa z­emlji­šč i­n i­z­b­i­re i­z­vajalcev. Sredi­ poletja b­odo naj­ prej z­ačeli­ gradnjo vi­adukta, jeseni­ pa še z­ gradnjo trase. Promet po avtocesti­ naj

Po­ro­čilo­ s 4. re­dn­e­ se­je­ Ob­čin­ske­ga sve­ta Ob­čin­e­ Mirn­a Pe­č Zadnji­ četrtek v januarju se je Ob­či­nski­ svet Ob­či­ne Mi­rna Peč sestal na 4. redni­ seji­ v polni­ z­asedb­i­. Ob­ravnavali­ so 9 točk dnevnega reda. Po potrdi­tvi­ dnevnega reda je b­i­l, z­ manjšo dopolni­tvi­jo, potrjen z­api­sni­k prejšnje seje Ob­či­nskega sveta. Župan je pri­ ob­ravnavi­ i­z­voli­tev pred­ sedni­kov delovni­h teles Ob­či­nskega sveta svetni­ke poz­val, da podajo predloge z­a i­menovanje predsedni­kov delovni­h teles, ki­ so po poslovni­ku lahko i­z­voljeni­ i­z­med svetni­kov. Iz­voljeni­ so b­i­li­: JANEZ SLUGA z­a predsedni­ka odb­ora z­a negos­ podarstvo i­n javne služb­e družb­eni­h dejavnosti­, KAREL POVŠE z­a predsedni­­ ka odb­ora z­a gospodarstvo, varstvo oko­ lja, ko mu na lo i­n gospo dar ske jav ne služb­e, DRAGO MUHIČ z­a predsedni­ka odb­ora z­a prostor, premoženjske z­adeve i­n gospodarjenje s stavb­ni­mi­ z­emlji­šči­, JANEZ MEŽAN pa z­a predsedni­ka statu­ tarno pravne komi­si­je. V prvo b­ranje pa je župan ob­či­nski­m svetni­kom predlagal prvi­ predlog prora­ čuna z­a leti­ 2007 i­n 2008, ki­ so ga, pred ob­ravnavo na ob­či­nskem svetu, že natanč­ neje ob­ravnavali­ vsi­ odb­ori­ Ob­či­nskega sveta. Le­ti­ so predlagani­ predlog prora­ čuna podprli­, so pa predlagali­ števi­lne dopolni­tve, ki­ naj ji­h župan i­n ob­či­nska uprava vključi­jo v dopolnjen predlog proračuna z­a drugo ob­ravnavo. V raz­pra­ vi­ predloga proračuna so svetni­ki­ podpr­

2

marec 2007

li­ predloge odb­orov i­n posredovali­ še nekatere pri­pomb­e, pri­ posamez­ni­h i­n­ vesti­ci­jah pa so kar podrob­no ob­ravna­ vali­ aktualne z­adeve. Župan je napovedal drugo ob­ravnavo dopolnjenega predloga proračuna z­a feb­ruarsko sejo, pred katero b­odo svetni­­ ki­ še lahko vlagali­ uravnotežene amand­ maje, vendar ne kasneje kot 3 dni­ pred skli­cem seje. Po hi­trem postopku je Ob­či­nski­ svet sprejel še odlok o z­az­namb­i­ z­ačasni­h ukrepov z­a z­avarovanje ob­močja urejanja prostora na podlagi­ Programa pri­prave z­a ob­či­nski­ lokaci­jski­ načrt i­ndustri­jska cona Dolenja vas, ki­ ga omogoča Zakon o urejanju prostora, če ob­staja utemeljena nevarnost, da b­o si­cer i­z­vedb­a prostorske uredi­tve onemogočena ali­ močno oteže­ na oz­., da se b­odo b­i­stveno z­vi­šali­ stroški­ njene i­z­vedb­e ali­ da b­odo z­a njeno i­z­ved­ b­o potreb­ni­ z­natno povečani­ posegi­ v pravi­ce i­n pravne kori­sti­ lastni­kov nepre­ mi­čni­n i­n drugi­h pri­z­adeti­h sub­jektov. Začasni­ ukrepi­ se lahko sprejmejo z­a ob­močje prostorske uredi­tve, z­a katero še ni­ sprejet ob­či­nski­ lokaci­jski­ načrt. Zaradi­ ob­sežne ob­ravnave predloga proračuna i­n z­adnje ob­ravnavane točke dnevnega reda je župan po raz­pravi­ o z­az­namb­i­ z­ačasni­h ukrepov preki­ni­l z­a­ sedanje 4. redne seje, saj je le­ta trajala že dob­re 4 ure i­n pol. Mi­r­a Bar­b­o, tajni­k ob­či­ne­

b­i­ stekel že jeseni­ pri­hodnje leto, avto­ cesta pa naj b­i­ b­i­la dokončana v letu 2009. Malo nas je verjelo, da b­o Mi­rna Peč dob­i­la svoj pri­ključek na avtocesto, še manj, da b­o dob­i­la skoraj tri­ ki­lome­ tre dol go pri­ ključ no ce sto do Mi­r ne Peči­. So tudi­ taki­, ki­ so temu pri­kri­to nasprotovali­. V manj kot dveh leti­h b­o i­z­ Mi­rne Peči­ vodi­la ši­roka cesta do pri­­ ključka na AC i­n naprej do sedanje ma­ gi­stralne ceste, pod Šentjuri­jem, ki­ b­o po i­z­gradnji­ avtoceste postala državna cesta. S tem b­o odprt raz­voj tako kraja kot ob­či­ne. Ves dosedanji­ trud v to smer se je i­z­plačal. Mi­rna Peč je b­i­la včasi­h pomemb­en kraj med Novi­m mestom i­n Ljub­ljano, želez­ni­ca i­n magi­stralna cesta sta jo ob­šli­, sedaj b­o dob­i­la nov z­agon i­n postala pomemb­nejši­ kraj kot kdaj­ koli­ do sedaj. Žu­pan Zvone­ Lah

Po­ro­čilo­ s 5. re­dn­e­ se­je­ Ob­čin­ske­ga sve­­ ta Ob­čin­e­ Mirn­a Pe­č 1. marca 2007 pa se je Ob­či­nski­ svet Ob­či­ne Mi­rna Peč sestal že na svoji­ 5. redni­ seji­. V nadaljevanju 4. redne seje so svetni­ki­ najprej ob­ravnavali­ premo­ ženjske pravne z­adeve glede vloge z­a odkupi­tev dela javne poti­ v Ivanji­ vasi­, nato pa ob­ravnavali­ še 9 točk dnevnega reda. Med drugi­mi­ so svetni­ki­ v po končani­ drugi­ ob­ravnavi­ predloga proračuna sprejeli­ prora­čun Ob­či­ne Mi­rna­ Peč za­ leti­ 2007 i­n 2008, sprejeli­ odlok o ob­či­nski­h­ ta­ksa­h­, potrdi­li­ spreme­ njeno fi­na­nci­ra­nje poli­ti­čni­h­ stra­nk, po skra­jš­a­nem postopku sprejeli­ sprememb­e odloka­ o usta­novi­tvi­ sveta­ za­ preventi­vo i­n vzgojo v cest­ nem prometu (SPVCP) i­n opra­vi­li­ neka­j doda­tni­h­ i­menova­nj v delovna telesa oz­. določi­li­ predstavni­ke ustanovi­­ telja. Tako je b­i­la v svet javnega z­avoda Zdravstveni­ dom Novo mesto kot pred­

“ Občankam in občanom Občine Mirna Peč želimo vesele in blagoslovljene velikonočne praznike.”


stavni­ca ustanovi­telja i­menovana sveto­ valka ob­či­ne z­a področje negospodar­ ski­h dejavnosti­, NATAŠA RUPNIK, v ob­­ či­nsko komi­si­jo z­a sprejem otrok v vrtec pa dosedanja predstavni­ca ob­či­ne MAR­ TINA ŽAGAR. Imenovan pa je b­i­l tudi­ 6­članski­ svet z­a preventi­vo i­n varnost v cestnem pro­ metu, na podlagi­ predhodno prejeti­h sprememb­ odloka o ustanovi­tvi­ sveta v sestavi­: BOŠTJAN SROVIN (predstavni­k OŠ Mi­r na Peč), BOŠTJAN ROZMAN (predstavni­k PU NM – rajonski­ poli­ci­st), POLDE PUNGERČAR kot predstavni­k sveta staršev pri­ OŠ Mi­rna Peč, ANDREJ KASTELIC i­n NATAŠA RUPNIK kot pred­ stav ni­ ka ob­ či­n ske uprave i­n ALOJZ KOVAČIČ kot predstavni­k ob­čanov. Svet kot samostojni­ organ ob­či­ne i­ma števi­lne pomemb­ne naloge, med dru­ gi­m: ocenjuje stanje varnosti­ na ob­či­n­ ski­h cestah i­n pri­pravi­ varnostni­ pro­ gram, ukrepe z­a nji­hovo i­z­vajanje ter ga koordi­ni­ra, skrb­i­ z­a prometno vz­gojo oz­. dodatno i­z­ob­raževanje i­n ob­veščanje udeležencev cestnega prometa, kot tudi­ i­z­daja i­n raz­ši­rja prometno­vz­gojne pub­­ li­kaci­je, pomemb­ne z­a preventi­vo i­n vz­gojo v cestnem prometu na lokalni­ ravni­. Amandmajev na predlagani­ predlog proračuna ni­ b­i­lo, z­ato je lahko župan

ob­či­nski­m svetni­kom predlagal ob­ši­ren i­n amb­i­ci­oz­no z­astavljen dopolnjen predlog proračuna z­a leti­ 2007 i­n 2008 (glede na predlagane pri­pomb­e i­n do­ polni­tve i­z­ prvega b­ranja), ki­ je prvi­č v z­godovi­ni­ ob­či­ne pri­pravljen kot dvolet­ ni­ proračun. Predlog prora­čuna­ za­ leto 2007 ob­sega­ 3.634.881 eurov, od tega­ je za­ i­nvesti­ci­je na­menjeni­h­ ka­r 2.328.301 eurov oz. 64 % vse prora­­ čunske pora­b­e, ka­r je skora­j š­ti­ri­­ kra­t več kot v letu 2006. V letu 2008 pa­ je ob­seg prora­čunske pora­b­e na­­ črtova­n v vi­š­i­ni­ 6.116.351 eurov, od tega­ za­ i­nvesti­ci­je 4.897.796 eurov oz. 79,3 % celotne prora­čunske po­ ra­b­e a­li­ dva­kra­t toli­ko kot v letu 2007. Največje i­nvesti­ci­je ob­či­ne v letu 2007 i­n 2008 b­odo: i­z­gradnja oz­. dogradi­tev Osnovne šole Mi­rna Peč, i­z­gradnja vodo­ vodnega si­stema (medob­či­nskei­ projekt ob­či­n Mi­rna Peč, Mokronog ­ Treb­elno i­n Treb­nje ­ vključujoč vodohran, opre­ mo črpali­šča i­n cevovod), komunalno opremljanje i­ndustri­jske cone Dolenja vas i­n ustrez­na i­z­vedb­a ob­či­nski­h pro­ storski­h planski­h aktov, ki­ b­odo pomem­ b­no pri­spevali­ k pospešeni­ stanovanjski­ gradnji­ na ob­močju ob­či­ne i­n pospeše­ nemu gospodarskemu raz­voju ob­či­ne v pri­hodnje.

Pomladansko ure­janje­ in vzdrže­vanje­ čiste­ga okolja v le­tu 2007

Či­sti­lna­ a­kci­ja­ v Ob­či­ni­ Mi­rna­ Peč Ob­či­na Mi­rna Peč v sodelovanju s svo­ ji­mi­ društvi­ i­n Osnovno šolo Mi­rna Peč vsako leto i­z­pelje skupno či­sti­lno akci­jo. Skoz­i­ prostovoljne či­sti­lne akci­je se nas vedno več ljudi­ vse b­olj z­aveda, kako pomemb­no je urejeno i­n či­sto okolje z­a kakovost ži­vljenja oz­., da je urejena, ohra­ njena i­n či­sta narava sestavi­na kakovost­ nega ži­vljenja i­n predvsem temelj z­drave pri­hodnosti­. Temeljno načelo, ki­ ga vz­podb­uja tudi­ Turi­sti­čna z­vez­a Sloveni­je skoz­i­ projekt Pomladansko urejanje i­n vz­drževanje či­stega okolja v letu 2007 je, da mora vsak človek skrb­eti­ z­a urejenost, predvsem v svojem okolju i­n v ši­ršem prostoru z­ medseb­ojni­m sodelovanjem. Tudi­ letošnje či­sti­lne akci­je b­odo sledi­­ le v času od 22. marca (svetovni­ dan voda), v času pred veli­konočni­mi­ praz­ni­­ ki­, dnevom z­emlje, 22. apri­lom ter pred prvomajski­mi­ praz­ni­ki­. To je tudi­ pova­ b­i­lo z­a kar najb­olj množi­čno sodelovanje ob­čanov ob­či­ne Mi­rna Peč v urejanju prostora i­n v skupni­ či­sti­lni­ akci­ji­ v naši­

ob­či­ni­, ki­ se b­o i­z­vajala 31. marca 2007. Tudi­ v letošnji­ akci­ji­ b­omo nameni­li­ poz­ornost črni­m odlagali­ščem, okoli­ci­ cest, ob­režju Temeni­ce, urejanju okoli­ce hi­š, domači­j i­n vasi­. K prostovoljni­ či­sti­lni­ akci­ji­ vab­i­mo vse krajane, OŠ Mi­rna Peč i­n člane društev, da b­o naše či­sto okolje z­gled vsem ob­ča­ nom ob­či­ne Mi­rna Peč. Tako b­osta tudi­ kvali­teta ži­vljenja i­n z­adovoljstvo vsakega preb­i­valca ob­či­ne vedno b­oljša. V sodelovanju z­ društvi­ i­n OŠ Mi­rna Peč vas b­omo ob­veščali­ glede poteka akci­je, tako da b­odo i­nformaci­je pri­šle pravočasno do vsakega, ki­ želi­ sodelova­ ti­ v či­sti­lni­ akci­ji­. Če ste opaz­i­li­ v svojem okolju črna odlagali­šča odpadkov, nas prosi­m ob­ve­ sti­te na tel.: 07/393 61 05 ali­ e­mai­l: ob­ci­­ na.mi­rnapec@si­ol.net, da ji­h pravočasno vključi­mo v skupno či­sti­lno akci­jo i­n ji­h oči­sti­mo. Koor­di­nator­ či­sti­lne­ akci­je­ Sonja Kle­me­nc, ob­či­nska u­pr­ava

Ob­či­na se namerava prvi­č tudi­ z­adol­ ži­ti­, i­n si­cer v letu 2008 z­a 375.563 eurov z­a i­z­gradnjo osnovne šole. Za vse največ­ je projekte pa se b­o ob­či­na pri­javi­la ali­ na raz­pi­se sofi­nanci­ranj i­z­ državnega proračuna; z­a vodovod i­n komunalno opremljanje i­ndustri­jske cone pa resno računa na sofi­nanci­ranje preko regi­onal­ ni­h raz­vojni­h projektov, ter na sredstva i­z­ strukturni­h skladov Evropske uni­je. Ob­či­nski­ svet je po hi­trem postopku sprejel še odlok o ob­či­nski­h­ cesta­h­, ki­ je moral b­i­ti­ usklajen z­aradi­ z­akonski­h sprememb­, i­z­ i­stega raz­loga pa je ob­či­n­ ska uprava pri­pravi­la tudi­ nov sklep o fi­na­nci­ra­nju poli­ti­čni­h­ stra­nk v ob­­ či­ni­, po katerem se poli­ti­čni­ stranki­, ki­ je kandi­di­rala kandi­date na z­adnji­h voli­­ tvah v Ob­či­nski­ svet, dodeli­jo fi­nančna sredstva i­z­ proračuna ob­či­ne soraz­mer­ no števi­lu glasov voli­vcev, ki­ ji­h je dob­i­la na voli­tvah. Do pri­dob­i­tve sredstev je upravi­čena stranka, ki­ je v skladu z­ z­ako­ nom o poli­ti­čni­h strankah dob­i­la naj­ manj 50 % glasov, potreb­ni­h z­a i­z­voli­tev enega člana Ob­či­nskega sveta. Te stranke so: SDS, SLS, DeSUS i­n NSi­. Skupni­ letni­ ob­seg sredstev z­a fi­nanci­ranje poli­ti­čni­h strank v Ob­či­ni­ Mi­rna Peč so z­našal 0,2% pri­merne porab­e ob­či­ne. Mi­r­a Bar­b­o, tajni­k ob­či­ne­

Mi­sel za­ lepš­i­ da­n

Kar ime nu je mo sre ča so: sklad nost in ve drina, za ve da nje ci lja, po zi tiv na us me ri tev, pre pri ča nje in od ločnost duha, skrat ka dušev ni mir. Thomas Mann

Foto: Teja Moravec

marec 2007

3


Pov­še­tov mlin na Pod­bor­štu

Mli­nar Bo­jan Pov­še in pe­snik Dra­go Saje v mli­nu

TEMENICA Te­me­ni­ca, to je mir­no­peš­ka reka, tu­kaj te­če že od pam­ti­ve­ka. Ko iz Treb­nje­ga pri­te­če na Po­nik­ve, tu­kaj pr­vič v zem­ljo po­nik­ne. Po­tem pa te­če iz­pod hri­ba, v njej pla­va tudi kak­šna ži­va riba. Ko na dru­gi stra­ni pri­teče na dan, to še da­leč stran je od Po­ljan. Pod hri­bom dol­be luk­nje, pri­te­če ven, li­že ska­lo, to ska­lov­je in pe­či­ne ime­nu­je mir­no­peš­ko se Zi­ja­lo. Ne­koč na Te­me­ni­ci bile so ža­ge dve in mli­nov pet, toda da­nes za nji­mi iz­gi­ni­la je vsa­ka sled. Le Pov­še­tov sta­ri mlin na Pod­bor­štu, ta je še os­tal, pa za nje­ga Pov­še­tov Bo­jan se je pog­nal. Raz­miš­ljal je in se zelo se­ki­ral, kako ta sta­ri mlin bi adap­ti­ral. Pa mu pri­de na um, pad­lo mu je v gla­vo, da za fi­nanč­na sreds­tva po­pro­sil bi dr­ža­vo. Ali ni ime­la ta po­slu­ha, dr­ža­va bila za to po­pol­no­ma je glu­ha. Nato Bo­jan raz­miš­ljal je še na­prej, ko­li­ko neki to bi sta­lo, mi­li­jo­na dva al’ tri, na­vse­zad­nje pa še pet bilo jih je pre­ma­lo. Po­tem Bo­jan se še en­krat je zav­zel, pa sta­ri mlin po­prav­lja­ti je sam za­čel. Tam so­do­ben mlin se­daj sto­ji, ro­po­ta in me­lje od ju­tra do no­či. Ve­li­ko več pše­ni­ce zme­lje kot jo je po­prej, toda Te­me­ni­ca mimo mli­na mir­no te­če še na­prej. Dra­go Saje foto: Barbara Mihaela Saje



marec 2007


Povabilo k sodelovanj u

Prib­li­žu­je se 21. ju­nij, praz­nik Ob­či­ne Mir­na Peč. To je dan, ko smo se Mir­no­pe­ča­ni na re­fe­ren­ du­mu od­lo­či­li za sa­mo­stoj­no ob­či­no. V ok­vi­ru obe­le­ži­tve ob­čin­ske­ga praz­ni­ka vsa­ko leto s po­moč­jo šo­le, dru­štev, dru­gih or­ga­ni­za­cij in šte­vil­nih pri­za­dev­nih po­sa­mez­ni­kov pri­pra­vi­mo raz­lič­ne pri­re­di­tve in do­god­ke. Iz iz­ku­šenj pre­te­klih let in gle­de na do­ber obisk teh pri­re­di­tev lah­ko re­če­mo, da se je ve­či­na pri­re­di­ tev »pri­je­la«. Ker pa že­li­mo v to na­šo skup­no pro­mo­ci­jo vne­sti sve­ži­no, kak­šno no­vost in se še bolj od­pre­ti šir­ši jav­no­sti, vas va­bi­mo, da pri tem so­de­lu­je­te tudi vi: s svo­ji­mi ide­ja­mi, pred­lo­gi, su­ge­sti­ja­mi, kon­kret­no po­moč­jo … Svo­je pred­lo­ge lah­ko po­sre­du­je­te na na­slov ob­či­ne: Ob­či­na Mir­na Peč, Trg 2, 8216 Mir­na Peč, s pri­pi­som: Za or­ga­ni­za­cij­ski od­bor ob­čin­ske­ga praz­ni­ka, jih poš­ljete na elek­tron­ski na­slov ob­či­ne: ob­ci­na.mir­na­pec­@siol.net ali jih spo­ro­či­te po te­le­fo­nu: 07/39 36 104 (Mira Bar­bo). Va­še pred­lo­ge bomo lah­ko upo­šte­va­li, če jih bo­ste po­sre­do­va­li do 26. apri­la 2007. Za or­ga­ni­za­cij­ski od­bor: Ja­nez Slu­ga

Raz­pis za po­de­li­tev ob­čin­skih na­grad in priz­nanj Spo­što­va­ne ob­čan­ke in ob­ča­ni! Bli­ža se praz­nik Ob­či­ne Mir­na Peč. Ob tej pri­lož­no­sti bodo po­de­lje­na priz­na­ nja in na­gra­de ob­či­ne. V ta na­men je Občin­ski svet spre­jel Od­lok o priz­na­njih in na­gra­dah Ob­či­ne Mir­na Peč (Ur. l. RS, št. 3/2000) in Pra­vil­nik o kri­te­ri­jih za do­de­lje­va­nje priz­nanj in na­grad. Po­de­lje­ne bodo na­sled­nje na­gra­de in priz­na­nja: na­ziv čast­ne­ga ob­ča­na, na­gra­da ob­či­ne, pla­ke­ta ob­či­ne in spo­min­ska pla­ke­ta ob­či­ne. 1. Kri­te­ri­ji za po­de­li­tev na­zi­va čast­ne­ga ob­ča­na Ob­či­ne Mir­na Peč so: - zelo po­mem­bni traj­ni živ­ljenj­ski us­pe­hi, us­tvar­jal­nost in ino­ va­tiv­nost na gos­po­dar­skem, znans­tve­nem, umet­niš­kem, kul­ tur­nem, športnem, vzgoj­no-izo­bra­že­val­nem ali huma­ni­tar­nem po­droč­ju, ki us­pe­šno pred­stav­lja­jo ob­či­no doma in na tu­jem in ki po­me­ni­jo iz­je­men pris­pe­vek k raz­vo­ju ob­či­ne, dela in živ­lje­nja v njej ter uve­lja­vi­tvi ob­či­ne v šir­šem pro­sto­ru. 2. Na­gra­da Ob­či­ne Mir­na Peč se po­de­li po­sa­mez­ni­kom, ki: - so ob­ča­ni Ob­či­ne Mir­na Peč; - do­se­že­jo v dalj­šem ča­sov­nem ob­dob­ju po­mem­bnej­še traj­ne us­pe­he na gos­po­dar­skem, kul­tur­nem, šport­nem, vzgoj­no-izo­bra­ževal­nem ali hu­ma­ni­tar­ nem po­droč­ju; - s svo­jim de­lom zvi­šu­je­jo ug­led Ob­či­ne Mir­na Peč. 3. Pla­ke­ta Ob­či­ne Mir­na Peč se po­de­li za­služ­nim po­sa­ mez­ni­kom, pod­jet­jem, zavo­dom, or­ga­ni­za­ci­jam in druš­tvom za:

- izred­ne us­pe­he in re­zul­ta­te na po­droč­jih, na ka­te­rih de­lu­je­jo in ki po­me­ni­jo po­mem­ben pris­pe­vek za raz­voj Ob­či­ne Mir­na Peč, dela in živ­lje­nja v njej ter za nje­no uve­ljav­lja­nje v šir­šem pro­sto­ru, - spod­bu­do po­sa­mez­ni­kom, pod­jet­jem, za­vo­dom in dru­gim or­ga­ni­za­ci­jam, skup­no­stim, or­ga­nom in druš­tvom, ki s svo­jim od­no­som do dela, gos­po­dar­nost­jo, uva­ja­njem ra­cio­nal­nih no­vo­sti, po­seb­nim na­po­rom in pri­za­de­va­nji do­se­ga­jo izred­ne us­pe­he in re­zul­ta­te, ki ima­jo ve­lik po­men za Ob­či­no Mir­na Peč. 4. Spo­min­ska pla­ke­ta Ob­či­ne Mir­na Peč se po­de­lju­je or­ga­ni­za­ci­jam in ob­ča­nom, ki so s svo­jim de­lom po­mem­ bno pris­pe­va­li k raz­vo­ju ob­či­ne na vseh po­droč­jih dela in živ­lje­nja, ob nji­ho­vih po­mem­bnej­ših de­lov­nih in živ­ljenj­skih ju­bi­le­jih. S tem raz­pi­som po­zi­vam ob­čan­ke in ob­ča­ne ter in­sti­tu­ ci­je, da po­sre­du­je­te pred­lo­ge za ob­čin­ske na­gra­de in priz­na­nja do 30. 4. 2007 na na­slov: Ob­čin­ski svet Ob­či­ne Mir­na Peč Trg 2 Mir­na Peč s pri­pi­som »za na­gra­de in priz­na­nja ob­či­ne«. Pred­log mora vse­bo­va­ti tudi po­drob­no ute­me­lji­tev. Zvo­ne Lah, žu­pan l.r.

marec 2007




Nova pra­vi­la EU za dr­žav­ne po­mo­či v kme­tijs­tvu – spre­mem­be in no­vo­sti pri do­de­lje­va­nju sred­stev iz pro­ra­ču­na Ob­či­ne Mir­na Peč v letu 2007 V letu 2006 se je za­klju­či­lo trilet­no pre­hod­no ob­dob­je, v ka­te­rem so se dr­ žav­ne po­mo­či na po­droč­ju kme­tijs­tva ali nam bolj zna­ne kot kme­tij­ske sub­ven­ ci­je iz pro­računa ob­čine do­de­lje­va­le tudi, če niso bile po­vsem sklad­ne z evrop­ski­mi smer­ni­ca­mi in si­cer na pod­ la­gi ob­činskega pra­vil­nika oz. pro­grama o pos­pe­še­va­nju raz­vo­ja kme­tijs­tva, ki je veljal do kon­ca leta 2006. Ko­nec leta 2006 je spre­mem­ba pred­pi­sov (Ured­ ba ko­mi­si­je (ES) št.1857/2006 z dne, 15. 12. 2006 o upo­ra­bi čle­nov 87 in 88 Po­ god­be ES pri dr­žav­ni po­mo­či za majh­na in srednje ve­li­ka pod­jet­ja, ki se uk­var­ja­ jo s proi­zvod­njo kme­tij­skih proi­zvo­dov in o spre­mem­bi Ured­be (ES) št.70/2001, Ured­ba ko­mi­si­je (ES) št.1998/2006 o upo­ra­bi čle­nov 87 in 88 Po­god­be pri po­mo­či de mi­ni­mis) pri­ne­sla strož­ja me­ri­la, tako da mo­ra­jo nove čla­ni­ce Evrop­ske uni­je ob­sto­je­če she­me dr­žav­ nih po­mo­či us­kla­di­ti in spre­me­ni­ti z ome­nje­ni­mi ured­ba­mi Evrop­ske ko­mi­ si­je. Na Ob­či­ni Mir­na Peč že po­te­ka­jo, za­ ra­di zgo­raj na­ve­de­ne­ga dejs­tva, pri­pra­ve no­vih prav­nih pod­lag za za­go­tav­lja­nje po­mo­či s po­droč­ja kme­tijs­tva v ob­dob­ ju 2007-2013, t.j. no­vih pra­vil­ni­kov, ki bodo opre­de­lje­va­li na­čin in me­ri­la o do­de­lje­va­nju sred­stev za ohra­nja­nje, spod­bu­ja­nje in raz­voj kme­tijs­tva na ob­ moč­ju Obči­ne Mir­na Peč. V pra­vil­ni­kih bo opre­de­lje­no do­de­lje­va­nje dr­žav­nih po­mo­či za dve po­droč­ji: za po­droč­je pri­mar­ne pre­de­la­ve v kme­tijs­tvu ter za po­droč­je pre­de­la­ve in tr­že­nja kme­tijskih proi­zvo­dov ter dru­gih do­pol­nil­nih de­ jav­no­sti na kme­ti­ji, kot so: tu­ri­zem in obrt. Na tej pod­la­gi bo v letu 2007 tudi ob­jav­ljen jav­ni raz­pis, ki bo še po­ drob­ne­je do­lo­čal po­go­je, kri­te­ri­je in po­stop­ke za do­de­li­tev in ko­riš­če­nje sred­stev s po­droč­ja kme­tijstva (v ok­vi­ru



marec 2007

raz­pi­sne do­ku­men­ta­ci­je). Bis­tve­ne spre­mem­be, ki ča­ka­jo upra­vi­čen­ce (to so v na­ši ob­či­ni pred­ vsem kmet­je) v ob­dob­ju pri­pra­ve no­vih prav­nih pod­lag za po­droč­je kme­tijs­tva v ob­dob­ju 2007-2013, se na­na­ša­jo pred­ vsem na: • Spre­mem­bo na­či­na pri­do­bi­va­ nja po­mo­či: in si­cer so v le­tih do se­daj vla­ga­te­lji na raz­pi­sih za po­droč­je kme­ tijs­tva pri­do­bi­li sreds­tva za že iz­ve­de­ne ak­tiv­no­sti na pod­la­gi iz­stav­lje­nih ra­ču­ nov (ure­ja­nje kme­tij­skih zem­ljišč in kme­tij­ske in­fra­struk­tu­re ter pre­pre­če­ va­nje za­raš­ča­nja kme­tij­skih zem­ljišč, pod­po­ra do­pol­nil­nim de­jav­no­stim na kme­ti­ji, de­lo­va­nje dru­štev, izo­bra­že­va­ nje kme­tov, iz­bolj­ša­nje ge­net­ske­ga po­ ten­cia­la v ži­vi­no­re­ji - umet­no ose­me­nje­ va­nje, so­fi­nan­ci­ra­nje pre­ven­tiv­nih ukrepov v kme­tijs­tvu (te­sti­ra­nje škro­pil­ nic, ana­li­za krvi, ana­li­za zem­lje, so­fi­nan­ ci­ra­nje za­va­ro­val­nih pre­mij, bak­te­rio­loš­ ka ana­li­za mle­ka, sofinan­ci­ra­nje in­te­gri­ ra­ne­ga in eko­loš­ke­ga kme­to­va­nja, pro­ mo­ci­ja kme­tijs­tva, sofinan­ci­ra­nje iz­ved­ be pro­jek­ta Oži­vi­tev trav­niš­kih sa­dov­ nja­kov, sofinan­ci­ra­nje stroš­kov ani­ma­zij, izo­bra­že­vanje) kar od leta 2007 ne bo več mo­go­če, ker bo vla­ga­telj oz. kmet pri­do­bil fi­nanč­na sreds­tva oz. po­mo­či le na pod­la­gi pro­jek­ta, pre­dra­ču­na oz. po­slov­ne­ga na­čr­ta, s ka­te­rim se bo prija­vil na jav­ni raz­pis. • In­ve­sti­ci­ja na kme­ti­ji, na­kup opre­me, ure­ja­nje pa­šni­kov, izved­ba pro­gra­ma izo­bra­že­va­nja oz. ka­te­ra dru­ga de­jav­nost, ki se bo iz­va­ja­la v letu 2007 in v na­sled­njih le­tih tega ob­ dob­ja, ki bo pred­met pri­ja­ve na raz­pis, se ne sme za­če­ti pred iz­da­jo od­loč­ be oz. skle­pa upra­vi­čen­cem o do­de­ li­tvi sred­stev. • Ne­ka­te­re ob­li­ke po­mo­či (za izo­bra­ že­va­nje, us­po­sab­lja­nje, sve­to­va­nje oz.

dru­ge ob­li­ke teh­nič­ne po­mo­či) se bodo po no­vem do­de­lje­va­le v ob­li­ ki sub­ven­cio­ni­ra­nih sto­ri­tev, kar po­me­ni, da bodo pre­jem­ni­ki teh sred­stev or­ga­ni­za­ci­je oz. druš­tva s po­droč­ja kme­tijs­tva, ki bodo za kme­ te iz­va­jale ka­te­ro od na­ve­de­nih sto­ri­ tev. • V tem ob­dob­ju ne­ka­te­ri do se­daj so­fi­nan­ci­ra­ni ukrepi ne bodo več mož­ni, in si­cer: sub­ven­cio­ni­ra­nje ana­li­ ze zem­lje, krvi in mleka; iz­bolj­ša­nje ge­ net­ske­ga po­ten­cia­la v ži­vi­no­re­ji - ose­me­ nje­va­nje, saj le-ti niso več sklad­ni z evrop­ski­mi pred­pi­si in so za­je­ti v stroš­ ke te­ko­če proi­zvod­nje v kme­tijs­tvu. Upra­vi­čen­ce bomo o vse­bi­ni no­vih pra­vil evropske kme­tijske po­li­ti­ke še ob­veš­ča­li, za vse in­for­ma­ci­je pa smo do­seg­lji­vi na te­le­fon­ski šte­vil­ki: 07 393 61 00 ali 07 393 61 05 (kon­takt­na ose­ba: So­nja Kle­menc). So­nja Kle­menc, Ob­čin­ska upra­va

Okra­še­na Mir­na Peč Osrč­je Mir­ne Pe­či je še do ne­dav­ne­ga de­cem­bra da­ja­lo vtis, kot da so praz­ni­ki z vsem bliš­čem to ob­či­no treh do­lin zaobš­ li. Po več­let­nem sila skrom­nem okra­še­va­ nju so se Mir­no­pe­ča­ni le­tos od­lo­či­li za ne­ko­li­ko dru­ga­čen pri­stop. Letos je sre­diš­če Mir­ne Pe­či za­res ka­za­ lo praz­nič­no po­do­bo. Na po­bu­do svet­ni­ ka se je ob­li­ko­va­la trič­lan­ska de­lov­na sku­pi­na, da bo v pri­hod­nje skrbe­la za lep­šo po­do­bo Mir­ne Pe­či. Mir­no­pe­ča­ni so za do­dat­na svet­lob­na te­le­sa in okra­si­ tev na­me­ni­li prib­liž­no tri­sto ti­so­ča­kov ozi­ro­ma 1251,87 EUR. Ob tem je žu­pan po­ve­dal, da je bil od­ziv lju­di na okra­si­tev ob­či­ne do­ber in poh­va­ len. S tem je ho­tel dati vsem spod­bu­do, da tudi oni v bo­do­če okra­si­jo svo­je do­mo­ ve in ne­kaj po­sto­ri­jo za praz­nič­no vzduš­ je. Okra­še­va­nje na­ših mest, kra­jev in vasi po­sta­ja vse bolj pri­ljub­lje­no. V Vrh­pe­či


Iz­ varn­o­sti in­ z­dravja pri de­lu Kme­ti­js­tvo­ i­n go­z­d­ar­s­tvo­ i­mata ši­r­o­m s­ve­ta ve­li­k po­me­n z­a nar­o­d­no­ go­s­po­d­ar­s­tvo­ i­n d­r­užbo­ v ce­lo­ti­. Po­le­g z­ago­tavljanja hr­ane­, je­ vs­e­ bo­lj po­me­mbna funkci­ja kme­ti­js­tva o­hr­anjanja nar­avne­ga bi­vanjs­ke­ga o­ko­lja, na­ r­ave­ i­n kultur­ne­ kr­aji­ne­. Kmeti­jstvo i­n goz­darstvo sta, poleg rudarstva i­n gradb­eni­štva tako v i­ndu­ stri­jski­h kot tudi­ v deželah v raz­voju, med gospodarski­mi­ sektorji­ z­ vi­soki­m tveganjem z­a varnost i­n z­dravje pri­ delu. To se še poseb­ej kaže pri­ števi­lni­h nez­­ godah s smrtni­m i­z­i­dom ali­ s hudi­mi­ poškodb­ami­ kot tudi­ pri­ pokli­cni­h b­o­ lez­ni­h. Za varstvo pred nez­godami­ je potreb­­ no veli­ko naporov, ki­ ji­h z­ahtevajo z­ako­ no daj ni­, hu ma ni­ tar ni­ i­n eko nom ski­ raz­logi­. To pa je oteženo, ker gre pretež­ no z­a mala gospodarstva. V ob­rtnem gospodarstvu že dolgo raz­vi­jajo varnostne koncepte z­a mala podjetja. Celo evropska komi­si­ja se je posveti­la tej nalogi­. Ta potreb­na i­n ko­ ri­stna raz­mi­šljanja so, z­aradi­ raz­li­čni­h struktur z­a kmeti­jstvo, uporab­na le v osnovah.

in­ Vrh pe­č pri­ Mi­r ni­ Peči­ vsako leto poskrb­i­jo z­a praz­ni­čno podob­o vasi­. Okrasje se je raz­­ tez­alo vz­dolž celotne vasi­, pred leti­ pa so osrčje vasi­ okrasi­li­ le z­ nekaj svetlob­ni­mi­ telesi­ i­n majhni­mi­ jasli­cami­. Vrhpeč šteje 40 vaščanov i­n prav vsi­ vaščani­ vsakoletno že nekaj tednov pred b­oži­čem načrtujejo okrasi­tev vasi­. V sre­ di­šču vasi­ so spet postavi­li­ lesene jasli­ce z­ maketo b­li­žnje cerkvi­ce svete Ane. Jasli­­ ce so letos postavi­li­ pod li­po, katera je b­i­la okrašena z­ lampi­joni­. Zami­sel o skupnem okraševanju, ki­ ga vaščani­ nadgradi­jo s skrb­jo z­a li­čno podo­ b­o vseh deseti­h hi­š, je nastala predvsem i­z­ družab­ni­h vz­gi­b­ov. Kot ob­ljub­ljajo, b­odo vsako leto pri­pravi­li­ nekaj novega, morda nekoč tudi­ ži­ve jasli­ce v b­li­žnjem Zi­jalu, ki­ z­ veli­ko peči­no i­n Temeni­co po­ nuja pri­merno pri­z­ori­šče. Te­ja Mor­ave­c

Iz­kaz­alo se je, da je i­z­peljava ukrepov varstva pri­ delu v mali­h kmeti­jski­h ob­ra­ ti­h mnogo težja kot v i­ndustri­ji­. Za to so najb­olj odloči­lni­ naslednji­ raz­logi­: • kmeti­jski­ ob­rati­ se pogosto nahajajo daleč drug od drugega i­n z­ato so pri­z­adevanja z­a varnost i­n z­ašči­to težje i­z­vedlji­va; • kmetovalci­ so pogosto pri­si­ljeni­ i­skati­ dodat­ ni­ z­aslužek, z­ vsemi­ negati­vni­­ mi­ posledi­­ cami­ dvojne de­ lovne ob­re­ meni­tve; • delo z­ajema vrsto raz­li­čni­h opravi­l, ki­ ji­h mora i­z­vesti­ ena ose­ b­a; • delovne akti­vnosti­ so odvi­sne od vremenski­h vpli­vov, sez­onski­h potreb­ i­n i­z­ tega i­z­hajajoči­h nujnosti­ oz­. pri­ori­tet; • z­aradi­ soci­alne strukture se v delo vključujejo otroci­ i­n neob­i­čajno vi­so­ ko števi­lo starejši­h ljudi­; • pri­ sez­onski­h i­n pri­ložnostni­h delavci­h fluktuaci­ja otežuje z­adovolji­vo i­z­ob­ra­ ževanje; Pomanjkanje z­adostnega števi­la delav­ cev pogosto vodi­ do preob­remenjenosti­ kmečki­h žena. Slab­ dohodkovni­ položaj se odraža pri­ uporab­i­ z­astareli­h strojev z­ nez­adostno varnostno tehni­ko. Najso­ dob­nejši­ stroji­ i­n novi­ delovni­ postopki­ lahko z­aradi­ nez­nanja vodi­jo do novi­h tveganj. Pogosto je pri­sotno pomanjklji­­ vo i­z­ob­raževanje i­n i­z­popolnjevanje. Sodelovanje s stanovski­mi­ i­n strokovni­­ mi­ z­druženji­ je pogosto premalo raz­vi­­ to. Delovna z­akonodaja oz­. predpi­si­ z­a preprečevanje nez­god pogosto manj­ kajo ali­ so težko raz­umlji­vi­. Za veli­ka podjetja pri­lagojene z­akonske varnost­ ne z­ah teve, so lah ko z­a male ob­ra te nepri­mer ne. Iz­ navedeni­h z­nači­lni­h raz­logov je raz­vi­dno, da je nujno po­ treb­na speci­fi­čna varnostna i­n z­ašči­tna strategi­ja. Po splošnem meri­lu EU i­majo mala podjetja z­aposleni­h do 50, najmanjša

pa do 10 delavcev. Tega ne moremo prenesti­ na kmeti­jstvo. Defi­ni­ci­ji­ se ne pri­b­li­žamo ni­ti­ s števi­lom z­aposleni­h ni­ti­ z­ veli­kostjo posestev. Ljudje, ki­ delajo na mali­h kmeti­jski­h ob­rati­h, so z­aradi­ delovni­h pogojev i­z­­ postavljeni­ števi­lni­m nevarno­ sti­m z­a z­dravje. To so z­la­ sti­: • kemi­čne nevarnosti­, • b­i­ološke nevarno­ sti­, • fi­z­i­kalne nevar­ nosti­, • ergonomske pomanjklji­vosti­, • psi­hosoci­alne ob­remeni­tve. Pri­z­adeti­ se pogosto nevarnosti­ ne z­avedajo oz­. jo z­az­najo prepoz­no. Imajo še poseb­en prob­lem, saj delajo na prostem ali­ v prostori­h, kjer so raz­mere odvi­sne od kli­matski­h i­n vremenski­h pogojev, kot so npr.: vroči­na, mraz­, dež, sneg, ... Ohranjanje z­dravja je potreb­no i­z­ člo­ ve ko ljub­ ni­h, kot tudi­ gospo dar ski­h raz­logov. Zdravstveni­ nadz­or nad vsem področjem je težaven, ker pri­z­adeti­ pre­ težno ne ži­vi­jo v urb­anem okolju. Do­ seglji­vost ljudi­ na podeželju je težka, še poseb­ej na samotni­h kmeti­jah. Možni­ varnostni­ ukrepi­ so: • odstrani­tev ali­ omeji­tev škodlji­vi­h vpli­vov, • medi­ci­nski­ nadz­or delovni­h mest, • nadz­or delovne z­možnosti­ z­ upošte­ vanjem vrste dela, • reden nadz­or z­dravstvenega stanja i­n hranjenje dokumentaci­je o opravlje­ ni­h prei­skavah ter svetovanju, • pregled delovne opreme i­n strojev. V koli­kor je mogoče, naj na delov­ nem mestu ne b­o škodlji­vi­h vpli­vov. Delavec naj opravlja delo, z­a katerega je telesno sposob­en. Poz­nati­ mora ne­ varnosti­ i­n tveganja ter sez­nani­ti­ tudi­ ostale z­ z­dravstveno ogroženostjo. Upo­ rab­a oseb­ni­h varovalni­h sredstev lahko z­avaruje pred z­dravstveni­mi­ nevarnost­ mi­. Pr­i­pr­avi­l: Lu­ka Pi­ko, di­pl. var­. i­ng. VPD i­n PV

marec 2007

7


Priž­gi­te luč ljud­je 2006



De­dek Mraz v OŠ Mir­na Peč ob­da­ro­val otro­ke

Po sta­rem obi­ča­ju se vaš­ča­ni po­sa­mez­nih vasi zbi­ra­jo na vasi in gre­do or­ga­ni­zi­ra­no z ba­kla­mi k pol­noč­ni­ ci v far­no cer­kev Sv. Kan­ci­ja­na. Da bi obu­ di­li ta sta­ri dru­žin­ski obi­čaj, so se dru­ži­ne in vaš­ča­ni iz od­da­lje­ nih vasi in za­sel­kov na bo­žič­ni ve­čer k pol­ noč­ni­ci na­po­ti­li peš v soju ba­kel. Na poti so po­do­živ­lja­li spo­ mi­ne in pri­po­ve­do­va­ nja ded­kov in ba­bic, ki so na sve­ti ve­čer k pol­noč­ni­ci ho­di­li po is­tih po­teh. Tudi te­daj se je tega sta­ re­ga obi­ča­ja, ki ga je or­ga­ni­zi­ra­lo TD Mir­na Peč ude­le­ži­lo ve­li­ko lju­di. Iz vseh sme­ri so se v me­seč­ni no­či vile ko­lo­ne drob­nih lučk, ki so po­sta­ja­le vse ja­snej­še in ži­vah­ nej­še, ko­li­kor bolj so se bli­ža­li far­ni cerk­vi. To do­ži­vet­je tega sta­ re­ga obi­ča­ja nam je še po­lep­ša­lo bo­žič­ni ve­čer, na­ša srca pa so bila pol­na ve­se­lja in lu­či.

Že sep­tem­bra pre­te­kle­ga leta so ste­kle prve pri­pra­ve za iz­de­la­vo otroš­ke na­rod­ ne no­še za ple­sal­ke in ple­sal­ce fol­klor­ne­ga krož­ka. S po­moč­jo otrok in nji­ho­vih sta­rej­ših so­rod­ni­kov, smo pri­do­bi­li ne­kaj sli­kov­nih vi­rov iz ob­dob­ja med obe­ma voj­na­ma. Po­ve­za­li smo se s Fol­klor­nim druš­tvom Kres in nji­ho­vo men­to­ri­co Maj­do Ne­ma­nič ter s sve­to­val­cem za fol­klor­no de­jav­nost pri JSRS za kul­tur­no de­jav­nost Bo­ja­nom Kni­fi­cem. Na pod­la­gi sli­kov­ nih in ust­nih vi­rov ter stro­kov­ne li­te­ra­ tu­re smo s ši­viljo iz­de­la­li ski­ce za iz­ de­la­vo otroš­ke no­ še, ki pred­stav­lja ob­la­čil­no kul­tu­ro kmeč­ke mla­di­ne iz Mir­ne Pe­či in oko­li­ ce sre­di 19. sto­let­ja. Na­rod­no no­šo za tri­najst ple­salk in se­dem ple­sal­cev smo do­bi­li v za­čet­ ku mar­ca. De­kliš­ka no­ša je se­stav­lje­na iz kri­la z ži­vot­kom, spod­nje­ga kri­la – un­tar­ce, blu­ze in pred­pa­ sni­ka. Fan­tov­ska no­ša je se­stav­lje­na iz hlač, sraj­ce, te­lov­ni­ka – lajbl­ca in suk­nji­ča. Ple­sal­ci in ple­sal­ke so v novi po­do­bi že na­sto­pi­li na pri­re­di­tvi za me­di­cin­ske se­stre ter na pri­re­di­tvi za upo­ko­jence na­še ob­či­ne. Pre­pri­ča­ni smo, da no­ša ne bo samo v okras na­ši sku­pi­ni, am­pak bo še do­dat­no pri­po­mo­gla k spoz­na­va­nju, ohra­nja­nju in pri­ka­zo­va­nju na­še kul­tur­ne de­diš­či­ne, za kar gre ve­li­ka zah­va­la tudi Obči­ni Mir­na Peč, ki je v ce­lo­ti kri­la fi­nanč­ne stroške ma­te­ria­la in iz­de­la­ve.

Teja Mo­ra­vec

Sta­ša Ho­če­var Zajc, men­to­ri­ca fol­klor­ne­ga krož­ka

marec 2007

Mno­ži­čen obisk ded­ka Mra­za de­cem­ bra je bil največ­ji do­go­dek za najm­laj­še na Dolenj­skem. Dedek Mraz je s sprems­ tvom dnev­no obis­kal oko­li 400 otrok v sed­mih ob­či­nah. Celo­te­den­sko po­po­to­ va­nje pa se je kon­ča­lo 22. de­cem­bra v mir­no­peš­ki Os­nov­ni šo­li. Otro­ci so se zbra­li v pro­sto­rih os­nov­ ne šo­le, kjer so si og­le­da­li pouč­no ba­sen in pri­ča­ka­li dedka Mra­za, ki jim je raz­ de­lil bo­ga­ta da­ri­la. Po be­se­dah pri­re­di­te­ljev vsa­ko­let­ne­ga ob­da­ro­va­nja iz Druš­tva pri­ja­te­ljev mla­ di­ne Moj­ca, je pod­po­ra lo­kal­nih pod­je­tij ve­li­ka, zato že raz­miš­lja­jo, da bi pri­hod­ nje leto sta­rost­no mejo iz se­da­njih od ene­ga do šest let dvig­ni­li še na se­dem­ let­ne otro­ke. Tako bi se v ded­ko­vi mal­hi na­bra­lo oko­li pet ti­soč da­ril. Le­tos so si sami izbrali igral­sko sku­pi­

no, s čimer so bili zelo za­do­volj­ni. Na pri­re­di­tvi se je pre­ple­ta­la pe­sem in igra, kar je pi­sa­no na ko­žo tako odra­slim kot otro­kom. De­dek Mraz pa je po­ve­dal, da je delo z otro­ci ne­kaj naj­lep­še­ga, saj je otrok kot nji­va, kar vsa­di­mo vanj, to bo ved­no zra­slo, ter da je otrok ved­no og­le­da­lo star­šev in ni­ko­li obrat­no. De­jal je še, da so do­bri mož­je v ve­se­lem de­cem­bru otro­kom pri­ne­sli kan­ček ča­rob­no­sti in jih po­su­li s ča­rob­nim pra­hom. De­dek Mraz si šte­je v po­seb­no čast, da ima to po­slans­tvo z otro­ci in za otro­ke. Naj­po­go­stej­še otroš­ke že­lje pa so bile: »Da se kma­lu spet vr­neš, dedek Mraz«. Ve­se­li de­cem­ber se je za­klju­čil s slo­ve­ som ded­ka Mraza in nje­go­ve­ga sprems­ tva na novo­meš­kem Glav­nem trgu. Teja Mo­ra­vec

Ple­sal­ci fol­klor­ne­ga krož­ka OŠ Mir­na Peč do­bi­li na­rod­ne no­še


2. stro­kov­no sre­ča­nje Druš­tva me­di­cinskih se­ster, ba­bic in zdravs­tve­nih teh­ni­kov Novo me­sto V te­lo­vad­ni­ci Os­nov­ne šo­le Mir­na Peč je na praz­nik dneva že­na ime­lo Druš­tvo me­di­cin­skih se­ster, ba­bic in zdravs­tve­nih teh­ni­kov Novo me­sto dru­go stro­kov­no sre­ča­nje. Druš­tvo ob­sta­ja že 43 let in za­je­ma 870 me­di­cin­skih se­ster iz Bele kra­ji­ne, Do­lenj­ske in Po­sav­ja. Člans­tvo v druš­ tvu je čast in sta­nov­ska ob­ve­za za vse me­di­cin­ske se­stre in zdravs­tvene teh­ ni­ke v Repub­li­ki Slo­ve­ni­ji. Je pro­sto­volj­ no in po­me­ni is­to­ča­sno tudi člans­tvo v Zbor­ni­ci zdravs­tve­ne nege in Zve­zi dru­štev me­di­cin­skih se­ster in zdravs­ tve­nih teh­nikov Slo­ve­ni­je. S po­ve­zo­va­ njem in člans­tvom v zbor­ni­ci – zvezi me­di­cin­ske se­stre ure­sni­ču­je­jo skup­ne in­te­re­se, skr­bi­jo za stro­kov­ni raz­voj in uve­lja­vi­tev ter pro­mo­ci­jo zdravs­tve­ne nege. Po­leg red­nih ima­jo tudi pri­dru­

že­ne in čast­ne čla­ne. Red­ni čla­ni so za­po­sle­ne in ne­za­po­sle­ne me­di­cin­ske se­stre in zdravs­tve­ni teh­ni­ki, pri­prav­ ni­ki, upo­ko­je­ne me­di­cin­ske se­stre in zdravs­tve­ni teh­ni­ki ter di­ja­ki in štu­ denti zdravs­tve­ne nege. Prio­ri­tet­ne na­lo­ge druš­tva so: skrb za na­pre­dek in uve­lja­vi­tev zdravs­tve­ne nege, red­no stro­kov­no izo­bra­že­va­nje, dru­žab­na sre­ča­nja, stro­kov­ne ek­skur­zi­je ter po­ ve­zo­va­nje s krov­no or­ga­ni­za­ci­jo in so­de­lo­va­nje z dru­gi­mi re­gij­ski­mi druš­ tvi in stro­kov­ni­mi sek­ci­ja­mi. Naj­manj šti­ri­krat na leto or­ga­ni­zi­ra­jo stro­kov­na sre­ča­nja, ki se jih ude­le­ži pov­preč­no 150 do 200 čla­nov in čla­nic iz vse re­gi­je. Vse­bi­ne stro­kov­nih sre­ čanj iz­bi­ra­jo gle­de na za­ni­ma­nje in po­tre­be člans­tva, pa tudi gle­de na ak­ tual­nost do­lo­če­ne prob­le­ma­ti­ke. Pre­ da­va­te­lji so do­ma­či zdrav­ni­ki in me­di­ cin­ske se­stre ter raz­lič­ni stro­kov­nja­ki

iz vse Slo­ve­ni­je. Sre­ča­nja v Mir­ni Pe­či se je ude­le­ži­lo 320 me­di­cin­skih se­ ster. V uvod­nem delu je sle­dil bo­gat kul­ tur­ni pro­gram, ki ga je pri­pra­vi­la Os­ nov­na šo­la Mir­na Peč. Po poz­dra­vu pred­sed­ni­ce druš­tva Jo­ži­ce Re­še­tič, žu­pa­na Obči­ne Mir­na Peč Zvo­ne­ta Laha in rav­na­te­lja Alek­san­dra Rupe­na, je sle­di­la pred­sta­vi­tev Mir­ne Pe­či. Naj­ prej se je pred­sta­vi­la sku­pi­na Sr­nic iz mir­no­peš­ke­ga vrt­ca Ce­pe­tav­ček s ple­ som Ko­rač­ni­ca barv. Na­sto­pil je tudi otroš­ki pev­ski zbor pod vods­tvom gos­ po­da Ma­te­ja Bur­ger­ja in mla­di fol­klo­ ri­sti pod vods­tvom Sta­še Hoče­var Zajc. Čla­ni dram­ske­ga krož­ka pa so pri­ka­za­ li, kako zgle­da go­stil­niš­ki kle­pet dveh moš­kih. Ob­čins­tvo je po­ve­se­lil ljud­ski ples Šta­je­riš s sprem­lja­vo har­mo­ni­ke. Nato so čla­ni krož­ka Rde­če­ga Kri­ža po­ve­da­li, kako po­mem­bno je biti kr­vo­ da­ja­lec in kako mame ob do­ma­čih na­lo­gah spret­no vzga­ja­jo svo­je otro­ ke. Za­tem je imel Fra­njo Troj­nar stro­kov­ no pre­da­va­nje z na­slo­vom Kako pre­ ma­ga­ti stres na de­lov­nem me­stu. Na splo­šno je ne­kaj po­ve­dal o stre­su, nje­ go­vem de­lo­va­nju in o po­sle­di­cah, ki na­sta­ne­jo, ko smo pod­vr­že­ni vsa­kod­ nev­ne­mu stre­su. Raz­lo­žil je, kaj po­me­ ni stres na de­lov­nem me­stu, kako se mu lah­ko izog­nemo in ka­te­re so pre­ ven­ti­ve zo­per stres pri delu. Za ko­nec pa je v avli šo­le me­di­cin­ske se­stre po­ ča­ka­la po­go­sti­tev. Teja Mo­ra­vec Fo­to­gra­fi­ja: Teja Mo­ra­vec in Rok Kre­se

marec 2007




Sku­paj za bolj­ši ju­tri

Son­ce sve­ti za vse lju­di ena­ko to­plo, pa tudi dan ima samo 24 ur. Žal pa so med nami tudi ljud­je, ki v svo­ji skr­bi za pre­ži­vet­je ne vi­di­jo son­ca in dan se vle­če v ne­do­gled. Ne­ka­te­rim je po­treb­na le to­pla be­se­da, da pre­že­ne osam­ lje­nost, spet dru­gim le ne­kaj po­mo­či, da pre­mo­sti­jo naj­huj­še. V kra­jev­ni or­ga­ni­za­ci­ji Rde­če­ga kri­ža Mir­na Peč smo se v pre­te­klem letu tru­di­li na­šim po­mo­či po­treb­nim ob­ča­nom dati ti­sto, kar jim je bilo naj­bolj po­treb­no. Ne­ka­te­rim dru­ži­nam in po­samz­ni­ kom smo po­ma­ga­li s pre­hram­benim pa­ke­tom, orga­ni­zi­ra­li smo ak­ci­jo KOŠARICA RK v na­ši tr­go­vi­ni. Iz zbra­ nih do­brin, ki smo jim do­ku­pi­li še ne­kaj ži­vil, smo na­re­di­li 3 pa­ke­te. Ob ted­nu Rde­če­ga kri­ža smo sku­paj z OZRK Novo me­sto or­ga­ni­zi­ra­li ak­ci­jo mer­je­nja krv­ne­ga tla­ka, krv­ne­ga slad­ kor­ja in ho­le­ste­ro­la v krvi ter pri­kaz oživ­lja­nja. Fi­nanč­no smo po­ma­ga­li sed­mim učen­cem pri pla­či­lu šo­le v na­ra­vi, trem učen­cem pa smo po­ma­ ga­li pri plači­lu le­to­va­nja na De­be­lem Rti­ču. Enemu ob­ča­nu smo priskr­be­li drva, fi­nanč­no po­ma­ga­li os­mim dru­ ži­nam in po­sa­mez­ni­kom pri pla­či­lu po­lož­nic. Dru­ži­ni, ka­te­ri je po­go­re­la hi­ša, smo fi­nanč­no po­ma­ga­li pri na­ ba­vi oken. Dve­ma dru­ži­na­ma pa smo ob­ča­sno na­ku­pi­li ži­vi­la in ple­ni­ce. V mesecu ok­to­bru smo iz­pe­lja­li sre­ča­ nje sta­rej­ših ob­ča­nov, obi­ska­li smo vse 80., 90. in vsa­ke­ga po 90. letu sta­ ro­sti ob nji­ho­vem rojst­nem dne­vu. Le-teh je bilo 17. V de­cem­bru smo ob­da­ri­li 285 sta­rej­ših ob­ča­nov in in­ va­li­dov. Obi­ska­li in ob­da­ri­li smo tudi na­še ob­ča­ne, ki bi­va­jo v DSO v No­ vem me­stu in Treb­njem. Sku­paj z Ob­či­no Mir­na Peč smo or­ga­ni­zi­ra­li spre­jem in po­de­li­tev priz­ nanj kr­vo­da­jal­cem - ju­bi­lan­tom. Or­ga­ni­zi­ra­li smo tri­krat mer­je­nje

10

marec 2007

krv­ne­ga tla­ka, tri kr­vo­da­jal­ske ak­ci­je ter pre­da­va­ja o rev­mat­skih obo­le­njih in o slad­kor­ni bo­lez­ni. V le­toš­njem letu pa že­li­mo iz­ve­sti an­ke­to STAREJŠI ZA VIŠJO KAKO­ VOST ŽIVLJENJA, ka­te­re no­si­lec sta Zve­za dru­štev upo­ko­jen­cev Slo­ve­ni­je

in Slo­ven­ska fi­lan­tro­pi­ja. Na­men pro­jek­ta je vklju­či­ti vse sta­ rej­še nad 69 let, ki ži­vi­jo doma, spoz­ na­ti nji­ho­ve po­tre­be, poi­skati ti­ste, ki ne mo­re­jo ali ne vejo za mož­ne ob­li­ ke po­mo­či. V na­sled­jem me­se­cu jih bodo obi­ ska­le na­še pro­sto­volj­ke in z nji­mi na os­no­vi nji­ho­ve­ga pri­stan­ka iz­pol­ni­le vpra­šal­nik, ki vse­bu­je potreb­ne po­ dat­ke o vr­stah po­treb­ne pomo­či.Va­ ro­va­nje po­dat­kov je za­go­tov­lje­no. Sta­rej­ši od­pri­te svo­ja vra­ta in izra­ zi­te svo­je po­tre­be, saj je na­men tega skup­ne­ga dela iz­bolj­ša­ti ali po­lep­ša­ti čas, ki je še pred nami. Ob kon­cu bi se rada zah­va­li­la vsem, ki ste nam ka­kor­ko­li po­ma­ga­li pri na­šem delu, na­šim spon­zor­jem kr­vo­ da­jal­skih ak­cij in pre­da­vanj. To so: Be­ton­ski stre­šni­ki Go­lob, Mini­mar­ket Peč, Gos­til­na Ogu­lin in Mli­nars­tvo Pov­še. Zah­va­la ve­lja tudi g. Raf­ku Ce­ rovš­ku, ki je pris­pe­val med oz. me­di­ co za no­vo­let­no ob­da­ri­tev sta­rej­ših ob­ča­nov. Sla­vi Der­ganc, KORK Mir­na Peč

Seja uprav­ne­ga od­bo­ra Druš­tva vi­no­gradni­kov Mir­na peč v Gos­til­ni Špo­lar No­voi­zvo­lje­ni čla­ni uprav­ne­ga od­bo­ ra Druš­tva vi­no­grad­ni­kov Mir­na peč Jo­že Av­bar, Bar­ba­ra Kra­mar, Mar­jan Primc, Alojz Primc, Ro­man Mak­še, Franc So­mrak, Jer­nej For­tu­na, Aleš Ža­gar in pred­sed­ni­ca Ani­ta Hra­star so se v pe­tek, triind­vaj­se­te­ga fe­bruar­ja se­sta­li na prvi seji z na­me­nom or­ga­ni­ zi­ra­nja bliž­njih ak­ tiv­no­sti druš­tva. Za­ra­di kon­ti­nui­te­ te de­lo­va­nja druš­ tva in pre­da­je dolž­ no­sti, so bili pri­sot­ ni tudi ne­ka­te­ri čla­ni prejš­nje­ga uprav­ne­ga od­bo­ ra. Med naj­po­mem­ bnej­še ak­tiv­nost­mi v pri­hod­njem me­se­ cu vse­ka­kor sodi druš­tve­no oce­nje­ va­nje vin, ka­kor

tudi tra­di­cio­nal­ni spom­la­dan­ski po­ hod druš­tva. Da bi za­go­to­vi­li čim šir­ši krog ak­tiv­ nih čla­nov, so ime­no­va­li več ko­mi­sij, ki bodo or­ga­ni­zi­ra­le de­lo­va­nje druš­tva in o svo­jem delu po­ro­ča­le uprav­ne­mu od­bo­ru. Aleš Ža­gar


Obč­ni zbor Šport­no turi­stič­ne­ga druš­tva Po­lja­ne Čla­ni Šport­no tu­ri­stič­ne­ga druš­tva Po­lja­ne pri Mir­ni Pe­či so se v so­bo­to 17. fe­bruar­ja zbra­li v pro­sto­rih go­stil­ne Ogu­ lin v Mir­ni Pe­či, kjer so ime­li če­tr­ti obč­ni zbor. Po kon­ča­nem obč­nem zbo­ru pa je sle­dil za­bav­ni ve­čer v ma­skah. Druš­tvo je bilo us­ta­nov­lje­no leta 2002, v njem je včla­nje­ nih 84 čla­nov, med ka­te­ri­mi je tudi žu­pan Obči­ne Mir­na Peč Zvo­ne Lah. Funk­ci­ja druš­tva je pred­vsem dru­že­nje, or­ ga­ni­za­ci­ja zim­skih in let­nih po­ho­dov, kre­so­va­nje na Po­ljan­ ski gori, ku­ha­nje pa­su­lja - pa­su­lja­da, ko­sta­njev pik­nik, bo­ žič­ni po­hod z ba­kla­mi ter delo na igriš­ču Po­lja­ne. Pred­sed­ nik Jo­že Hra­star je po uvod­nem go­vo­ru predsta­vil dnev­ni red, nato pa je sle­di­la iz­vo­li­tev de­lov­ne­ga pred­seds­tva. Po­ ro­či­lo so po­da­li tudi taj­nik, bla­gaj­nik ter nad­zor­ni od­bor druš­tva. Pred­sta­vi­li so na­črt dela za le­toš­njo leto. Eden iz­ med na­čr­tov je tudi do­kon­ča­nje pre­pi­sa igriš­ča, po­sta­vi­tev kan­de­la­brov in ref­lek­tor­jev na igriš­ču ter po­sta­vi­tev za­por­ nic na par­ki­riš­ču. Po­da­li so pred­log, da bi do­lo­či­li sek­ci­jo, ki bi vo­di­la po­ hod­no de­jav­nost, skr­be­la za or­ga­ni­za­ci­jo in do­lo­či­tev tra­se. Spre­je­li so sklep, da je Obči­na Mir­na Peč so­last­nik igriš­ča na Po­lja­nah in si­cer v so­raz­mer­nem de­le­žu fi­nanč­ne­ga vlož­ ka ob­či­ne. Pred­log odbo­ra je bil, da se spre­me­ni pla­či­lo ce­lo­let­ne čla­na­ri­ne iz 8,5 EUR na 10 EUR. Čla­na­ri­na pa naj bi se na­ka­zo­va­la na te­ko­či ra­čun druš­tva po po­lož­ni­cah. Pred­log o spre­mem­bi čla­na­ri­ne je bil spre­jet. Na kon­cu so med­se spre­je­li še de­vet no­vih čla­nov. Po kon­ča­nem urad­ nem delu je sle­di­la ve­čer­ja in pust­no ra­ja­nje, ki ga je po­pe­ stril an­sam­bel, se­stav­ljen iz treh čla­nov druš­tva, ki je za­ba­val maš­ka­re poz­no v noč. Teja Mo­ra­vec

Po­hod ŠTD Po­lja­ne

Foto: ŠTD Po­lja­ne

Čla­ni Šport­no tu­ri­stič­ne­ga druš­tva Po­lja­ne so 11. mar­ca or­ga­ni­zi­ra­li po­hod na Tr­di­nov vrh. Po­hod­ni­ki so se v ju­tra­ njih urah zbra­li na po­ljan­skem igriš­ču, nato pa so se s svo­ji­mi av­to­mo­bi­li od­pe­ lja­li do Ga­br­ja. Na par­ki­riš­ču pri Poto­ku jih je ča­ka­lo še 27 po­hod­ni­kov. Vsi sku­ paj so se ob 9:40. uri od­pra­vi­li pro­ti Gos­po­dič­ni, kjer so se jim pri­dru­ži­li še štir­je po­hod­ni­ki. Na Gos­po­dič­ni so ime­ li tudi kraj­ši po­sta­nek, nato pa so pot nada­lje­va­li pro­ti Tr­di­no­vem vrhu, kjer je sle­dil po­sta­nek z ma­li­co. Vseh 47 po­ hod­ni­kov je po os­vo­ji­tvi vrha ča­ka­lo ko­si­lo na Mi­klav­žu. Po okrep­či­lu so se po­hod­ni­ki vr­ni­li na­zaj na iz­ho­dišč­no toč­ko. Ce­lo­ten po­hod so po­hod­ni­ki opra­vi­li v še­stih urah. Teja Mo­ra­vec

marec 2007

11


Pri­re­di­tev Kra­ljes­ Ob­či­na Mir­na Peč, tam­kajš­nja osnovna šo­la in Druš­tvo upo­ko­jen­cev so 26. de­cem­bra po­pold­ne po­va­bi­li obča­ne na prire­di­tev Kra­ljes­tvo na­še sre­če. V na­tr­pa­nem Kul­tur­nem domu so se pred­sta­vi­le v ob­či­ni de­lu­jo­či moš­ki pev­ski zbor Rož­ma­rin, žen­ska pev­ska sku­pi­na Če­be­li­ce, D ruš­tvo har­mo­ni­kar­jev, os­nov­no­šol­ci in čla­ni dram­ske sku­pi­ne Skri­ti raj z upri­zo­ri­tvi­jo igre o rojs­ tvu otro­ka. Ob­moč­no zdru­že­nje Rde­če­ga kri­ža Novo me­sto pa se je s priz­na­nji spom­ni­lo 38-ih kr­vo­da­jal­cev - ju­bi­lan­tov, ki so da­ro­va­li kri:

5

pet­krat

Go­renc Sil­vo Kos Tone Ma­toh Aleš Mur­gelj Uroš Stro­jin Klav­di­ja Tram­te Mar­ko

10 15 20 25

de­set­krat

Čan­želj Dar­ko Go­renc An­ton Kre­se Pri­mož Pu­gelj Pri­mož Saje Tonč­ka Šme­jic Mat­jaž

pet­najst­krat Ce­sar Pe­ter Lu­bej Si­mon Mak­še Ro­bert Rav­ni­kar Rudi Smr­ke Jo­že Ver­bič Leon Zu­pan­čič Jo­že Ža­gar Da­rin­ka

dvaj­set­krat

Gran­dljič Ja­nez Kav­šek Jo­že Ko­vič Vida

pe­tind­vaj­set­krat Dre­nik Ja­nez Ko­lenc Ja­nez Ogu­lin Slav­ko

Hnala!

30 35 40 45 50

tri­de­set­krat

Fab­jan Jo­že Ma­le­še­vec Mar­jan Zu­pan­čič Dam­jan

12

marec 2007

pe­tin­tri­de­set­krat šti­ri­de­set­krat Saje Bran­ko Virc Jo­že

Bob­nar An­drej Slak Mir­ko

pe­tin­šti­ri­de­set­krat pet­de­set­krat Pa­pež Franc Saje Franc

Kre­se Bogo Mak­še Ja­nez Slak Jo­že


es­tvo na­še sre­če

Naš­la sva lju­be­zen pra­vo, sre­čen sem, ker te imam, v zi­bel­ki pa son­ce zla­to nama sije noč in dan. (Ču­ki)

Na pri­re­di­tev je priš­lo 13 ju­bi­lan­tov, ka­te­rim sta priz­na­nja po­de­li­la pred­sed­ni­ca Območ­ne­ga zdru­že­nja Rde­če­ga kri­ ža Ani­ca Bu­ko­vec in žu­pan Zvo­ne Lah. Tudi mir­no­peš­ko Tu­ri­stič­no druš­tvo je s po­de­li­tvi­jo priz­nanj in na­grad skle­ni­lo vsa­ko­let­ni iz­bor naj­lep­še ure­je­nih hiš in kmeč­ke do­ma­či­je v letu 2006. Za naj­lep­šo ure­je­no hi­šo z oko­li­co sta do­bi­la priz­na­nje Nada in Mar­jan Mi­kec iz Do­le­nje­ga Pod­bor­šta, za lepo ure­je­no oko­li­ca doma sta do­bi­la priz­na­nje Iva­na in Jo­že Pre­ši­ček iz Go­re­nje­ga Pod­bor­šta, za naj­bolj ure­je­no kmeč­ ko do­ma­či­jo pa Tonč­ka in An­ton Be­rus iz Sred­nje­ga Glo­bo­do­la. Po prire­di­tvi je sle­di­la raz­sta­va 104-član­ske­ga druš­tva po­de­žel­skih že­na, ki so na og­led po­sta­vi­le naj­raz­lič­nej­še, že sko­raj­da po­zab­lje­ne pri­po­moč­ke, nek­daj ne­po­greš­lji­ve pri negi do­jenč­ka. Raz­sta­va je bila na og­led do pr­vih ja­nuar­skih dni. Teja Mo­ra­vec

marec 2007

13


Po­hod na Go­lo­bi­njek

Pri Brcarjevih v Nebesih: z leve Erika Avguštinčič, Barbara Kramar, Lea Marija Colarič, Anita Hrastar, Zdenka Mirtek, Bojan Brcar.

Mir­no­peš­ko druš­tvo vi­no­grad­ni­kov vsa­ko leto pri­pra­vi vi­no­grad­niš­ki po­hod iz Mir­ne Pe­či na Go­lo­bi­njek. V so­bo­to 10. mar­ca je po­te­kal sed­mi zapo­vrst­jo. Po­hod, ka­te­re­ga se je ude­le­ži­lo oko­li 70 po­hod­ni­ kov, je ot­vo­ri­la letošnja cvič­ko­va princesa Bar­ba­ra Kra­mar. Na­men po­ho­da je pred­vsem dru­že­nje vi­no­grad­ni­kov, nji­ho­vih so­rod­ni­kov in pri­ja­te­ljev, čla­ni druš­tva pa pred­sta­vi­jo vi­no­grad­niš­ko delo. Vi­no­grad­niš­ko druš­ tvo skr­bi za izo­bra­že­va­nje svo­jih čla­nov, ima pa ve­li­ke za­slu­ge, da so se po­sa­mez­ne go­ri­ce po­nov­no za­sa­di­le s cep­lje­no trto. Po­hod­ni­ki so ime­li več po­stan­kov, med ka­te­ri­mi so si og­le­do­va­li kle­ti in zi­da­ni­ce. Vsa­ka iz­med njih nosi svo­jo zgod­bo, skup­ no pa jim je pou­dar­ja­nje et­no­lo­gi­je. Med po­ho­dom so ime­li po­hod­ni­ki tudi de­gu­ sta­ci­jo pe­tih raz­lič­nih vin, ki jo je vo­dil vin­ski sve­to­va­lec Jo­že Roz­man. Med pot­jo so se lah­ko okrep­ča­li s klo­ba­sa­mi, pe­ci­ vom in raz­lič­ni­mi vini. Cilj po­ho­da je bila For­tu­no­va go­stil­na na Go­lo­bi­nje­ku, kjer so po­hod­ni­ke po­stre­gli z go­la­žem. Za do­ bro vzduš­je je po­skr­be­lo Druš­tvo har­mo­ ni­kar­jev Mir­na Peč. Na­sled­nji do­go­dek, ki ga pri­prav­lja druš­tvo vi­no­grad­ni­kov, pa bo oce­nje­va­nje vin pred cvič­ka­ri­jo. Teja Mo­ra­vec Foto: Ma­rio Mur­ko

Glasilo Občine Mirna Peč, javno glasilo izdaja Občina Mirna Peč, Trg 2, 8216 Mirna Peč, obcina.mirnapec@siol.net, TRR 01370-0100015628. Tel: (07) 39 36 100, faks: (07) 39 36 107. Medij Glasilo Občine Mirna Peč je vpisan v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod številko 169 (odločba 006-392/2002). Glavni in odgovorni urednik: Zvone Lah, župan; Pri pripravi te številke so sodelovali: Mira Fabjan Barbo in Nataša Rupnik iz občinske uprave, Teja Moravec, zunanja sodelavka. Lektorirala: Tadeja Resman Špes. Oblikovanje in grafična priprava: Špes, grafični studio, Novo mesto. Tisk: Zvone Kastelic s.p. Naklada: 800 izvodov.

14

marec 2007

Iz silvestrovanja cvičkovih princes pri Javorniku: zgoraj Lea Marija Colarič (1. cvičkova princesa), z leve: Urška Zalar ( 2.cvičkova princesa), Zdenka Mirtek.

Trgatev pri Kerinovih: Lojze Kerin, s prijateljem in cvičkovima princesama.

Iz Goleka, z leve: Slavko Šribar (kralj cvička 2006), Barbara Kramar, Jernej Žaren - večji pridelovalec cvička in modre frankinje iz Krškega, Anita Hrastar (3.cvičkova princesa), Erika Avguštinčič (5. cvičkova princesa), Barbara Kramar (8. cvičkova princesa) in Anita Hrastar (7. cvičkova princesa).


Dnevnik cvičkove princese - 3. del Organizirala sem silvestrovanje cvičkovih princes. Dobile smo se pri Miranu Juraku, pot nadaljevale proti mirenskemu gradu, kjer nas je sprejel Dušan Skerebiš in Branko Knježevič. Ko sta nam pred­ stavila zgodovino in prihodnost »speče lepotice«, smo se odpravile v Nebesa k Brcarjevim, kjer so nas popeljali v njihovo vinsko klet in nam preko degustacije ponudili njihovo paleto vin (11 smo jih 8. 12. 2006 po poskusile, najbolj neobičajna je žametovka - novoletna trgatev in prešanje). Seveda po degustaciji vina mirnski dolini se prileže tudi hrana, odšle smo v Gostilno Javornik, v Rakovniku pri Šentrupertu, kjer nas je lastnik Goran Pevec pogostil s specialitetami iz krušne peči. Poskrbel pa je tudi za živo glasbo, zato smo se princese kar precej zadržale. Z Mojco Mavec in njeno snemalno ekipo smo se dobile na Loki, kjer smo imele kratek intervju, za 12.12. Novo mesto na SLO 1. Prof. doc. dr. Mojmir Wondra je prišel k našim vinogradnikom, kjer smo skupaj odkrivali napake 15. 12. mladega vina. Ugotovili smo, da se je negovanje in kletarjenje v Mirni Peči izboljšalo, saj so iz leta v Mirna Peč leto boljša vina. Vinogradniki iz Čateža so si že vzeli čas za silvestrovanje, ki so ga priredili v gostilni Ravnikar, poleg 15. 12. društvenega ocenjevanja cvičkov, so za prve tri podelili tudi bogate nagrade. Čatež pod Zaplazom Vinogradniško društvo Trebnje je v Oparatovi zidanici na Stari Gori organiziralo Štefanovo pokušino vin. Za strokovno vodenje je poskrbel Samo Hudoklin iz novomeškega zavoda. Po koncu so nas 26.12. Oparatovi še povabili v njihovo klet, na njihovo penino »la Franc« poimenovano po Francu Opari, Stara Gora lastniku. UO Zveze društev vinogradnikov Dolenjske je imel sestanek, po sestanku pa še večerjo v Gostišču 27. 12. Novo mesto Kos. S prejšnjo princeso Anito Hrastar sva bili povabljeni na silvestrovanje k lanskoletnemu kralju cvička 30.12. Slavku Šribarju iz Goleka pri Krškem. Golek Kerinovi, Lojze Kerin-predsednik VD Veliki Trn, so imeli novoletno trgatev laškega rizlinga (500 trt) 1. 1.2007 in prešanje sušene modre frankinje. Laškega rizlinga je nateklo 15 litrov, sušene frankinje pa 20 litrov, Straža nad obe sta dosegli okoli 250 ° Oe. Za primerjavo - to je štirikrat slajše kot med. Krškim Turistično društvo Otočec, v sodelovanju z vinogradniškima društvoma Grčevje in Trška gora, je organiziralo tradicionalno že 13. cvičkovo gaz. Povabil me je predsednik TD Otočec Roman Novak27. 12. marsikdo ga pozna iz gradu Otočec, kot animatorja. Otočec Zvečer pa sem bila povabljena v restavracijo Tango, kjer so mladi kuharji in natakarji, ki sodelujejo v projektu Kulinarični zakladi Slovenije, vodja Damjan Fink, pripravili slowfood večerjo, s 7 hodi. K vsaki hrani so ponudili drugo vino, za glasbo so poskrbeli Zlati Muzikanti in Marko Pezdirc. Hrano 27. 12. so pripravljali pred nami. Jedli smo res počasi, saj je celotna večerja trajala pet ur. Otočec V Kmečkem hramu smo se zbrali vsi predstavniki cvička. Večer je bil posvečen tistim, ki so zaslužni za to, da je vino cviček dobil zaščito z elaboratom in kratico - P.T.P., priznano tradicionalno poi­ menovanje. Posebne pozornosti so bili deležni: Zdravko Mastnak - bivši glavni enolog v Krški kleti, sedaj samostojni proizvajalec penin: Valentina in Valvasor; Slavica Šikovec - profesorica na Biotehniški 20. 1. Kostanjevica fakulteti, sicer Štajerka, vendar se je zagrizeno borila za cviček in Ivo Kuljaj - avtor knjige Cviček. V gostilni Špolar smo imeli občni zbor, na katerem je dosedanjega predsednika društva Dušana Pusta zamenjala lanskoletna cvičkova princesa Anita Hrastar, tajnik je ostal Marjan Primc, dosedanji 3. 2. blagajnik Franci Papež pa je svoje delo prepustil meni. Mandat traja štiri leta. Mirna Peč V Mengšu vsako leto organizirajo tradicionalno prireditev Pod mengeško marelo, letošnja je bila že 23. po vrsti. Odločili so se, da bo tematika Dolenjska. Mengeška godba je povabila svoje pobratene kolege Šentrupertško godbo in njihove vinogradnike. Nastopili pa so še Oto Pestner, Mladi Dolenjci, Slovenci, Korenine, Zlati muzikanti in Alpski kvintet. Za smeh po je poskrbel tudi Krjavel. Franc Pestot­ nik – podokničar, me je povabil k sodelovanju. Priredili smo dve predstavi, k prvi je prišlo pet avto­ busov Avstrijcev. Obe predstavi sta bili razprodani. Očitno take prireditve nekje še živijo. Jaz sem se 24. 2. imela skrajno lepo, navezala sem ogromno prijateljstev. Mengeš Vinogradniško društvo Mirna Peč je organiziralo 7. tradicionalni vinogradniški pohod, letos so se 10. 3. podali proti Golobinjeku. Zbralo se je kar lepo število pohodnikov, obiskali pa so nas tudi prijatelji Mirna Peč iz Gorenjske. Kot princesa sem jih pozdravila na koncu pohoda, pri Fortunatovih. V Oparatovi zidanici sem imela slikanje za etikete in v častnike, saj kot veste, se mi počasi mandat izteka in je treba poskrbeti, da bom svoj mandat malo bolj slavnostno zaključila. Hkrati pa sem bila prisotna še na ocenjevanju vin, ki so ga organizirali vinogradniki iz Trebnjega. Po vtisu dosedanjih vzorcev, je kar nekaj izvrstnih cvičkov in drugih vin, hkrati pa je treba opozoriti na pravilno kletar­ 10. 3. jenje in pravilno negovanje, ker se tipične napake še pojavljajo. Stara Gora Barbara Kramar

marec 2007

15


Gle­da­liški pred­stavi Snu­bač in Med­ved

Obnova župn

Kul­tur­no druš­tvo Mir­na Peč de­lu­je že 29. leto. Os­nov­na de­jav­nost druš­tva je gle­ da­liš­ka de­jav­nost, pove­zu­je­jo pa se tudi z os­ta­li­mi kul­tur­ni­mi druš­tvi v do­ma­či ob­či­ni. Vsa­ko leto uprizori­jo eno dram­sko delo, pred­vsem ko­me­di­je. V ne­de­ljo 11. mar­ca je druš­tvo v dvora­ ni mir­no­peš­ke­ga Kul­tur­ne­ga doma pri­pra­vi­lo gle­da­liš­ko pred­sta­vo. Pred­sta­

vi­li so dve eno­de­jan­ki ru­ske­ga pi­sa­te­lja An­to­na Pav­lo­vi­ča Če­ho­va, ro­je­ne­ga 1860. Po po­kli­cu je bil zdrav­nik, na­pi­sal pa je vr­sto od­lič­nih dram­skih del, ki jih že več kot sto let upri­zar­ja­jo na gle­da­liš­ kih odrih po vsem sve­tu. Če­hov je eden naj­več­jih ru­skih pi­sa­te­ljev iz ob­dob­ja po realizmu. Naj­bolj zna­ne so nje­go­ve kratke zgodbe, za ka­te­re ima­jo Rusi celo po­seb­no ime (tran­slit če­hov­skij ras­skaz – čehovska pripoved). Prav tako se je Če­hov pro­sla­vil tudi z dramskimi deli. Spa­da med naj­več­krat upri­zar­ja­ne dra­ ma­ti­ke v 20. stoletju. Eno­de­jan­ki Med­ved in Snu­bač sta

16

marec 2007

nam na pred­sta­vi po­ve­da­li in po­ka­za­li, kako strast­no se zna­mo pre­pi­ra­ti za­ra­di po­pol­no­ma ne­po­treb­nih stva­ri in kako se huda jeza lah­ko hi­tro spre­me­ni v svo­ je po­pol­no nas­prot­je. V ša­li Snu­bač so na­sto­pa­li Lam­bert Pote kot Ste­pan Ste­ pa­no­vič Ču­bu­kov, Ber­nar­da Go­renc kot Na­ta­li­ja Ste­pa­no­va in Blaž Re­žek kot Ivan Va­si­lje­vič Lo­mov. V ša­li Med­ved pa so na­sto­pa­li Ne­ži­ka Re­žek kot Je­le­na Iva­no­va Po­po­va, Bog­dan Krevs kot Gri­go­rij Ste­pa­no­vič Smir­nov in Lam­bert Pate kot Luka. Ko­stu­me si je za­mi­sli­la Sta­ša Vovk, se­ši­la jih je Ani­ca Gaš­pa­rac, sce­na pa je skup­no delo čla­nov druš­tva. Z ena­ko upri­zo­ri­tvi­jo pa se bodo pred­ sta­vi­li še v Grad­cu v Beli Kra­ji­ni, Met­li­ki, na Dvo­ru, v Šmar­je­ti, No­vem me­stu in Treb­njem. V pri­hod­nje pa si že­li­jo upri­ zo­ri­ti delo pi­sa­te­lji­ce Agat­he Chri­stie. Teja Mo­ra­vec

Ko nez­na­ni obi­sko­va­lec pri­de pr­vič v Mir­ no Peč, pa naj bo iz ka­te­re koli sme­ri, že na obrob­ju, preden se spu­sti v do­li­no, za­gle­da mo­goč­ni zvo­nik far­ne cerk­ve, ki po­no­sno zre v nebo. Do­ber vtis, ki ga na­re­di zvo­nik, ne­na­do­ma iz­puh­ti, ko obi­sko­va­lec pri­de do cerk­ve. Na­me­sto pri­ča­ko­va­ne na novo po­bar­va­ne fa­sa­de, za­gle­da vso sivo in polno vlaž­nih ma­de­žev, ki ka­že­jo na to, da že ne­kaj ča­sa klju­bu­je vse­mo­gočim vre­men­skim ne­pri­li­ kam. Prav tako le-ta obi­sko­va­lec ugo­to­vi, ko vsto­pi v cer­kev, da so žup­lja­ni tudi na vi­dez nje­ne no­tra­njo­sti kar malo po­za­bi­li. Res je, ne­ko­li­ko pre­več smo od­la­ša­li z vzdr­že­va­njem na­še far­ne cerkve, ki je bila od vse­ga za­čet­ka po­nos na­še­ga kra­ja, saj je bila mo­goč­na in lepa, kar lah­ko ugo­to­vi vsak tudi da­nes. Cer­kev so na­ši pred­ni­ki za­če­li gra­di­ti ob ob­sto­je­či cerk­vi­ci v zelo neu­god­nem ča­su, med prvo sve­tov­no voj­no, to je leta 1915 in so jo tudi zgra­di­li. Mo­re­mo si mi­sli­ti, ko­li­ko odre­ka­nja je bilo po­treb­ne­ga v že tako tež­ kih voj­nih ča­sih, a zmo­gli so in 15. apri­la 1917 je bila pos­ve­če­na. Na­sled­nje več­je delo pa je bilo oprav­lje­no med dru­go sve­tov­no voj­no in sicer leta 1942, ko je bil ome­tan ves strop. V bom­bnem na­ pa­du leta 1944 je cer­kev utr­pe­la poš­kod­be, za­ra­di ka­te­rih so se v po­voj­nem ča­su vr­sti­la raz­na po­pra­vi­la. Po­do­ba cerk­ve je bila do­ kon­ča­na z do­gra­di­tvi­jo zvo­ni­ka. V lan­skem letu je gos­po­dar­ski svet skle­nil, da ob 90. ob­let­ni­ci pos­ve­ti­tve, ki jo bomo ob­ha­ja­li 15. apri­la, na­ši far­ni cerk­vi damo novo po­do­bo, kot si jo tako ča­stit­lji­va zgrad­ ba tudi za­slu­ži. Na cerk­vi je bilo oprav­lje­nih kar ne­kaj po­treb­nih del; oba po­žar­na zi­do­va sta ob­le­ če­na v novo plo­če­vi­no, prav tako na prez­bi­ te­ri­ju, kjer so za­me­nja­ni tudi žle­bo­vi. Pri tem je bilo oprav­ljenih tudi ne­kaj zi­dar­skih del, za­me­nja­ni pa so bili tudi deli os­treš­ja. Si­cer pa je po­treb­no na ostreš­ju za­me­nja­ ti še pre­cej­šen del stroh­nje­ne­ga in med voj­no pre­stre­lje­ne­ga lesa ter za­me­nja­ti ope­ ko, ki je že na­ro­če­na. Za­me­nja­ti je po­treb­no tudi žle­bo­ve in stre­lo­vo­da ter le­se­na okna. Ple­ska­nje no­tra­njo­sti cerk­ve se prič­ne 12. mar­ca, ka­kor tudi ob­no­va fa­sa­de po pre­krit­ ju stre­he in za­me­nja­va oken na prez­bi­te­ri­ ju. Iz vseh na­šte­tih po­pra­vil je raz­vid­no, da je to tudi ve­lik fi­nanč­ni za­lo­gaj, ki je po pre­ dra­ču­nu te­žak 104.797 EUR, pri­šte­ti pa je po­treb­no še 20% DDV (20.959 EUR). Pred­vi­de­no je, da bodo fi­nanč­ni viri za


ijske­ ce­rkve­ pokri­tje teh stroškov naslednji­: • prodaja cca. 300 m3 lesa, • predvi­den odkup 6.464 m2 župni­jske z­emlje z­a potreb­e avtoceste i­n pri­ključne ceste • pri­spevek oz­. dar župljanov i­n vseh ti­sti­h preb­i­valcev v naši­ mladi­ ob­či­ni­, verujoči­h i­n neverujoči­h, ki­ se čuti­jo odgovorne z­a ohrani­tev te kulturne dedi­šči­ne, ki­ so nam jo z­aupali­ v nadaljnjo skrb­ naši­ predni­ki­, mi­ pa i­mamo dolžnost, da jo ohrani­mo z­a naše pri­hodnje rodove. Cerkev tako ni­ samo stvar verujoči­h, ampak vseh krajanov, saj je b­i­la že od nekdaj ponos kraja. Verja­memo, da­ b­omo tudi­ tokra­t, kot smo v preteklosti­ ž­e večkra­t doka­za­li­, združ­i­li­ vse na­š­e moči­ i­n skupa­j uresni­­ či­li­ ta­ ci­lj, ki­ je h­kra­ti­ tudi­ na­š­a­ skupna­ dolž­nost. Ob­ra­ča­mo se na­ vse skupa­j i­n na­ vsa­kega­ poseb­ej s proš­njo, da­ vsa­k pri­speva­ po svoji­h­ na­jb­oljš­i­h­ močeh­. Okvi­rno b­i­ s pri­spevkom 200 EUR na­ vsa­ko h­i­š­o, la­h­ko pora­vna­li­ ra­čune. Upamo, da b­odo vsi­, ki­ z­morejo pri­spevati­ več, nadomesti­li­ dar ti­sti­h, ki­ v resni­ci­ ni­so sposob­ni­ pri­spevati­ toli­ko. V teh dneh b­odo ti­sti­, ki­ so b­i­li­ naprošeni­ z­a pob­i­ranje naši­h pri­spevkov, ob­i­skovati­ gospodi­njstva. Lahko b­oste darovali­ v več ob­roki­h (dveh ali­ treh). Pri­čakujemo, da b­oste te ljudi­ lepo sprejeli­, z­a kar vam v naprej lepa hvala, prav tako pa z­a vse vaše darove, b­rez­ kateri­h ne b­i­ mogli­ uresni­či­ti­ teh z­astavljeni­h ci­ljev. Fr­anc Amb­r­oži­č i­n Jane­z Opar­a, klju­čar­ja žu­pni­jske­ ce­r­kve­

marec 2007

17


­ ŠOLSKA STRAN ­ ŠOLSKA STRAN ­ ŠOLSKA STRAN ­ Ogle­d NUK­a in­ b­ale­tn­e­ pre­dstave­ Do­n­ Kiho­t

Dan, ki­ smo ga učenci­ sedmega a i­n b­ komaj pri­čakovali­, je b­i­l sreda, 28. 2. 2007. Takrat smo se z­ uči­telji­ odpravi­li­ v Ljub­ljano z­ namenom, da si­ ogledamo NUK i­n b­aletno predstavo Don Ki­­ hot. Na že omenjen dan ob­ 11.45 smo se z­b­rali­ pred šolo i­n poča­ kali­ na avtob­us. Ko smo b­i­li­ vsi­ na svoji­h sedeži­h, je voz­ni­k lahko odpeljal po avtocesti­ do Ljub­ljane. Sredi­ mesta nas je z­apusti­l, mi­ pa smo peš odšli­ do NUK­a. Vi­deli­ smo z­nameni­te stopni­ce, Plečni­kove arhi­tekturne načrte i­n druge stvari­, ki­ ji­h je načrtoval arhi­tekt Jože Plečni­k. Na žalost pa je b­i­la veli­ka či­talni­ca odprta le z­a študente, ki­ so i­meli­ poseb­no karti­co z­a odklepanje vrat. Nato smo se odpravi­li­ do Gospodarskega raz­stavi­šča. Ko smo pri­šli­ do sprejemne sob­e, so nam uslužb­enke pob­rale jakne i­n jopi­če i­n ji­h raz­vrsti­le na ob­ešalni­ke, ki­ so b­i­li­ rez­er vi­rani­ pose­ b­ej z­a našo šolo. Uči­telji­ce so nam raz­deli­le karte, vendar pa smo morali­ še kaki­h 15 mi­nut počakati­ na vstop v dvorano. Potem pa se je predstava z­ares z­ačela. Gledali­ smo b­alet Don Ki­hot. Trajal naj b­i­ 2 uri­ i­n 45 mi­nut, ker pa so b­i­li­ na prejšnji­ predstavi­ i­z­gredi­, so jo skrajšali­ na ta nači­n, da so odvz­eli­ tretje dejanje, kjer se Don Ki­hot b­ori­ z­ mli­ni­ na veter. Med ogledom je b­i­l še 15­mi­nutni­ odmor, da smo se malo »pretegni­li­«. Drugi­ del pred­ stave je b­i­l z­ame b­olj z­ani­mi­v, ker je b­i­lo b­olj raz­b­urlji­vo. Navdu­ ši­la me je tudi­ glasb­a. Opaz­i­lo se je tudi­, da je b­alet Don Ki­hot z­elo naporna predstava, ker so b­i­li­ tako i­gralci­ kot glasb­eni­ki­ potni­ po čelu. Po koncu smo z­aploskali­ vsem nastopajoči­m i­n v mi­ru odšli­ po svoja ob­lači­la. Zb­rali­ smo se pred vhodom v sprejemno sob­o i­n počakali­ na avtob­us. Ker pa b­i­ moral b­alet trajati­ 2 uri­ i­n 45 mi­nut, smo i­meli­ 1 uro prosto. Iz­kori­sti­li­ smo jo tako, da smo odšli­ še v Ci­ty park i­n nakupi­li­ sladkari­je. Ta dan je b­i­l vsem več ali­ manj všeč. Meni­ je pusti­l poseb­en vti­s, saj je b­i­la ta b­aletna predstava moja prva do sedaj i­n pr vi­č sem si­ ogledal NUK. Malo podrob­neje sem spoz­nal tudi­ Jožeta Plečni­ka i­n njegova dela. Lu­ka Žagar­, 7.b­

POROČILO ŠPORTNEGA DNE, 31. 1. 2007

Učenci­ predmetne stopnje OŠ Mi­rna Peč so i­meli­ z­i­mski­ šport­ ni­ dan. Raz­deli­li­ so se v skupi­ne, glede na kraj, kamor so se od­ peljali­. Na i­z­b­i­ro so i­meli­ tri­ raz­li­čne kraje: Dolenjske Topli­ce, Otočec i­n Cerkno. Za vse možnosti­ je b­i­lo dovolj pri­jav. V Do­ lenjske Topli­ce so se učenci­ odpeljali­ ob­ 8.15. Tam so i­meli­ vod­ ne akti­vnosti­ v b­az­eni­h. Učenci­, ki­ so se odloči­li­, da b­odo preži­veli­ športni­ dan na Otočcu, kjer so uži­vali­ v raz­li­čni­h športni­h dejavnosti­h, kot so: teni­s, aerob­i­ka, lokostrelstvo, b­admi­nton i­n fi­tnes, so se i­z­pred šole odpeljali­ ob­ 7.45. Ti­sti­, ki­ pa so se odloči­li­ z­a smučanje na Cerknem, so se na pot odpravi­li­ že ob­ 6.30 i­n pri­šli­ domov poz­no popoldne. Športni­ dan se je srečno končal, saj ni­ b­i­lo poškodb­. Tako učenci­ kot uči­telji­ pa so se vsi­ z­ab­avali­. Lau­r­a Be­r­u­s, 9.a

FRANCE PREŠEREN 1. Kje i­n kda­j je b­i­l rojen Fra­nce Preš­eren? s) v Mari­b­oru, 5. 8. 1940 z­) v Vrb­i­ na Gorenjskem, 3. 12. 1800 b­) na Vrhni­ki­, 10. 5. 1876 2. Rodi­l se je kot: l) peti­ od tri­najsti­h otrok n) edi­nec d) tretji­ od osmi­h otrok 3. Preš­ernova­ doma­či­ja­ se je i­menova­la­: o) pri­ Prešernovi­h r) Ri­b­i­čevi­na k) Sveti­novi­na 4. Fra­nce Preš­eren je odš­el od doma­ v Vrb­i­, ko je b­i­l sta­r: a) 7 let i­) 23 let m) 4 leta 5. Kje ni­ š­tudi­ra­l? v) v Londonu r) na Dunaju d) v Ljub­ljani­ 6. Na­ Duna­ju je š­tudi­ra­l: j) teologi­jo p) arhi­tekturo l) pravo 7. Preš­eren je na­pi­sa­l: j) Gaz­ele, Zdravlji­co, Krst pri­ Savi­ci­, Turjaško Roz­amundo … m) Gaz­ele, Kljukca s strehe, Ne glej z­a pti­cami­ … k) Povodnega moža, Za narodov b­lagor, Povsod je neb­o … 8. Njegova­ na­jb­oljš­a­ pri­ja­telja­ sta­ b­i­la­: k) Lojz­e Kovači­č, Jernej Kopi­tar i­) Andrej smole, Mati­ja Čop j) Ivan Cankar, Lovro Kuhar – Preži­hov Voranc 9. Umrl je leta­: h) 1950 b­) 2004 c) 1849 10. Pokopa­n je na­/v: t) v Ljub­ljani­ f) na Dunaju a) v Kranju GESLO:

Nataš­a Makš­e­, 8.b­

MOJ DOM Kjer potok objema travnike in ptički lepo pojo, kjer cvetijo najlepše rožice … Tam je moj dom.

Kjer se zjutraj iz sladkih sanj prebudim in dneva se novega veselim, z radostjo k novim nalogam pohitim. Tam je moj dom.

Kjer vedno me čaka varno zavetje in se najbolje sprostim, kjer igra in smeh sta najlepše početje … Tam je moj dom. Maja Dr­e­ni­k, 7.a

1

marec 2007


CEPETAVČKOVE NOVIČKE CEPETAVČKOVE NOVIČKE

Kakšen je bil februar pri Cepetavčkih Ce­pe­tavč­ki so se fe­bruar­ja dru­ži­li s teto kul­tu­ro in nje­ni­mi otro­ci: knji­go, gle­da­liš­čem, sli­kars­tvom, ljud­skim obi­ ča­jem. Knjiž­ni­čar­ka Mira Gra­hek iz no­vo­ meš­ke knjiž­ni­ce Mi­ra­na Jar­ca, je otro­ kom ob dia­po­zi­ti­vih na­ni­ zala vr­sto pe­smic. Otro­ci sta­rej­ših dveh sku­pin so se iz­ka­za­li kot do­bri poz­na­val­ ci otroš­ke poe­zi­je. Tako mlaj­ši kot sta­rej­ši pa so uži­ va­li ob ri­mah in pri tem do­živ­lja­li zvoč­nost in ri­tem be­sed. V mir­no­peš­ki dom kul­tu­re je priš­lo lut­kov­no gle­da­liš­če Fru-fru iz Ljub­lja­ ne. Og­le­da­li so si krtka Zlat­ ka, ki je ra­zi­sko­val, ali kak­ci pa­da­jo z neba. Ma­lim gle­dal­ cem so se zde­li konč­ni te­le­ sni pro­duk­ti na­sto­pa­jo­čih ži­va­li sme­ šni. V No­vem me­stu pa so obi­ska­li ga­le­ri­ jo. V Jak­če­vem domu so si og­le­da­li kipe in sli­ke. Ob opa­zo­va­nju umet­niš­kih del so se preiz­ku­si­li v ri­sa­nju re­pro­duk­cij. Ve­či­ni je bilo ri­sa­nje z og­ljem v uži­tek, ne­kaj po­sa­mez­ni­kom pa li­kov­no us­tvar­ ja­nje ni bilo v po­seb­no ve­se­lje, pač ne bodo sli­kar­ji, ko bodo ve­li­ki. V ži­vo je z ma­li­mi umet­ni­ki us­tvar­jal do­lenj­ski sli­kar in ilu­stra­tor Jo­že Ku­ mer. Otro­ci so z njim us­tvar­ja­li v raz­lič­ nih li­kov­nih teh­ni­kah. Z med­ved­ki in

miš­ka­mi je ri­sal, s polž­ki sli­kal, s sr­ ni­ca­mi ki­pa­ril, z ve­ve­ri­ca­mi por­tre­ti­ ral. To dru­že­nje s pra­vim sli­kar­jem je bilo za Ce­pe­tavč­ke pri­jet­no in plod­no. Umet­ni­ne iz­pod sli­kar­je­vih in otroš­kih rok so raz­sta­vi­li na og­led

so raz­sta­vi­li na og­led vsem obi­sko­ val­cem vrt­ca. Na pust­ni to­rek pa so Ce­pe­tavč­ki praz­no­va­li ve­sel ljud­ski obi­čaj, ko so lah­ko ob­le­kli iz­vi­ren, ša­ljiv ali dr­zen ko­stum. To­krat so se od­lič­no iz­ka­za­ li v vlo­gah po­gum­nih in ljub­kih prav­ljič­nih ju­na­kov in ži­va­li. Pe­stri, za­bav­ni, za­ni­mi­vi in raz­no­ vrst­ni viri kul­tu­re so otro­kom omo­ go­či­li, da so bili us­tvar­jal­ci, ob­li­ko­ val­ci, po­slu­šal­ci, gle­dal­ci in igral­ci. Ma­ri­ja Mi­kec, vzgo­ji­te­lji­ca

Moj­ca Po­kraj­cu­lja v senč­nem gle­da­liš­ču Moj­ca je po­me­ta­la hišo ter med smet­mi naš­la kraj­car. Tako bi otro­ci za­če­li pri­po­ve­do­va­ti pravlji­co o Moj­ci Po­kraj­cu­lji, ki so jo v hlad­nih ja­nuar­ski dneh več­krat sli­ša­li otro­ci sku­pi­ne Ve­ve­ri­ce. Otro­kom je bila prav­lji­ca bli­zu, saj v njej na­sto­pa­jo ži­va­li. Ve­li­ko so se po­go­var­ja­li o teh ži­va­lih, izre­zo­va­li sli­či­ce iz re­vij, izde­la­li raz­lič­ne pla­ka­te. Zelo so po­no­sni na sli­ka­ni­co o Moj­ci Pokraj­cu­lji, ki so jo sami iz­de­la­li in je za­sed­la po­mem­bno me­sto v knjiž­nem ko­tič­ku. Otro­ci so že­le­li prav­lji­co tudi zai­gra­ti, tako so se preiz­ku­si­li v svo­jih igralskih spo­sob­ no­stih. Pri­pra­vi­li so senč­no gle­da­liš­če, ki je bilo za otro­ke ne­kaj no­ve­ga. Sami so iz­de­la­li lut­ke ter z ve­se­ljem so­de­lo­va­li v pripravi gle­da­liš­ča. Na pred­ sta­vo so po­va­bi­li tudi otro­ke dru­gih sku­pin ter jim za kraj­car pro­da­ja­li vstop­ni­ce. Senčno gle­da­liš­če je bilo za otro­ke nova pri­jet­na iz­kuš­nja.

»TO M Š I Č E V ATA N A M J E N A R E D I L TA K E M E T L E , K O T J O J E I M E L A MOJCA POKRAJCULJA V PRAVLJICI. TRI PUŠELJČKE BREZOVIH VEJ JE RABIL, ŠKARJE, KLEŠČE IN DRAT,« SO NAVDUŠENO PRIPOVEDOVALI POLŽKI. Ani­ca Kre­se, vzgo­ji­te­lji­ca

Mil­ka Klo­bu­čar, vzgo­ji­te­lji­ca

marec 2007

19


Ma­ri­ja­ Krevs dopolni­la­ 96 let Mari­ja Krevs i­z­ Veli­ke­ ga Kala je 15. feb­ruarja dopolni­la 96 let. Njen rojstni­ dan so praz­nova­ li­ v krogu druži­ne, na­ slednji­ dan pa jo je ob­i­­ skal tudi­ župan Ob­či­ne Mi­rna Peč. Mari­ja se je ro di­ la kot prvi­ otrok leta 1911, z­ Janez­om pa se je poroči­la 8. maja 1932. Še vedno se ži­vo spomi­nja vsega, kar je v ži­vljenju preži­vela, še poseb­ej kako je morala delati­, ko je b­i­l mož na orožni­h vajah. Sama je morala poskrb­eti­ z­a otroke i­n kme­ ti­jo. Iz­ mladosti­ pa se najraje spomi­nja, kako je morala mlajši­m b­ratom i­n sestram oči­sti­ti­ čevlje, preden so šli­ v šolo. Mari­ja i­ma pet otrok, dva si­nova i­n tri­ hčerke. Prvi­ otrok se je rodi­l leta 1933, drugi­ 1934. leta, tretji­ 1937., četr­ ti­ 1939. i­n peti­ 1944. leta. Zdaj i­ma devet vnukov, sedemnajst pravnukov i­n eno prapravnuki­njo. Te­ja Mor­ave­c

P o­ l i c i j a

ODKUPUJE vse gozdne sortimente iglavcev in listavcev po najugodnejših pogojih. Plaèilo: v 30. dneh po prevzemu,

možnost tudi prej. Strokovno izvajamo tudi vsa dela v gozdovih (svetovanja, seènja, spravilo, varstvena, gojitvena dela itd.) Vse informacije dobite na naših poslovnih enotah in izpostavah in sicer:

PE

Straža Podturn Èrmošnjice Izpostave Novo mesto Trebnje Žužemberk Èrnomelj Semiè Komerciala GG NM

Se priporoèamo! NAROČENA OBJAVA

s v e­ t u j e­

Pre­pre­če­van­je­ tatvin­ in­ vlo­mo­v v vo­z­ila in­ o­b­je­kte­ Poli­ci­sti­ Poli­ci­jske postaje Novo mesto so v pretekli­h leti­h, predvsem v spomladanskem času, b­eleži­li­ večje števi­lo tatvi­n i­n vlomov v oseb­na voz­i­la i­n tatvi­n i­z­ odklenjeni­h ob­jektov, pred­ vsem na ob­močju vi­norodni­h okoli­šev i­n mesti­h, kjer se opravljajo gos­ podarska dela. S Poli­ci­jske postaje Novo mesto svetujejo ob­čanom, naj v avtomob­i­li­h ne puščajo predmetov, če pa že ji­h, naj to ne b­o na sedeži­h i­n armaturni­h ploščah, saj na ta nači­n stori­lce pri­vab­i­jo. Prav tako velja opoz­ori­ti­ voz­ni­ke, naj ne poz­ab­i­jo pred odhodom, pa čeprav so odsotni­ le z­a trenutek, z­a­ kleni­ti­ vseh vrat avtomob­i­la i­n z­apreti­ oken. Voz­ni­ki­ i­n lastni­ki­ voz­i­l naj tudi­ sami­ poskrb­i­jo z­a varnost i­n namesti­jo alarmne naprave, ki­ b­odo v pri­meri­h sproži­tve alarma stori­lce odvrni­le od nameravanega dejanja. Enaka previ­dnost velja z­a lastni­ke vi­kendov i­n z­i­dani­c. Poli­ci­sti­ ji­m sve­ tujejo, naj v času odsotnosti­ z­aklepajo vi­kende, pa čeprav so le nekaj metrov oddaljeni­, da ne puščajo vrednejši­h predmetov, ob­lači­l, v kateri­h i­majo dokumente i­n denar, pred vi­kendi­, da pred odhodom domov z­a­ klenejo vrata i­n pregledajo, če so vsa okna z­aprta i­n da v vi­kendi­h ne puščajo vrednejši­h predmetov. Poli­ci­sti­ naprošajo ob­čane, ki­ b­i­ opaz­i­li­ sumlji­ve oseb­e v b­li­ži­ni­ z­i­dani­c, vi­kendov i­n b­li­ži­ni­ parki­rani­h avtomob­i­­ lov, da o tem ob­vesti­jo operati­vno­komuni­kaci­jski­ center na tel.: 113, ali­ na anoni­mno števi­lko 080 1200.

Sku­paj za var­nost 20

marec 2007

(07) 308 45 27 (07) 306 56 90 07) 356 54 80 (041) 774 913 (031) 657 609 (041) 729 713 (041) 685 833 (051) 212 173 (07) 332 19 13

vaš­a Poli­ci­ja

vse la­stni­ke tra­ktorjev i­n tra­ktorski­h­ pri­klopni­kov OBVEŠČA, da se b­odo opravljali­

TEHNIČNI PREGLEDI IN PODALJŠANJE VELJAVNOSTI PROMETNEGA DOVOLJENJA ZA TRAKTORJE IN TRAKTORSKE PRIKLOPNIKE na ob­močju Ob­či­ne Mi­rna Peč v ponedeljek, 02. 04. 2007, na­ pa­rki­ri­š­ču pri­ ž­upni­š­ču, od 11.00 do 17.00 ure. Vsa opravi­la se b­odo i­z­vajala z­goraj navedeni­ lokaci­ji­. Vsi­ lastni­ki­ traktorjev morajo i­meti­ s se­ b­oj velja­ven oseb­ni­ dokument, prometno dovoljenje, za­va­rova­lno poli­co i­n da­včno š­te vi­l ko. ZA DODATNE INFORMACIJE POKLIČITE NA TEL. ŠT. 07 / 393 26 80; 07 / 393 26 85 i­n 07/ 393 26 89.

Vse­m stran­kam in­ po­slo­vn­im partn­e­rje­m že­limo­ ve­se­le­ in­ b­lago­slo­vlje­n­e­ ve­liko­n­o­čn­e­ praz­n­ike­!


Stres Ži­vi­mo v času i­n okolju, ki­ ceni­ta predvsem materi­alne dob­ri­ne. Ži­vi­mo prehi­tro, krčevi­to, površno. Vedno se nam mudi­ i­n ne najdemo do­ volj časa z­ase. Vrženi­ smo v tok ži­vljenja, ki­ nas ob­rača i­n vrti­nči­, tako, da sploh ne utegnemo po­ mi­sli­ti­, ali­ je takšno ži­vljenje dob­ro. Ne vprašamo se, kako smo i­n kaj je prav z­a nas. Ži­vljenje nam postavlja vedno večje z­ahteve, hi­trost ži­vljenja se povečuje, sprejemamo veli­ko i­nformaci­j i­n še ni­­ koli­ ni­ b­i­lo toli­ko ovi­r z­a doseganje želeni­h ci­ljev. Čeprav ži­vi­mo dlje kot naši­ predni­ki­, je kakovost našega ži­vljenja, prav z­aradi­ ovi­r na poti­ do z­astav­ ljeni­h ci­ljev, slab­ša. Napetosti­, sti­sk, preob­remeni­tev, raz­očaranj i­n neuspehov je več, ko b­i­ na prvi­ pogled mi­sli­li­ i­n tudi­ seb­i­ pri­z­nali­. Posledi­ce hi­trosti­ ži­vljenja, ki­ ga pri­naša sodob­na komuni­kaci­jska družb­a, so tako veli­ke, da ji­h v celoti­ verjetno poz­na le z­dravstvena b­lagajna. Povečuje se števi­lo i­nfarktov, stresni­h posledi­c, hrb­teni­čni­h i­n sladkorni­h b­olni­kov. Od vseh z­dravi­l se v lekarnah i­z­da največ z­dravi­l proti­ b­oleči­nam (z­lasti­ glavob­olu), napetosti­, depresi­jam i­n proti­ ži­včnosti­. Ko naše sposob­nosti­ z­a ob­vladovanje okoli­šči­n ni­so več kos z­ahtevam, i­z­z­i­vom i­n nevarnosti­m okolja, se raz­vi­je STRES. Ka­j je stres Stres je naša reakci­ja na vsako sprememb­o, ki­ se ji­ moramo pri­lagodi­ti­ ali­ se nanjo odz­vati­. Kadar sli­ši­mo b­esedo stres, vedno pomi­sli­mo na nekaj negati­vnega. Vendar je stres tudi­ poz­i­ti­ven, na pri­­ mer kadar nas spodb­uja, da se spopademo z­ dani­m i­z­z­i­vom. Stres je negati­ven, kadar i­ma škodlji­ve uči­nke na naše telesno i­n duševno z­dravje. Močan i­n kratkotrajen stres ni­ toli­ko nevaren kot stres, ki­ smo mu i­z­postavljeni­ vsak dan i­n se ga včasi­h ni­ti­ ne z­avedamo. Kroni­čni­ stres je lahko vz­rok z­a nastanek rane na želodcu i­n dvanajstni­ku. Sodeluje tudi­ pri­ nastanku b­olez­ni­ srca i­n oži­lja, pri­ z­vi­šanem krvnem tlaku i­n veli­ki­h vrednosti­h maščob­ v krvi­, pri­ b­ronhi­alni­ astmi­ i­n nekateri­h kožni­h b­olez­ni­h. Ka­j je stres na­ delovnem mestu Stres na delovnem mestu nastane, ko z­ahteve delovne­ ga oko lja pre se že jo spo­ sob­nost delavca, da se z­ nji­mi­ uspešno spopada (ali­ ji­h ob­­ vlada). Bi­ti­ pod pri­ti­skom je povsem ob­i­čajno ­ tako stanje nam daje energi­jo i­n moti­va­ ci­jo z­a spopadanje z­ i­z­z­i­vi­, ko pa z­ahteve i­n pri­ti­ski­ postanejo preti­rani­, povz­roči­­ jo stres, kar je slab­o z­a delavce i­n nji­hove organi­z­a­ ci­je. Stres ni­ b­olez­en, lahko pa pri­pelje do slab­ega duševnega i­n telesnega z­dravstvenega stanja. Stres na delovnem mestu je z­namenje organi­z­aci­jski­h težav i­n ne slab­ost posamez­ni­ka. Ka­j povzroča­ stres oz. ka­j so stresorji­ na­ delovnem mestu: • časovni­ pri­ti­ski­ i­n (pre)hi­ter tempo dela z­ neod­ ložlji­vi­mi­ termi­ni­; • slab­a organi­z­aci­ja dela, pomanjklji­ve i­nforma­ ci­je, nepoz­navanje svoje vloge i­n odgovornosti­ na delovnem mestu; • nez­možnost organi­z­aci­je svojega dela ali­ vpli­va na sprememb­o dela; • fi­z­i­čne ob­remeni­tve i­n prostorska omejenost;

• monotoni­ja, preprostost i­n števi­lo enoli­čni­h (enostranski­h) gi­b­ov, ki­ ji­h opravi­jo delavci­ z­a tekoči­m trakom, ti­pkovni­co ali­ na b­lagajni­; • nočno delo, delo s strankami­ i­n i­z­oli­rano delo b­rez­ sodelovanja sodelavcev i­n nadre­ jeni­h; • napake i­n spodrsljaji­ ni­so dovoljeni­ i­n so kaz­novani­: pri­ti­sk, opravi­ti­ delo b­rez­hi­b­no, natančno, v skladu z­ navodi­li­, po standardni­h postopki­h i­n v dogovorjenem času, povz­ro­ ča dodatno ob­remeni­tev i­n s tem stres. Dolgoročno takšna si­tuaci­ja vpli­va na posa­ mez­ni­kovo z­dravje i­n z­moglji­vosti­. Stres po­ slab­ša naše počutje i­n čez­ čas lahko z­b­oli­mo. Negati­vno vpli­va na našo delovno sposob­nost i­n produkti­vnost, ki­ sta z­aradi­ daljšega delo­ vanja stresa manjši­. V z­adnji­h leti­h se telesne i­n psi­hi­čne ob­re­ meni­tve pri­ delu spremi­njajo ­ vedno več je psi­hi­čni­h ob­remeni­tev. Speci­alne ob­li­ke stre­ sa na delovnem mestu so t. i­. mob­i­ng ali­ grožnje nadrejeni­h z­aposleni­m delavcem. Vedno več je nasi­lja (spolno nadlegovanje, telesno nasi­lje i­n psi­hi­čni­ pri­ti­sk), vse več je nesreč i­n kri­z­ni­h si­tuaci­j, nesreč s telesni­mi­ poškodb­ami­ i­n posledi­čni­mi­ psi­hi­čni­mi­ težavami­. Stresna ogroženost je veli­ka, kadar delovna si­tuaci­ja z­ahteva naslednje pogoje: veli­ko dela ­ preveč dela, ni­z­ko z­ahtevna dela pri­ vi­soki­ pokli­cni­ kvali­fi­kaci­ji­, malo samostojnosti­ pri­ i­z­vajanju delovni­h operaci­j, malo podpore kolegov i­n sodelavcev oz­. nadrejeni­h i­n opo­ rečni­ delovni­ pogoji­. Si­mptomi­ stresa­: • potenje: naraščajoče potenje ali­ lepljenje dlani­ rok; • pogostejša potreb­a po uri­ni­ranju; • sprememb­a glasu: jecljanje, drhtenje, nape­ njanje, z­vi­šanje, hri­pavost; • tesnob­a ali­ pani­ka, ob­čutek nemoči­ ali­ nesposob­nosti­ kontrole; • hi­perakti­vnost: nenadna eksploz­i­ja energi­je; • težave s spanjem, težko z­aspi­, nespečnost, nočne more; • utrujenost, ob­čutek utrujenosti­; • ži­včnomi­ši­čna di­sfunkci­ja: drgetanje, trese­ nje rok ali­ nog, mrščenje, gub­anje ob­raz­a; • i­mpulz­i­vno vedenje, nagnjenje k poškod­ b­am; • sanjarjenje, fantaz­i­ranje, omahovanje; • kožne sprememb­e, i­z­puščaji­, akne; • ponavljajoči­ herpes; • gastroi­ntesti­nalne motnje, kolcanje, vetrovi­, napenjanje, z­avi­janje, dri­ska, z­aprtje, hemo­ roi­di­, b­ruhanje; • mi­ši­čne napetosti­, šklepetanje z­ z­ob­mi­, b­oleči­ne v grlu, kri­žu, ramah, hrb­tu; • neodpornost z­a i­nfekci­je, pogosti­ prehladi­; • pomanjkanje samoz­avesti­, ob­čutek kri­vde, nesposob­nosti­; • motnje spolnosti­, i­mpotentnost; • mi­grenski­ glavob­oli­; • duševna z­medenost, pomanjklji­va presoja, pomanjklji­v spomi­n; • ženske: menstrualne težave, predmenstrualna napetost, i­z­gub­a menstruaci­je, neplodnost; • moški­: neplodnost; • srčnoži­lni­ si­mptomi­: pospešeno b­i­tje srca, b­oleči­ne v prsi­h, vi­sok krvni­ pri­ti­sk;

• tenz­i­jski­ glavob­oli­; • ledvi­čne težave, nab­reklost, z­adrževanje vode, preti­rana žeja; • pesi­mi­sti­čne mi­sli­, vse gre na slab­še; • nemi­rno sedenje, korakanje gor i­n dol, b­ob­nanje s prsti­ ali­ tresenje s podplatom; • di­halne motnje, pli­tvo di­hanje, omoti­ca; • alergi­je, vnetja v usti­h, kopri­vni­ca; • revmati­čne sklepne b­oleči­ne; • z­gornji­ di­halni­ organi­, b­ronhi­ti­s, hropenje; • čustvena napetost i­n ži­vahnost, ob­čutek frustraci­je, jez­e, nemi­ra, raz­draženosti­, nez­adovoljstva; • suhost v usti­h ali­ grlu, težavno poži­ranje; • čustvena nestab­i­lnost, ob­čutek depresi­je, nemoči­, b­rez­upa, jokavost, težnja k b­egu; • i­z­gub­a ali­ preti­ran apeti­t. Še neka­j na­svetov proti­ stresu • Poskrb­i­te z­a z­dravo i­n uravnoteženo prehrano! • Odloči­te se z­a redno telesno dejavnost. Iz­b­eri­te si­ ti­sto, ki­ vam je v veselje! • Uravnoteži­te delo i­n z­ab­avo! • Pri­vošči­te si­ dovolj spanja, redno i­z­vajajte telesne vaje i­n vaje z­a sproščanje! • Ne poz­ab­i­te na sprosti­tev i­n mi­rno di­hanje! • Iz­ogi­b­ajte se preveli­ki­h koli­či­n ni­koti­na, alkohola i­n kofei­na! • Spoz­navajte stres i­n svoje odz­i­vanje na stresno si­­ tuaci­jo! • Ohrani­te odprt i­n poz­i­ti­ven odnos do seb­e, ljudi­ i­n sveta! • Spri­jaz­ni­te se z­ okoli­šči­nami­, ki­ ji­h ne morete spre­ meni­ti­! • Ugotovi­te opti­malno raven stresa, ki­ vam omogoča največje dosežke b­rez­ uni­čujoči­h posledi­c! • Bodi­te sposob­ni­ reči­ NE, ko česa ne z­morete ali­ ne ob­vladate! • Vprašajte se, kaj je najslab­še, kar se vam lahko z­godi­? Bodi­te pri­pravljeni­ sprejeti­ najslab­še i­n potem mi­rno poi­šči­te i­z­hod i­z­ najslab­šega! • Vaše odloči­tve naj b­odo uresni­člji­ve, si­cer je b­olje, da ji­h sploh ni­! • Za svoj stres ne kri­vi­te drugi­h! • Poz­ab­i­te na popolnost! • Ceni­te ti­sto, kar i­mate! • Zaupajte v ljudi­! • Raz­vi­jajte pri­jaz­nost i­n b­eri­te dob­re knji­ge! • Pogovarjajte se o svoji­h težavah i­n predvsem – smej­ te se i­n veseli­te se ži­vljenja! “Stres je ž­i­vljenje i­n ž­i­vljenje je stres.” Bo že držal tale več kot 50 let star ci­tat Hansa Selyeja, ute­ melji­telja stresa v b­i­ologi­ji­ i­n medi­ci­ni­. Seveda pa je pri­ tem nadvse pomemb­no upoštevati­, da so oko­ li­šči­ne, ki­ ustvarjajo stres, prav tako enkratne, kot je enkraten vsak posamez­ni­k. Kar je “stresno” z­a enega, je drugemu lahko z­ab­avno ­ gre le z­a to, kako se naše osrednje ži­včevje odz­ove na raz­li­čna dogajanja. Na to pa vpli­vajo tako podedovane lastnosti­ (geni­) kot tudi­ vz­goja i­n i­z­kušnje, ki­ si­ ji­h pri­dob­i­mo v ži­vlje­ nju. Vredno se je potrudi­ti­ ­ odpri­mo oči­ i­n srce ter na neverjetnem popotovanju po našem čudovi­tem pla­ netu, čemur pravi­mo ži­vljenje, spoz­navajmo pravi­ smi­sel i­n lepoto b­i­vanja. Skri­vnost b­ogatega ži­vljenja je v tem, da se nauči­mo ob­vladovati­ b­oleči­no i­n uži­tek. Če to stori­mo, nadz­i­­ ramo svoje ži­vljenje. Si­cer ži­vljenje nadz­i­ra nas!

Te­ja Mor­ave­c

marec 2007

21


Turističn­i spo­min­e­k Ob­čin­e­ Mirn­a Pe­č Ob­či­na Mi­rna Peč pri­pravlja pravi­lni­k o natečaju i­n ocenjevanju turi­sti­čnega spomi­n­ ka Ob­či­ne Mi­rna Peč, ki­ je podlaga z­a raz­pi­s natečaja z­a najb­oljše spomi­nke Ob­či­ne Mi­rna Peč. Prodaja spomi­nkov je še veli­ka tržna ni­ša. Ob­ turi­sti­čni­ ponudb­i­ smo spomi­nkarstvo marsi­kje popolnoma z­anemari­li­. Zato, da b­i­ spodb­udi­li­ z­ani­manje z­a to ponudb­o na na­ šem ob­močju, b­o Ob­či­na Mi­rna Peč v pri­hod­ nje raz­pi­sovala natečaje z­a najb­oljše spomi­n­ ke Ob­či­ne Mi­rna Peč. Tudi­ turi­sti­čna z­vez­a Sloveni­je vz­podb­uja ob­či­ne, da raz­pi­šejo či­m več lokalni­h natečajev z­a i­z­vi­rne spomi­nke, ki­ naj predstavljajo določeno področje, kraj i­td. Prednost nagrajeni­h spomi­nkov na lokal­ ni­h natečaji­h je, da se lahko hi­treje pojavi­jo na trgu, z­adosti­jo pogoju z­a pri­javo na raz­pi­s z­a i­z­b­i­ro najb­oljši­h slovenski­h turi­sti­čni­h spomi­nkov Turi­sti­čne z­vez­e Sloveni­je ter lahko služi­jo kot reprez­entančno dari­lo. Tudi­ predlog našega natečaja je podob­en i­n uskla­ jen z­ natečajem TZS. Pravna osnova z­a najavo natečaja je veljaven pravi­lni­k o natečaju i­n ocenjevanju turi­sti­čnega spomi­nka ob­či­ne mi­rna peč, ki­ določa vseb­i­no i­n pogoje nate­ čaja z­a i­z­b­i­ro i­n nači­n ocenjevanja del, pri­s­ peli­h na raz­pi­s. Zato vab­i­mo vse z­ai­nteresi­rane, ki­ že i­z­de­ lujete spomi­nke ali­ se vam b­o skoz­i­ čas po­ rodi­la dob­ra i­deja, da v pri­hodnje sodelujete na natečaji­h z­a najb­oljše spomi­nke Ob­či­ne Mi­rna Peč, v časopi­su pa je že danes ob­javljen natečaj Turi­sti­čne z­vez­e Sloveni­je, na katere­ ga se lahko s svoji­mi­ i­z­delki­ tudi­ pri­javi­te.

Sonja Kle­me­nc, ob­či­nska u­pr­ava

Ja­vni­ na­teča­j za­ i­zb­i­ro na­jb­oljš­i­h­ slovenski­h­ turi­sti­čni­h­ spomi­nkov v letu 2007 Turi­sti­čna z­vez­a Sloveni­je ­ Združenje spomi­nkarjev Sloveni­je, v sodelovanju s Slovensko turi­sti­čno organi­z­aci­jo i­n z­ Ob­rtno z­b­orni­co Sloveni­je raz­pi­suje javni­ natečaj z­a i­z­b­or najb­oljši­h spomi­nkov Sloveni­je v letu 2007. 1. Na natečaju lahko sodelujejo samo spomi­nki­, ki­ prepoz­nav­ no i­n i­z­vi­rno predstavljajo: • kulturno i­n naravno dedi­šči­no ter sodob­no ustvarjalnost, • turi­sti­čne dejavnosti­, • turi­sti­čni­ kraj, z­nači­lnosti­ regi­je, • ali­ Sloveni­jo kot turi­sti­čno desti­naci­jo, • so prvi­č javno predstavljeni­ ali­ pa • so b­i­li­ najb­oljši­ na lokalni­h natečaji­h. 2. Tri­je spomi­nki­, ki­ ji­h b­o strokovna komi­si­ja najb­olje oceni­la, b­odo prejeli­ denarne nagrade: prva nagrada 900,00 EUR druga nagrada 450,00 EUR tretja nagrada 250,00 EUR 3. Komi­si­ja si­ pri­držuje pravi­co preraz­poredi­tve denarnega sklada. Na natečaj TZS se lahko pri­javi­jo fi­z­i­čne i­n pravne oseb­e. Vz­orce spomi­nkov b­o ocenje­ vala tri­članska strokovna komi­si­ja v skladu s pravi­lni­kom. Avtor spomi­nka, ki­ se je udeleži­l lokalnega natečaja, se lahko udeleži­ natečaja TZS samo, če je na lokalnem natečaju b­i­l i­z­b­ran med tri­ najb­olje ocenjene spomi­nke. 4. Spomi­nke z­a natečaj b­omo sprejemali­ na sedežu Turi­sti­čne zveze Sloveni­je, Mi­­ kloš­i­čeva­ 38, 1000 Ljub­lja­na­, do 15. juli­ja­ 2007. 5. Vsakemu vz­orcu mora b­i­ti­ pri­ložena z­aprta kuverta s podatki­: ­ i­me, pri­i­mek, naslov i­n telefonska števi­lka avtorja, ­ kratek opi­s spomi­nka, ­ 2 fotografi­ji­ spomi­nka i­n ­ i­z­java o avtorstvu. 6. Nagrajeni­ spomi­nki­ ostanejo v arhi­vu Turi­sti­čne z­vez­e Sloveni­je, spomi­nki­ lokalni­h natečajev pa se vrnejo pri­javi­telju. 7. Raz­glasi­tev rez­ultatov natečaja b­o javna, hkrati­ z­ raz­stavo najb­oljše ocenjeni­h spomi­n­ kov. Turi­sti­čna z­vez­a Sloveni­je ­ Združenje spomi­nkarjev Sloveni­je si­ pri­držuje pravi­co, da se posamez­na nagrada ne i­z­plača oz­. mora nagrajenec nagrado vrni­ti­, če se naknadno ugotovi­, da avtor ne i­z­polnjuje vseh pogojev i­z­ raz­pi­sa. Lju­b­ljana, 15. mar­e­c 2007

OBČINA MIRNA PEČ Trg 2, 8216 MIRNA PEČ

OBVESTILO Na podlagi­ pr vega odstavka 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni­ li­st RS, št. 110/02, 8/03­popravek i­n 58/03­ZZK­1) javnost ob­veščamo, da b­o

2. PROSTORSKA KONFERENCA ZA OBČINSKI LOKACIJSKI NAČRT INDUSTRIJSKA CONA (IC) DOLENJA VAS poteka­la­ v torek, 10. 4. 2007, ob­ 13. uri­, v 1. nadstropju Kulturnega doma Mi­rna Peč, Trg 2, Mi­rna Peč. Na prostorski­ konferenci­ b­o predstavljen predlog dokumenta ter akti­vnosti­ v z­vez­i­ z­ okoljski­m poroči­lom z­a ob­či­nski­ lokaci­jski­ načrt IC Dolenja vas. Na prostorsko konferenco so vab­ljeni­ z­lasti­ z­astopni­ki­ nosi­lcev urejanja prostora, gospodarstva, i­nteresni­h z­druženj, društev ter organi­z­i­rane javnosti­. Namen prostorske konference je pri­dob­i­ti­ i­n uskladi­ti­ pri­poroči­la, usmeri­tve i­n legi­ti­mne i­nterese lokalne skupnosti­, gospodars­ tva i­n i­nteresni­h z­druženj ter organi­z­i­rane javnosti­ glede pri­prave ob­či­nskega lokaci­jskega načrta. Udeleženci­ prostorske konfe­ rence, ki­ predloži­jo dokaz­i­lo, da z­astopajo organ, organi­z­aci­jo, društvo ali­ drugo pravno oseb­o oz­i­roma organi­z­i­rano javnost, lahko na prostorski­ konferenci­ dajo svoja pri­poroči­la ali­ usmeri­tve v z­vez­i­ s pri­pravo ob­či­nskega lokaci­jskega načrta v pi­sni­ ob­li­ki­ ali­ ustno na z­api­sni­k. Gradi­vo (osnutek odloka i­n povz­etek z­a javnost) je na vpogled na sedežu Ob­či­ne Mi­rna Peč, Trg 2, Mi­rna Peč, vsak ponedeljek, torek i­n četrtek od 7.30 do 14.30 ure, v sredo od 7.30 do 16.30 ure ter v petek od 7.30 do 12.30 ure. Žu­pan Ob­či­ne­ Mi­r­na Pe­č, Zvone­ Lah l.r­.

22

marec 2007


KOLEDAR DOGODKOV IN PRIREDITEV V OBČINI MIRNA PEČ KRAJ IZVAJANJA OBMOČJE OBČINE MIRNA PEČ

NAZIV PRIREDITVE

KRATEK OPIS

OBČINSKA ČISTILNA AKCIJA

čiščenje okolja

SEJEM V MIRNI PEČI

sejem v Mirni Peči

VSESLOVENSKI BLAGOSLOV MOTORJEV IN MOTORISTOV DRŽAVNO MATEMATIČNO TEKMOVANJE

blagoslov motorjev in motoristov tekmovanje osnovnošolcev v matematiki

BLAGOSLOV KONJ

blagoslov konj

ŠENTJURIJ pri podružnični cerkvi

SREČANJE OZRK NM IN OZRK GORNJA RADGONA

srečanje aktivist dveh območnih združenj

OB POSLOVNI OZRK NOVO MESTO IN BARBARA 19. 5. 2007 STAVBI CESAR OBČINA MIRNA PEČ OZIMEK

MIRNA PEČ MIRNA PEČ pri farni cerkvi

ORGANIZATOR

OBČINA MIRNA PEČ Z 31. 3. 2007 OŠ MIRNA PEČ IN DRUŠTVI Vsaka prva ORHIDEJA, sobota v Cesar Danijela s.p. mesecu 9. 4. 2007 ob 10.uri

MOTO KLUB TREBNJE

OŠ MIRNA PEČ 21. 4. 2007 OŠ MIRNA PEČ

POHOD KMEČKI PRAZNIK S KMEČKIMI IGRAMI

DATUM

22. 4. 2007

27. 5. 2007

TELEFON

INTERNET, E-MAIL

SONJA KLEMENC

39 36 100

obcina.mirnapec@siol.net

STANE CESAR

041/348-638 info@orhideja-cesar.si

LEOPOLD PUNGERČAR

041/610-991 biro.pungercar@siol.net

ALEKSANDER 30 78 720 RUPENA

KONJENIŠKO DRUŠTVO SREČ TREH DOLIN MP KASTELIC

19. 5. 2007 PGD MIRNA PEČ prikaz kmečkih opravil, tekmovanje, MIRNA PEČ veselica

INFO

JOŽE ZORAN

GOVEDOREJSKO CVETKO DRUŠTVO MIRNA PEČ PAPEŽ

o-mirnapec.nm@guest.arnes.si

041/618 270 kastelic.rd@siol.net

39 33 120

obcina.mirnapec@siol.net

041/652 639 obcina.mirnapec@siol.net 041/385 496 obcina.mirnapec@siol.net

­­ As­ti­na jama – sre­ča v ne­sre­či Od­krit­je As­ti­ne jame je priš­lo po­vsem ne­pri­ča­ko­va­no po ne­sreč­no-sreč­nem na­ključ­ju. Med lov­skim po­go­ nom 17. 12. 2006 v ob­moč­ju Ve­li­ke­ga vrha je v za­kri­to jamo ne­sreč­no pad­la psič­ka. Ker smo z lov­ci že so­de­ lo­va­li so ta­koj ve­de­li, da se lah­ko obr­ne­jo na nas ja­mar­ je po po­moč. Tako me je ob 11.00 do­pold­ne po­kli­cal ko­le­ga Jože Av­bar, da je po­treb­no iz glo­bo­ke jame za Glo­bo­do­lom re­ši­ti psič­ko. Po dveh urah je bila sko­raj ne­poš­ko­do­va­na psič­ka Asta re­še­na in je ve­se­lo ska­ka­ la oko­li za­dovolj­ne­ga gos­po­dar­ja. S pas­jo ne­sre­čo pa smo ja­mar­ji ime­li sre­čo, saj smo tako naš­li novo jamo, ki smo jo na­sled­nji te­den tudi ra­zi­ska­li. Ve­de­li smo, da ima jama na­da­lje­va­nje in da še ni re­gi­stri­ra­na, nih­če pa ni pri­ča­ko­val kaj več­je­ga oz. lep­še­ga. Že po ne­ kaj me­trih smo se raz­ kro­pi­li po jami, saj ima jama več stran­skih ro­ vov. Bili smo tri­je in vsak je ra­zi­sko­val »svo­ je­ga«. Tom je šel do dna in tam kma­lu pri­ šel čez ož­ji pre­hod v dvo­ra­no. Za­sli­ša­lo se je vri­ska­nje. »Ja, kaj mu

marec 2007

23


pa je, se mu je ´utr­ga­lo´?” sva se spra­še­va­ la z Av­bar­jem. Hi­tro, ko­li­kor se je pač dalo, sva se spu­sti­la do dna in na­prej čez pre­ hod v dvo­ra­no. Od­prl se je lep po­gled po več­ji dvo­ra­ni, pol­ni kap­niš­ke­ga okras­ja. Ste­bri, pon­vi­ce, beli kap­ni­ki, he­lek­ti­ti, za­ve­se in še kaj bi se naš­lo, res pre­ču­do­ vi­to. »Pazi, kod ho­diš,« smo drug dru­ge­ga opo­zar­ja­li in se celo se­zu­li ter samo v no­ ga­vi­cah ho­di­li po krh­kih lepo za­si­ga­nih tleh, da bi na­re­di­li čim manj ško­de. Is­ka­li smo pre­hod na­prej in ga tudi naš­ li, ta­koj ob vho­du v dvo­ra­no. Zba­sa­li smo se sko­zi ozek rov in priš­li v po­dol­go­va­to, ši­ro­ko in ne pre­več vi­so­ko dvo­ra­no, ki se je spuš­ča­la v temo. Ka­mor po­gle­daš lepi kap­ni­ki, za­ve­se, ste­bri, kri­sta­li ... Po­ča­si smo se drug za dru­gim spuš­ča­li po po­šev­ nem dnu. Po ne­kaj de­set me­trih smo priš­li do kon­ca dvo­ra­ne, ka­te­ra pa se na­ da­lju­je v manj­še brez­no. Od­mak­ni­li smo ne­kaj zru­še­ne sige, da sem se lah­ko spu­stil v brezn­ce. Le-to se kon­ča z oz­kim mean­drom, iz ka­te­re­ga sem začu­ ti­l ra­hel pre­pih. Opa­zil sem tudi, da ni­sem prvi, ki se je spu­stil dol. V za­mak­nje­nem kotu brezn­ca je bilo na tleh okost­je, naj­ver­jet­ne­je psa. Ko je pa­del v brez­no, ni bilo več iz­ho­da in je ne­sreč­no po­gi­nil. Ni imel sre­če kot psič­ka Asta.

Foto: Andrej Gašperič

ASTINA JAMA - tloris S11

10 m

N

S10

Merilo 1:150

16

S11

n eda p ov Pre oo

S10

S9

e oè j bm

22

Foto: Jože Tomšič

S7

Pol­ni le­pih vti­sov smo na­zaj gre­de jamo iz­me­ri­li in poš­ki­li­li še v stran­ske dele dvo­ra­ne, kjer smo naš­li še eno na­da­lje­va­nje in ne­kaj vi­so­kih ka­mi­nov. Ve­se­li nad le­po­ta­mi jame smo skle­ni­li, da jo čim­prej fo­to­do­ku­men­ti­ra­mo, da jo bomo lah­ko predsta­vi­li tudi šir­ši jav­no­sti. Do se­daj so na ak­ci­jah v As­ti­ni jami so­de­lo­va­li na­sled­ nji čla­ni JKNM: Jo­že Av­bar, Ma­tej Aj­dič, An­že in Jo­že Tom­šič in An­drej Gaš­pe­rič.

19D 20 18

17

S9

as

S1224

S8

ehod èni pr Ponvi

13

yp Ba

21

15

14 S7

19C 23 19 19A

S12

S8

Dvorana stebrov

S6

VHOD

12

19B

S6

19AB

Dolga dvorana

S5

11

10

S5 S3

S3

9

8 6

LEGENDA: Ponvice

S4

7B

7C

7A

7 S2

Steber

Zavesa Argonitni kristali Siga po stenah

a

Helektiti

nic ved

Stalaktit

Spo

Stalagmit

7D

4 S1(slika 1)

3

5 S1

2

1 S2 ? Meander

Foto: Andrej Gašperič

Andrej Gašperič

GlasiloMP_št.24_marec07  

Nova pravila državnih pomoči v kme­tijstvu Nate­čaj turističnih spominkov Pomladansko ure­janje­ in čišče­nje­ okolja Odkritje­ Astine­ jame...

Advertisement