Page 1

Glasilo Občine Mirna Peč

str.

8

Pijemo zdravstveno ustrezno vodo?

št. 32, marec 2009

str.

12

Intervju: Lojzka Krevs, kot jo je privzgojilo življenje

str.

19

Priprave na 90 letnico PGD Globodol


ž

u

p

a

n

o

v

a

b

iz občinskih klopi

alnih uslug. Pričakovati je znižanje socialnih uslug, težko bo vzdrževala tudi pokojninsko blagajno. Zato smo lahko zaskrbljeni vsi. Po mnenju nekaterih strokovnjakov naj bi se močno podražila tudi hrana. Skratka prihaja čas, ko bo potrebno bolj racionalno razmišljati o izdatkih. Nervozo občanov že čutimo tudi na občini. Mnogim se načrti podirajo in vsepoprek iščejo krivce, le pri sebi ne. V vsaki krizi so tudi priložnosti, le poiskati jih je potrebno in se jih lotiti z večjo mero optimizma. Leto se je začelo v znamenju tako imenovane finančne krize, katere posledice se širijo in bodo imele velik vpliv na življenje mnogih državljanov. Veliko delavcev je že v strahu za svoja delovna mesta. Število brezposelnih se hitro veča, to pa bo imelo za posledice večje izdatke države na področju sociale. Z manjšim prilivom denarja v državno blagajno, bo ta težko vzdrževala sedanji nivo soci-

Pozornost večine občanov je uprta na gradbišče avtoceste in priključno cesto do Mirne Peči. Slednja bo prinesla občini možnosti razvoja. Ena od dveh ovir pri gradnji je tudi na območju naše občine. Kljub prvotnemu nasprotovanju ministrstva za okolje in prostor je občina izpolnila enega izmed pogojev za preselitev družine Lužar. Aktivni smo tudi pri pregovarjanjih, saj si močno TRR 01370-0100015628 Telefon: 07/39 36 100 Faks: 07/39 36 107 Medij Glasilo Občine Mirna Peč je vpisan v razvid medijev Ministrstva za kulturo rS pod številko 169 (odločba 006-392/2002). Glavni in odgovorni urednik: Zvone Lah, župan Uredniški odbor v sestavi: Polona Kramar, Luka Piko, Ljuba Sukovič, Tatjana Kupljenik in Mira Barbo Pri pripravi te številke glasila je sodelovala zunanja sodelavka: Tanja Sluga Lektorirala: Tanja Sluga

Fotografija na naslovnici: Franci Ramovš Glasilo Občine Mirna Peč, javno glasilo izdaja Občina Mirna Peč, Trg 2 8216 Mirna Peč Elektronska pošta: glasilo.mp@gmail.com

2

Glasilo Občine Mirna Peč

Oblikovanje in grafična priprava: Tiskarna Jordan Tisk: Tiskarna Jordan, Krško Naklada: 1000 izvodov Uredništvo si pridržuje pravico do preoblikovanja besedil v vsebinsko in oblikovno ustrezne članke.

e

s

e

d

a

želimo, da bi bila avtocesta čimprej zgrajena. Po dolgotrajnem usklajevanjem z Ministrstvom za šolstvo in šport se nam bliža začetek gradnje osnovne šole. Največja ovira je zagotovitev z zakonom določenega, lani obljubljenega, deleža denarja s strani omenjenega ministrstva. Po mojem mnenju je s tem povezan tudi odstop enega od svetnikov. Glede na pred kratkim dano obljubo pristojnega ministrstva sem optimist, da bo država le zagotovila toliko denarja, da bomo še letos začeli z gradnjo. Pospešena gradnja avtoceste in priključne ceste bo močno povečala promet na določenih občinskih cestah, celodnevno delo bo motilo tudi bližnje stanovalce. Prosim za strpnost. V kolikor bodo vplivi prehudi, lahko pri rešitvi računate tudi na pomoč občine. Zvone Lah, župan

Poročilo s 17. redne seje Občinskega sveta Občine Mirna Peč Na decembrski seji, ki jo je zaradi nestrinjanja z zapisnikom in zaključkom predhodne seje že na začetku zapustil svetnik Primož Novljan, so ostali svetniki v prvi obravnavi sprejeli Predlog Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Mirna Peč. Obravnavali in sprejeli so tudi gospodarski načrt JP Komunala Novo mesto za leto 2009 in sprejeli Program varnosti cestnega prometa za obdobje 2007 - 2011 na območju Občine Mirna Peč ter Občinski program varnosti. Sprejeli so tudi Sklep o določitvi cen vzgojno-varstvenih programov v vrtcu v Občini Mirna Peč in Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Mirna Peč za leto 2008. Za manjkajočega člana Odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti so imenovali svetnika Zvonka Papeža. Občinski svet je na tej seji sprejel še sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2009. Župan Zvone Lah pa je občinski svet seznanil s sprejetim sklepom o začasnem financiranju Občine Mirna Peč v obdobju januar - marec 2009.

marec 2009


Poročilo z 18. redne seje Občinskega sveta Občine Mirna Peč

Poročilo z 19. redne seje Občinskega sveta Občine Mirna Peč Svetniki so se 24. februarja 2009 že drugič v istem mesecu zbrali na redni seji Občinskega sveta Občine Mirna Peč. V drugi obravnavi so sprejeli Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Mirna Peč. Sledila je dolga in pestra prva obravnava predloga Odloka o proračunu Občine Mirna Peč za leto 2009 in predloga Odloka o proračunu Občine Mirna Peč za leto 2010. Svetniki so podajali svoje pripombe, želje in zahteve ter med drugim izrazili nestrinjanje s pripravljenim predlogom v nekaterih postavkah. Kar najbolj natančno so jim na postavljena vprašanja skušali odgovoriti župan, direktorica in člani občinske uprave. Direktorica občinske uprave Vladimira Fabjan Barbo je razložila tudi postopek sprejema proračuna za leti 2009 in 2010, ki predvideva javno razpravo predloga proračuna od 25. februarja do 11. marca 2009. Na koncu obravnave so svetniki večinsko sprejeli predlog Odloka o proračunu Občine Mirna Peč za leto 2009 in predlog Odloka o proračunu Občine Mirna Peč za leto 2010 v prvi obravnavi ter sklep o javni razgrnitvi predloga proračuna Občine Mirna Peč za leti 2009 in 2010. Na priporočilo Odbora za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami, je Občinski svet sprejel še sklep, da izdelovalka OPN v grafičnem delu predloga OPN zariše stavbno zemljišče za parc. št. 1268 in 1273 k.o. Hmeljčič, lastnika Srečka Lužarja (za gradnjo stanovanjske stavbe), zaradi nemotene gradnje avtoceste na odseku Ponikve - Hrastje. Pripravila: Irena Mežan, občinska uprava

marec 2009

Februarja letošnjega leta sem odstopil s funkcije občinskega svetnika. Občanom Mirne Peči sem dolžan naslednje pojasnilo. Pred dobrimi desetimi leti smo postali samostojna občina. Tudi sam sem aktivno sodeloval pri osamosvajanju. V ta projekt smo šli zato, da bi sami odločali, kako bomo živeli, predvsem pa zato, da bi bili danes veliko bolj razviti, kot smo bili, ko smo bili še krajevna skupnost. V teh desetih letih pa smo uresničili kaj malo načrtov (župan je vseskozi Zvone Lah), ki smo si jih zastavili na začetku nove občine. Pogledati moramo samo, kaj vse so v tem času naredile nam primerljive občine v naši soseščini: Škocjan, Šentjernej, Žužemberk, Semič…, in bomo hitro ugotovili, da smo se zelo veliko ukvarjali z raznimi projekti, zanje zapravili kar nekaj denarja, premalo pa s konkretno realizacijo. V tem času nismo uspeli obnoviti ali na novo postaviti niti osnovne šole, še več, ta trenutek nimamo še niti odkupljene zemlje, kaj šele gradbenega dovoljenja, čeprav o nujnosti prenove govorimo že veliko let. Da o pločnikih, obrtniških conah, pogojih za novo trgovino, urejenih cestah… niti ne govorim. O vsem tem in še o marsičem drugem sem sam in še nekateri drugi svetniki kar nekaj let prepričeval župana, vendar ni bilo posluha za boljše in drugačno delo občine. Čeprav je imel v občinskem svetu večinoma zelo konstruktivne in dobronamerne svetnike. Zato nisem več pripravljen nositi odgovornosti za slab razvoj Občine Mirna Peč. Janez Mežan

anketa

Svetniki so se na 18. redni seji zbrali v začetku februarja. V drugi obravnavi so sprejeli Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Mirna Peč in sprejeli stališča do pripomb in predlogov, podanih v času ponovne javne razgrnitve dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta Občine Mirna Peč. Sprejet je bil tudi predlog Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Mirna Peč v prvi obravnavi ter Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko cono »Češenska hosta«. Po pojasnilih in obrazložitvah s strani izdelovalca in občinske uprave so svetniki sprejeli sklep o potrditvi predinvesticijske zasnove investicije »Izgradnja nove osnovne šole z vrtcem in telovadnico v Mirni Peči«. Svetniki so se seznanili s Poročilom o delovanju medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Dolenjske Toplice, Žužemberk in Mirna Peč na področju Občine Mirna Peč za leto 2008. Predstavnik Nadzornega odbora je svetnike seznanil s Poročilom NO o delu v letu 2008 in poročilih o izvedenih nadzorih v letu 2008.

Odstop s funkcije svetnika Občinskega sveta Občine Mirna Peč

Odgovor na odstop svetnika Janeza Mežana Odstop iz svetniške funkcije me ni preveč presenetil po prvem letošnjem sestanku na Ministrstvu za šolstvo in šport, kjer je bil nekaj let Janez Mežan zaposlen na visoki funkciji. Ne želim navajati, po mojem mnenju, pravih razlogov za njegov odstop, nikakor pa niso ti, ki jih je navedel. Res je, da kar nekaj projektov, ki smo jih zastavili in začeli, nismo realizirali. Večina teh projektov je v povezavi z drugim svetnikom. Po reakciji na usklajevanju s svetniki pred začetkom razprave o proračunu, sem se želel z njim pogovoriti, vendar je to odklonil. Njegovo odločitev obžalujem, ne razumem pa njegovega hujskanja drugih svetnikov proti meni. Prepričan sem, da so k njegovi odločitvi veliko pripomogli nekateri svetniki, ki pričakujejo osebne koristi na račun občine v prihodnjih letih. Že nekaj časa čutim potrebo, da s tem seznanim občane. Odločitev Janeza Mežana obžalujem toliko bolj zaradi tega, ker je človek, ki se ni nikoli materialno okoristil na račun svojih funkcij. Raje se odloči v svojo škodo za korist drugih, kar je po mojem mnenju storil tudi s svojim odstopom. Zvone Lah

Medobčinska inšpekcija obvešča

Začetek nadzora odvajanja padavinske vode na občinske ceste Medobčinska inšpekcija je v skladu z določili Odloka o občinskih cestah pristojna za nadzor nad prepovedanim odvajanjem padavinske vode na občinske ceste. Obveščamo vas, da bo Medobčinska inšpekcija sistematično po vaseh začela nadzirati spuščanje padavinskih voda z žlebov oz. streh stanovanjskih, poslovnih, gospodarskih in drugih objektov na občinske ceste. Brigita Kalčič

Glasilo Občine Mirna Peč

3


občinska uprava sporoča Sprejet OPPN »Češenske hoste«

Zelena luč za izgradnjo stanovanjske cone »Češenska hosta« Občinski svet Občine Mirna Peč je na januarski seji sprejel Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko cono »Češenska hosta«. Navedeni odlok je bil 6.3.2009 objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 17. Z omenjenim aktom so podani pogoji in merila za gradnjo v stanovanjski coni »Češenska hosta«. V letu 2009 bo občina pristopila k pripravi projektne dokumentacije za izgradnjo platojev in osrednje notranje ceste, potrebno pa bo izvesti tudi parcelacijo po parcelacijskem načrtu ter pripraviti program opremljanja. Izgradnja navedene cone se bo izvedla etapno. V prvi etapi se bodo izvedli odkopi in nasipi oz. izravnave zemljišča na predvidene kote platojev, vključno z izgradnjo osrednje notranje ceste in njeno priključitvijo na obstoječe prometno omrežje. Ostale ureditve se bodo izvajale glede na povpraševanje ter želje investitorjev in sicer

4

Glasilo Občine Mirna Peč

tako, da bodo posamezne etape zaključene funkcionalne celote, ki bodo lahko služile svojemu namenu tudi brez izgradnje ostalih delov prostorske ureditve, pri čemer mora biti sočasno zagotovljena celotna pripadajoča infrastruktura. Etapna izvedba je odvisna od potencialnih programov in pridobitve ustreznih zemljišč. Financiranje izgradnje stanovanjske cone bo potekalo v dogovoru med investitorji oziroma lastniki zemljišč in Občino Mirna Peč. V ta namen bo organiziran tudi sestanek z vsemi lastniki zemljišč v tej coni, na katerem se bo

predstavila ureditvena zasnova območja ter nadaljnje aktivnosti. V letošnjem letu se načrtuje še sprejem izvedbenega prostorskega akta v stanovanjski coni »Postaja«. Trenutno se pripravlja idejna zasnova ureditve območja, ki bo pred vložitvijo vloge za pridobitev smernic nosilcev urejanja prostora, predstavljena lastnikom zemljišč. Ko bo pripravljena zasnova s strani izdelovalca, bo sklican sestanek z lastniki zemljišč, o čemer bodo le-ti pisno obveščeni. Jerneja Dragan, občinska uprava marec 2009


Anketa

Ekologija je v zadnjih desetletjih postala univerzalna tema, ki trka na vest slehernika. Pri tako alarmantnem stanju, na katerega strokovnjaki opozarjajo vse glasneje, štejejo dejanja vsakega posameznika. Vse bolj živahna so razmišljanja o obnovljivih virih energije (v nadaljevanju si lahko preberete obsežen članek o bioplinarni v tukajšnjih krajih) in če kdaj, potem spomladi velja čistemu okolju nameniti posebno pozornost – nenazadnje so tu številne čistilne akcije. Ena takšnih vsakoletno poteka tudi v Mirni Peči, a je odziv občanov, žal, skromen. V tokratni anketi smo tako Mirnopečane povprašali o morebitnem (ne)sodelovanju pri skupinskem prizadevanju za čistejše okolje in oceni siceršnjega okoljevarstvenega stanja domače občine. T. Kupljenik, T. Sluga, Foto: T. Kupljenik Renata Kupljenik, Postaja Odnos do okolja je odraz kulture posameznika in družbe. Vsekakor nam mora biti mar za to, kaj se dogaja okoli nas in mislim, da se pozitiven odnos do narave začne graditi že v otroštvu. Začnemo lahko na svojem dvorišču in potem v bližnji ter daljni okolici. Menim, da imamo v Mirni Peči na splošno kar čisto okolje, ne razumem pa, da se kljub dobro organiziranemu zbiranju odpadkov, še vedno pojavljajo odvrženi gospodinjski aparati in ostali odpadki v naravi. Pozdravljam organizirane čistilne akcije, ki sem se jih sama že udeležila.    Rok Krese, Prisojna pot Glede na to, da vse več poslušamo in beremo o ekoloških težavah, se mi zdi, da smo prevečkrat nemi do te teme. Občina vsako leto organizira čistilno akcijo, ki se je z učenci radi udeležimo. Take akcije pozdravljam in sem mnenja, da so zelo potrebne, saj bodo mlajši le tako dobili občutek odgovornosti do našega kraja in tudi planeta. In starejši smo jim lahko dober zgled. Žal je tako, da se starejši redko udeležijo te akcije in smo z otroci sami na tej poti. Zakaj je temu tako, ne upam ugibati. Dodal pa bi samo misel: svet nam ni dan v posest, samo sposodili smo si ga od svojih otrok. Katarina Progar, Rogovila Spominjam se, ko smo še kot otroci v osnovni šoli imeli čistilne akcije in smo hodili od vasi do vasi ter pobirali smeti. Vedno smo tekmovali, kdo jih bo nabral več. Ko danes razmišljam o teh akcijah, se mi zdi, da ni več pravega interesa. Akcij bi moralo biti več in ne samo ena letno. Črnih odlagališč, se mi zdi, da ni več tako veliko kot jih je bilo desetletja nazaj. Je pa res, da kadar se zbirajo kosovni odpadki, le-ti ležijo povsod drugje kot pa v oz. ob kontejnerju. Bioplinarne pa mislim, da pri nas še dolgo ne bo. Vem, da jih imajo nekaj v Prekmurju, pa je smrad kljub temu prisoten. Sicer pa, v končni fazi, saj smo na podeželju. Ali kdaj v Mirni Peči ne diši po gnojnici? marec 2009

V uredništvu glasila smo prejeli dopis našega občana , ki je bil priča nedopustnemu dejanju - izlivu gnojnice v Temenico. Upamo, da je nevestneža prijavil pristojnim službam, gotovo pa se bo storilec lahko tudi sam prepoznal. Prispevek objavljamo v upanju, da se kaj takega ne bo več ponovilo! Uredniški odbor

ČRNA PIKA »NEZNANEMU POVZROČITELJU« OB TEMENICI Šel po jurčke, pa na tem mestu ne rastejo več… Pa sem šel na sprehod ob Temenici, gnojnica….Pa ni bila pripeljana s tistim majhnim traktorjem kot včasih. In potem je odvil ventil, da je gnojni-

ca tekla iz cisterne in traktor obrnil kar vzratno, bližje k Temenici, da ni bilo potrebno pripenjati cevi. Potem je cisterno praznil, pa ne tisto majhno… Praznil, kar v Temenico, v to žilo mirnopeške doline, ki bo sčasoma, če bomo taka početja dopuščali, postala mrtev, smrdeč kanal. In spet ne bo nihče kriv za katastrofo, ki se s takim početjem lahko zgodi. Ali se sploh zaveda(mo) kaj počne(mo)? In kaj dopuščamo, da se dogaja! Milan Marn Glasilo Občine Mirna Peč

5

občinska uprava sporoča

Še vedno premalo odgovorni do narave?


Ob svetovnem dnevu voda

občinska uprava sporoča

Pitna voda zdravstveno ustrezna, ne pa tudi povsod varna 22. marec je Generalna Skupščina Združenih narodov leta 1993 z resolucijo razglasila za svetovni dan voda. Letošnji svetovni dan voda nas opozarja, da sta voda in življenje, vse naše življenjsko okolje in posledično kakovost življenja ter zdravje, med seboj tesno povezani. Opozorilo ne velja zgolj pristojnim institucijam v svetu in pri nas, ampak tudi vsem nam, posameznikom. Slovenija ta dan letos obeležuje že dvanajstič.

Kakovostna voda do vseh večjih naselij Občina Mirna Peč v letu 2009 zaključuje triletno investicijo izgradnje vodovodnega sistema mejnega predela Občin Mokronog-Trebelno in Mirna Peč. Tako

bo kakovostna voda preko javnega vodovoda pripeljana do večjih naselij v občini, ki se trenutno še oskrbujejo iz vaških vodovodov: Poljane, Jelše in Vrhpeč. Iz novo izgrajenega omrežja bo voda spuščena tudi v obstoječi vodovodni sistem. V naslednjih letih pa bo občina morala

Zdravstveni nadzor pitnih voda v občini Mirna Peč

Voda v letu 2008 zdravstveno ustrezna V letu 2008 je Javno podjetje Komunala Trebnje upravljalo s petimi vodovodnimi sistemi: Trebnje, Čatež, Mokronog, Trebelno in Zaloka. Vodovodni sistem Trebnje s pitno vodo oskrbuje naslednja naselja v občini Mirna Peč: Dolenji Globodol, Gorenji Globodol, Jordan Kal in Srednji Globodol. Javnozdravstveni nadzor, ki je potekal v skladu s Pravilnikom o zdravstveni ustreznosti pitne vode (Ur. l. RS, št. 46/97, 52/97, 07/00 in 52/00) in Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04 in 35/04), je izvajal Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto. Ugotovil je, da je bila voda na vodovodnem sistemu Trebnje v letu 2008 zdravstveno ustrezna. MIKROBIOLOGIJA Št. vz.

U

%

KEMIJA NU

%

vzrok

%

Št. vz.

U

%

NU

%

vzrok

TREBNJE vrtina

7

7

100

0

0

0

0

3

3

100

0

0

VH

14

14

100

0

0

0

0

5

5

100

0

0

omrežje

24

21

88

3

12

3

12

11

11

100

0

0

skupaj

45

19

Legenda: U=ustrezno; NU=neustrezno, vzrok pri MKB= število vzorcev z Escherichia coli, vn – vidne nečistoče

Več si lahko preberete na www.komunala-trebnje.si.

mag. Štefan Velečič, direktor JP Komunala Trebnje d.o.o.

6

Glasilo Občine Mirna Peč

poskrbeti še za izgradnjo »sekundarnih« vodovodov, za obnovo najbolj dotrajanih cevovodov, za povezavo vseh vodovodov v enotni sistem ter za gradnjo omrežja do preostalih območij, ki še vedno nimajo primerne vodooskrbe. V mirnopeški občini za redno dobavo in za ustrezno kvaliteto voda iz javnega omrežja skrbi javno podjetje Komunala Novo mesto. V nadaljevanju je predstavljen izvleček iz poročila o oskrbi in kakovosti pitne vode za leto 2008, ki ga je pripravil sektor vodooskrbe. Tu 32 delavcev na območju osmih občin upravlja s 15-imi vodovodnimi sistemi, 14 vodnimi viri, 885 km javnega vodovodnega omrežja in 17.200 odjemnimi mesti. V vodovodni sistem je vključenih 78 vodohranov s skupno prostornino 9.880 m3 in 42 črpališč ter prečrpališč. Primerjava količin kaže, da se količina načrpane in prodane vode ne povečuje in da ostaja na nivoju zadnjih petih let. Prav tako se vodne izgube niso povečale in v letu 2008 niso presegle 22%, kar kaže na stabilnost celotnega vodovodnega omrežja.

Javni vodovodni sistem v občini Mirna Peč Občina Mirna Peč potrebuje za pokrivanje potreb po pitni vodi skoraj 150.000 m3 vode na leto. Pitna voda se v celoti zagotavlja iz vodnega vira ČP Jezero (Družinska vas).

Kakovost vode v javnih vodovodnih sistemih Interni nadzor nad kakovostjo pitne vode se opravlja v skladu s Pravilnikom marec 2009


Istok Zorko, Vodja sektorja vodooskrba, JP Komunala Novo mesto, Andrej Kastelic, občinska uprava marec 2009

Občinski prostorski načrt Občine Mirna Peč

Priprava OPN Mirna Peč je v zaključni fazi V začetku meseca marca je bil predlog Občinskega prostorskega načrta Občine Mirna Peč (OPN) posredovan Ministrstvu za okolje in prostor za pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora ter pridobitev sklepa o potrditvi predloga OPN. Ministrstvo v 75 dneh od prejema predloga OPN s sklepom potrdi predlog OPN, če nosilci urejanja prostora v mnenjih ugotovijo, da so v predlogu OPN njihove smernice upoštevane. S tem se je zaključila zadnja faza priprave OPN s strani občine. Postopek priprave se je s sprejemom programa priprave strategije prostorskega razvoja občine (SPRO) in prostorskega reda občine (PRO) začel že v letu 2005. Zaradi spremenjene prostorske zakonodaje, to je Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt), pa je občina pristopila k pripravi OPN kot enovitega dokumenta. Postopek priprave OPN se je z uveljavitvijo novega zakona nadaljeval tam, kjer se je ob uveljavitvi novega zakona nahajal postopek priprave SPRO in PRO, brez ponavljanja že izvedenih postopkov. To je med drugim pomenilo, da so se vse do tedaj prejete individualne vloge občanov obravnavale v novem postopku priprave prostorskega akta. V predlogu OPN so obravnavane vloge lastnikov zemljišč za spremembo namembnosti teh zemljišč in sicer vloge, ki so bile podane že konec leta 2003. Do priprave predloga OPN je bilo tako prejetih 156 individualnih vlog ter deset vlog za spremembo namembnosti zemljišča zaradi gradnje zidanice. Za vse te vloge so bile izdelane strokovne podlage. Prvi osnutek OPN je bil javno razgrnjen v času od 17. do 18. julija 2008, javna obravnava razgrnjenega dokumenta pa je bila izvedena 2. julija 2008. Ker je bilo po roku za sprejem individualnih vlog s strani lastnikov zemljišč podanih kar precej vlog za spremembo namembnosti, smo se na občini odločili, da vse vloge, prejete v času do javne razgrnitve, obravnavamo kot pripombe, prejete v času javno razgrnjenega dokumenta. To je terjalo vnovično javno razgrnitev dopolnjenega osnutka OPN, ki je tako potekala v času od 19. decembra 2008 do 19. januarja 2009. Javna obravnava razgrnjenega dokumenta je sledila 12. januarja 2009. Na podlagi sprejetih stališč do pripomb in predlogov, podanih v času ponovne javne razgrnitev dopolnjenega osnutka

OPN, se je pripravil predlog OPN, ki je bil nato z vso potrebno spremljajočo dokumentacijo poslan Ministrstvu za okolje in prostor. S tem se je zaključila zadnja faza priprave OPN s strani občine. Sklep Ministrstva za okolje in prostor se pričakuje maja. Vsi, ki so podali vlogo za spremembo namembnosti zemljišča, bodo s strani občine pisno obveščeni o tem ali je bil njihov predlog oziroma pobuda za spremembo namembnosti zemljišča na pristojnem ministrstvu sprejemljiva oziroma ugodno rešena ali pa zavrnjena kot nesprejemljiva. Po sprejemu OPN bo občina takoj pristopila k spremembam in dopolnitvam OPN, predvsem zaradi tega, ker bo potrebno v spremembah in dopolnitvah temeljito analizirati stanje v vinogradniških območjih - pripraviti bo potrebno strokovne podlage na podlagi analize vseh vinogradniških območij na terenu. Spremembe in dopolnitve OPN bi občina lahko sprejela predvidoma konec leta 2010, če s strani MOP-a ne bodo sprejeti novi pravilniki in nove vsebine prostorskih aktov. Jerneja Dragan, občinska uprava Glasilo Občine Mirna Peč

7

občinska uprava sporoča

o pitni vodi (Ur. l. RS 19/04 in 35/04) in izdelanim HACCP sistemom za obvladovanje kakovosti. Komunala Novo mesto ima z Zavodom za zdravstveno varstvo iz Novega mesta sklenjeno pogodbo za odvzem in analizo vzorcev pitne vode na vseh vodovodnih sistemih. V letu 2008 je bilo za potrebe analiz na omrežju odvzetih 780 vzorcev pitne vode in 74 vzorcev surove vode na vodnih zajetjih. Strokovna ocena zdravstvene ustreznosti pitne vode in varnosti vodooskrbe v letu 2008 temelji na osnovi presoje ali bi lahko ugotovljena kakovost pitne vode vplivala na zdravje ljudi oziroma ali je sama voda ogrožala potrošnike ali ne. Letna ocena o zdravstveni ustreznosti pitne vode je zasnovana na podlagi letnega poročila o preskusih pitne vode v okviru državnega monitoringa pitnih vod v letu 2008, primerjav rezultatov internega nadzora in rezultatov državnega monitoringa. V letu 2008 so bili rezultati preskusov zelo dobri, tako da je Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto ocenil, da je bila voda zdravstveno ustrezna na vseh vodovodih. Na podlagi te ocene je JP Komunala v poročilu zaključila, da je bila kakovost vode v letu 2008 ustrezna na vseh vodovodih, ni pa bila povsod varna. Ocena varnosti vključuje vpliv celotne vodovodne infrastrukture in vpliv okolja (varstveni pasovi) na kakovost pitne vode. Največje težave v sistemu priprave pitne vode strokovnim službam povzroča povečana motnost, ki se pojavi po vsakem obilnejšem deževju. Poleg trenutne neustreznosti vode povzroča motnost odlaganje usedlin v vodovodu, ki se lahko pojavijo v vodi v primeru odpiranja hidrantnega omrežja, povečane porabe ali prezapiranja zaradi popravil vodovodnega omrežja. Povečana motnost vode samo po sebi ne predstavlja nevarnosti za zdravje ljudi, problematična pa je zaradi zmanjšanega delovanja dezinfekcijskega sredstva. Ustrezna rešitev, ki bo zvišala raven kakovosti in varnosti vodooskrbe, je namestitev ustreznih filtrirnih naprav na ČP Jezero.


občinska uprava sporoča

Proizvodnja bioplina - priložnost za občino Mirna Peč?

Energetska vizija Globalizacija in razvoj novih tehnologij prinašata vrsto sprememb na svetovnih energetskih trgih. Iz Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023, ki jo je sprejela vlada RS, je razvidno, da se bo v Sloveniji kot delu evropske skupnosti spodbujalo investiranje v naprave in sisteme za večjo uporabo obnovljivih virov energije. Ena izmed možnosti izkoriščanja le-teh je proizvodnja bioplina, ki je pomembna predvsem iz ekološkega vidika, saj med drugim prispeva k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, onesnaževanju voda, neprijetnega vonja v okolici kmetij in degradacije tal. Bioplin ima podobne lastnosti kot zemeljski plin in ga lahko

8

Glasilo Občine Mirna Peč

uporabimo za soproizvodnjo električne in toplotne energije, kjer iz 1m3 bioplina (odvisno od vsebnosti metana in izkoristka naprave) pridobimo okoli 2,2 kWh električne energije in okoli 1,8 kWh toplote, če odštejemo procesno toploto. Drugi produkt procesa v bioplinski napravi pa je t.i. fermentirana gnojevka, ki ima boljše lastnosti v primerjavi s surovo živinsko gnojevko.

Potek procesa pridobivanja bioplina Bioplin lahko pridobimo iz organske biomase (koruzna silaža, travinja, ipd.) v mešanici z živinskimi gnojili. Kot dodatek lahko nastopajo tudi odpadki živilsko prehrambene industrije in organski ostanki hrane (v nadaljevanju stranski živalski proizvodi - SŽP ali kosubstrati). Proces pridobivanja bioplina se začne s kontinuiranim doziranjem rastlinske biomase in živinskih gnojil v zbirno jamo, kjer se sestavine dobro premešajo. Da pri sprejemu surovin in nadaljnjem procesu ne prihaja do širjenja vonjav v okolico, sta objekt za sprejem surovin in zbirna jama opremljena s biofiltrom. S pomočjo črpalk potuje mešanica iz zbirne jame v zaprto jamo (fermentor), kjer se neprestano meša in kjer poteka anaerobna (brez prisotnosti zraka) fermentacija in kjer se tvori bioplin, ki ga vodimo v plinohram. Fermentor je toplotno izoliran in ogrevan s toploto, pridobljeno iz pro-

cesa soproizvodnje. Iz fermentorja črpalka prečrpa substrat v drugi fermentor (postfermentor), kjer se prav tako tvori bioplin, od tod pa v končni zbiralnik. V končnem zbiralniku, tudi zaprtemu, dobimo kakovostno gnojilo – fermentirano gnojevko.

Vpliv proizvodnje bioplina ter soproizvodnje električne energije in toplote na okolje Danes so bioplinske naprave prijaznega videza in okolju sorodnih barv, mogoče jih je zakriti z zeleno zaveso, kot je razvidno na spodnji sliki. Edini zaznavni vpliv na okolje so emisije hrupa transportnih vozil, ki dovažajo surovine in odvažajo fermentirano gnojevko. Dovoz in odvoz se ne vrši vse dni v tednu, poteka pa po cestah zunaj strnjenih naselij. Ostali parametri vpliva na okolje nimajo, ker: • se vsi transporti vršijo s cisternami in zatesnjenimi kontejnerji, kar onemogoča širjenje smradu, • sta skladiščenje gnojil in celotni tehnološki proces zaprtega tipa; emisije so prečiščene z biofiltri, da ne pride do širjenja vonjav, • se fermentirana gnojevka skladišči v zaprtih jamah ali na njivskih površinah izven naselij, marec 2009


se bodo zbrane padavinske in ostale izcedne vode iz koritastih silosov porabile v tehnološkem procesu, zato ni emisij v tla, se emisije hrupa iz naprave z razdaljo močno zmanjšajo in so v dovoljenih zakonskih okvirih za tovrstne naprave.

Kmetijski potencial za proizvodnjo bioplina v občini Mirna Peč in bližnji okolici Analiza in utemeljitev lokacije za postavitev bioplinske naprave v občini Mirna Peč je bila narejena s stališča: • tehničnega potenciala substratov; • površin za pridelavo rastlinske biomase, • količin živinskih gnojil, primernih za proizvodnjo bioplina, • primernih površin za odlaganje stranskih produktov bioplinskega procesa, • porabnikov proizvedene energije, s poudarkom izrabe toplote iz soproizvodnje, • ocene kakovosti virov morebitno potrebnih (ko)substratov. Za potrebe ugotovitve razpoložljivih kmetijskih površin, ki bi bile na voljo za gnojenje s fermentiranim gnojilom, je bilo potrebno narediti bilanco rastlinskih hranil iz kmetijskih substratov in na osnovi dovoljenih vnosov rastlinskih hranil na hektar ugotoviti potrebne kmetijske površine za razvoz gnojila iz BPN.

marec 2009

V kolikor se te površine ne pridobijo, bo potrebno fermentirano gnojevko separirati, ostalo tehnološko vodo pa očistiti.

Velikost izbrane lokacije v Občini Mirna Peč Po podatkih subvencijskih vlog za leto 2006 je v občini Mirna Peč nekaj nad 200 družinskih kmetij, ki se ukvarjajo z vzrejo govedi. Poleg tega je v občini Mirna Peč še okoli 100 družinskih kmetij, ki se ukvarjajo s prašičerejo, na 140-ih družinskih kmetijah pa imajo krave molznice. Na območju občine ni reje perutnine. Pri določanju velikosti območja, znotraj katerega je smiselno zbirati substrate iz kmetijstva in gnojiti kmetijske površine s fermentirano gnojevko, so bili pod drobnogledom naslednji kraji oz. naselja: Goriška vas, Hrastje pri Mirni Peči, Jablan, Jelše, Jordankal, Poljane pri Mirni Peči, Šentjurij na Dolenjskem, Veliki Kal, Vrhovo pri Mirni Peči, Vrhpeč, Trg , Mali Vrh, Malenska vas, Gorenji Globodol, Srednji Globodol in Dolenji Podboršt.

Analiza tehničnega potenciala kmetijskih surovin v izbrani lokaciji Izbor krajev, od koder bi dovažali rastlinsko biomaso ter živinska gnojila in kamor bi odvažali fermentirano gnojevko za potrebe gnojenja kmetijskih površin,

je v radiusu desetih kilometrov izbrane lokacije za postavitev bioplinske naprave v Mirni Peči. Ta razdalja je smiselna, saj sovpada z naravnimi geografskimi mejami in hkrati pomeni racionalne poti za dovoz ter odvoz surovin kmetijskega izvora na BPN. V izbranem območju je bilo prepoznanih 48 živinorejskih kmetij, ki obdelujejo 623 ha njiv in 678 ha travnikov ter pašnikov in redijo 2.461 GVŽ. V analizo tehničnega potenciala so bile uvrščene večje živinorejske kmetije, ki redijo 30 ali več GVŽ govedi in 20 ali več GVŽ prašičev. Tem kriterijem je ustrezalo 47 govedorejskih in ena pretežno prašičerejska kmetija.

Zmogljivost bioplinske naprave Iz zbranih količin substratov (živinskih gnojil in rastlinske biomase) bi v fermentorjih BPN proizvedli toliko bioplina, da bi lahko inštalirali napravo z močjo okoli 500 kWel, ki bi pri 8.000 urnem letnem obratovanju, proizvedla okoli 4.390 MWh/leto električne energije in 3.740 MWh/leto uporabne toplotne energije (odšteta procesna toplota). Proizvedena toplota, ki je lahko na voljo za npr. potrebe daljinskega ogrevanja, predstavlja porabo kurilnega olja v količini 370.000 l ELKO. Poleg tega bi naprava proizvedla letno okoli 40.000 ton okolju prijaznega gnojila. Fermentirano gnojila ima večji delež dušika kot surova živinska gnojila, kar pomeni vnos 42 ton več dušika oz. prihranek 155 ton mineralnega gnojila KAN (ca 30.000 Eur/leto). Besedilo in foto: Dušan Jug, Podjetniško svetovanje in projektiranje Dušan Jug s.p. Glasilo Občine Mirna Peč

9

občinska uprava sporoča


občinska uprava sporoča

OBČINA MIRNA PEČ

Vzpostavitev katastra gospodarske javne infrastrukture v Jugovzhodni Sloveniji Mestna občina Novo mesto v partnerstvu z 19-imi občinami Jugovzhodne Slovenije izvaja triletno operacijo »Vzpostavitev katastrov GJI (gospodarske javne infrastrukture) v JVSLO«. Skupna vrednost operacije je 300.000 EUR. Za izvedbo operacije je na tretjem javnem razpisu »Razvoj regij« pridobila 212.499 EUR sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvaja se v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«.

Kaj je Gospodarska javna infrastruktura? (GJI) Med GJI spadajo omrežja in naprave, ki zadovoljujejo osnovne človekove potrebe (oskrba z vodo in energijo, ravnanje z odpadki, prometno omrežje, zagotavljanje sodobnih telekomunikacijskih naprav). Je eden temeljnih meril razvitosti vsakega okolja in gradnik bodoče gospodarske rasti. Operacija izgradnja objektov GJI je zelo pomemben segment razvojnih programov na ravni občin in regij.

Kaj omogoča GJI?

Evidentiranje, vzpostavitev in vodenje podatkov GJI omogoča prikaz zasedenosti ter opremljenosti prostora z objekti javne infrastrukture. Je podlaga tako za odločitve, vezane na razvoj in upravljanje gospodarskih javnih služb, kot tudi za odločitve na področju gradnje in načrtovanja prostora. Vpis v zbirni kataster GJI je zakonska obveza občin (Zakon o prostorskem načrtovanju (Ur.l. RS

33/2007) in Pravilnik o vsebini in načinu vodenja zbirke podatkov o dejanski rabi prostora (Ur.l.RS, 9/04)). Država potrebuje le osnovne podatke, ki jih vodi v zbirnem katastru GJI občine, izvajalci gospodarskih javnih služb pa za dobro gospodarjenje potrebujejo bolj podrobne podatke.

Aktivnosti v operaciji

Za potrebe regionalnega vidika katastra GJI je izdelana analiza stanja obstoječih podatkov GJI za vse občine v regiji JV Slovenije, ki je osredotočena na objekte GJI, v lasti občin. V analizi so zajete ceste, vodovod, kanalizacija in javna razsvetljava ter dodatno še javne in zelene površine ter pokopališča. Poleg analize stanja je narejen Načrt in metodologija dela operacije, ki opredeljuje vzpostavitev katastra in izvajanje operacije. Na območju vseh sodelujočih občin so izvedene aktivnosti zbiranja in urejanja podatkov iz obstoječe evidence katastrov z namenom, da se zagotovi popolno trenutno stanje podatkov o vodovodu,

Vabilo na čistilno akcijo Občina Mirna Peč bo skupaj z društvi in Osnovno šolo Mirna Peč v soboto, 4. aprila 2009, ob 8. uri, pripravila čistilno akcijo, katere namen je ureditev širšega bivalnega okolja. Zbirna mesta, kjer bodo postavljeni tudi dodatni zabojniki za smeti, bodo : • pri eko otoku v Dolenji vasi (pri kontejnerjih),

10

Glasilo Občine Mirna Peč

• •

na križišču cest Malenska vas-Jablan-Goriška vas, na križišču v Globodolu.

Zaključek akcije s skupno malico bo potekal pri lovski koči v Globodolu. Vabimo vas, da se pridružite spomladanskemu čiščenju okolja, bodisi s priključitvijo skupinam na navedenih območjih

kanalizaciji in cestah. Z izvedbo operacije bomo zagotovili tudi prenos podatkov GJI (vodovod, kanalizacija in ceste) v zbirni kataster GJI. Na osnovi natančne analize procesov, priprave inicialnega stanja podatkov ter posredovanja teh podatkov v zbirni kataster GJI, bo za vsako občino zagotovljen sistem za vzdrževanje podatkov GJI, ki bo v prihodnje omogočal delo z ažurnimi podatki, tako na ravni izvajalca gospodarske javne službe (GJS), občine kot tudi Geodetske uprave RS (zbirni kataster GJI). Vzpostavitev ustreznih evidenc GJI v operaciji, ta traja od leta 2008 do 2010, bo zagotovila ustrezne rezultate, ki bodo pripomogli k boljšemu gospodarjenju z GJI v prihodnje. Za dodatne informacije lahko pokličete na Razvojni center Novo mesto d.o.o. na telefonsko številko 07/33 72 980 (Miljana Balaban) ali na Mestno občino Novo mesto na telefonsko številko 07/ 39 39 312 (IzidorJerala).

bodisi s čiščenjem okolice svojih domov. Akcijo pa lahko izkoristite tudi za pripravo kosovnih odpadkov. Reden odvoz leteh bo v ponedeljek, 6.4.2009. Prosimo, da kosovne odpadke odlagate na običajna mesta za odvoz odpadkov in ne v kontejnerje, ki bodo dodatno postavljeni in namenjeni le zbiranju odpadkov za čistilno akcijo. Naredimo naše okolje čistejše in lepše! Občina Mirna Peč

marec 2009


Zagon februarja 2010 Dolenjska bo v letu 2010 bogatejša za novo razvojno podjetniško infrastrukturo – podjetniški inkubator. Imos holding d.d. ga bo zgradil na območju Podbreznika v Češči vasi pri Novem mestu, prva podjetja pa se bodo vanj naselila februarja 2010. Imos holding d.d. kot investitor in Razvojni center Novo mesto d.o.o. kot upravljalec inkubatorja sta jeseni 2008 pripravila vlogo na Javni razpis JAPTI za sofinanciranje projektov izgradnje tehnoloških parkov in podjetniških inkubatorjev. Vloga je bila uspešna. Izvajanje projekta bo v letu 2009 in 2010 v znesku 1.085.468,00 EUR delno sofinancirala Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Vložek investitorja v izgradnjo inkubatorja znaša 2.914.163,00 EUR. V projektu vzpostavitve podjetniškega inkubatorja kot promotor z delnim sofinanciranjem delovanja inkubatorja v začetnih letih sodeluje tudi MO Novo mesto. Kot promotorji bodo v projekt vključene še občine, v katerih bodo imela sedeže inkubirana podjetja. Investicijska vrednost projekta je približno štiri milijone EUR, celotna vrednost projekta, upoštevajoč tudi stroške delovanja v pr-

vih petih letih, pa je 4,8 milijone EUR. Cilji projekta so ambiciozni in pogojeni s črpanjem evropskih razvojnih sredstev: rok izgradnje 31.01.2010, najmanj 3.600 m2 neto površine za najem novim inovativnim podjetjem, v letu 2010 vključenih najmanj pet podjetij, do leta 2015 še najmanj 25 podjetij, v prvem letu najmanj pet, do konca spremljanja projekta pa najmanj 53 novih delovnih mest, zagotavljanje dinamike zasedenosti do 2013, ko morajo biti oddane vse poslovne površine inkubatorja, dvig tehnološke zahtevnosti proizvodov, povečanje inovativnosti, najmanj 20% podjetij bo tudi izvažalo na tuje trge. Podjetniški inkubator Podbreznik, ki bo deloval v okviru Razvojnega centra Novo mesto d.o.o., bo izvajal storitve za podjetja pred vstopom podjetij v inkubator (promocija, evidentiranje, priprava poslovnih načrtov, pomoč pri ustanovitvi

Objekt C2 – Podjetniški inkubator Podbreznik (shematska slika) marec 2009

novih podjetij, vključevanje v podjetniške programe, ki se že izvajajo – vavčersko svetovanje, garancijska shema, mikrokrediti), v času inkubacije (najem poslovnih prostorov, izvajanje skupne recepcijske službe, pomoč inkubiranim podjetij za kandidiranje za državne subvencije za zagon podjetij in investicije, izvajanje skupnih storitev, promocije, informiranja podjetij), pa tudi po inkubaciji oz. izteku časa, v katerem bo zagon podjetja končan. Člani podjetniškega inkubatorja bodo nova, izvozno zanimiva podjetja z inovativnim razvojnim programom, ki bodo ustvarjala novo dodano vrednost in delovna mesta. V podjetniškem inkubatorju bodo razvojni program razvijala do izvedbe (redne prodaje), potem bodo lahko pridruženi člani inkubatorja. Pridruženi člani inkubatorja pa bodo lahko tudi podjetja, ki izvajajo storitve, zanimive za delovanje inkubatorja. Pri članstvu bodo imela prednost podjetja, ki v večji meri prispevajo k doseganju ciljev podjetniškega inkubatorja, kar bo potrebno izkazati s poslovnim načrtom. Najem poslovnih prostorov v inkubatorju bo v prvem letu znašal 2,5 EUR za m2 , v drugem 3,0 EUR, v tretjem, 3,5 EUR (v navedenih cenah ni upoštevan DDV) in se bo postopno dvigoval do ekonomske cene najema poslovnega prostora v petem letu. Član bo plačeval skupne stroške (recepcija, komunalni stroški, stroški električne energije), praviloma v pavšalnem znesku 2,0 EUR za m2 najete površine (v ceno ni vključen DDV). Navedene cene so okvirne in so usklajene med partnerji ter vključujejo tudi sofinanciranje izgradnje s sredstvi EU ter delovanja inkubatorja z delnim sofinanciranjem iz proračunskih sredstev. Interes za članstvo v inkubatorju evidentira Razvojni center Novo mesto d.o.o., ki bo v kratkem objavil javno povabilo za članstvo. Več informacij lahko zainteresirana podjetja in osebe, ki načrtujejo ustanovitev podjetja z inovativnim razvojnim programom v inkubatorju, dobijo pri mag. Mojci Špec Potočar, tel. 07 33 72 980, e-naslov: mojca.spec.potocar@ rc-nm.si in Igorju Vizjaku, tel: 07 33 72 986, e-naslov: igor.vizjak@rc-nm.si Razvojni center Novo mesto d.o.o. Glasilo Občine Mirna Peč

11

občinska uprava sporoča

Podjetniški inkubator Podbreznik


portret Intervju z Lojzko Krevs

»Sem, kakršna sem, tako me je življenje privzgojilo…« Kako bi opisali osebo, ki je v svojem življenju opravljala (in jih še opravlja) številne pomembne vloge, katerim so kos le redki, veliki in posebni ljudje, za kakršno pa se moja tokratna sogovornica nikakor nima? V Mirni Peči jo poznamo domala vsi. Starejši, mladi in najmlajši, čeprav le-ti v zadnjem obdobju morda še najmanj, pa vendar je bila ravno najmlajšim desetletja najbolj poznana. Ko sem jo obiskala, me je sprejela z njenim vedno optimizma polnim nasmehom, čeprav je bilo v njem čutiti kanček zadrege. Ni se hotela izpostavljati. V roke mi je položila pesem o njenem ljubljenem pokojnem možu in vnučku in dejala, da ji to, kar je do nedavnega imela, kar je opisano v pesmi, pomeni veliko več… Ko jo želim predstaviti, naletim na težavo. Njeno življenje je namreč prepleteno s tako pisano paleto najrazličnejših vlog, da se jih ne da vseh opisati naenkrat. Za začetek jo poprosim, da sama izpostavi tisto, na kar je še posebej ponosna. Jaz sem najbolj ponosna na to, kar sem. Tako me je življenje privzgojilo. Na svoje vloge v življenju pa nisem prav nič ponosna. Jaz tega ne delam zato, da nekaj sem, delam iz srca. Ne morem reči, da sem bila dobra žena, mama, učiteljica, ne morem se s tem hvaliti. Lahko le rečem,

12

Glasilo Občine Mirna Peč

da sem vse, kar sem počela v življenju in kar počnem še danes, vedno zelo rada počela. In na to nisem ponosna, ker za vse to, kar sem dosegla in danes imam, sem morala trdo pridelati ter v vse vložiti veliko truda. Veste, jaz sem si vedno močno želela dom in družino, ker sem v

otroštvu in mladosti živela pri drugih ljudeh. Izhajam namreč iz zelo revne družine z Rihpovca, kjer smo po vojni ostali brez očeta. Mama je zaradi tega zbolela, bila je noseča z dvanajstim otrokom. Sedem otrok, kar nas je bilo živih, pa nas je bila sama revščina. Takrat so na Dobju pri marec 2009


dicinska sestra, sem pa veliko let skrbela za mlade člane Rdečega križa, s katerimi smo opravljali razne naloge – obiskovali smo starostnike, jim pomagali, zbirali smo pridelke za kuhinjo in podobno. To je bilo prvo od tistega, kar me je še veselilo. Zelo sem si želela tudi plesati folkloro, čeprav me je profesor Dobovšek na učiteljišču karal in mi govoril, da nisem preveč okretna za ples. Takrat namreč sploh še nisem znala plesati, ker so v tistih časih na plesne vaje smeli le lepo oblečeni. Potem so me zelo veselile tudi lutke – zanje sem se navdušila še v nižji gimnaziji, ko nas je z učiteljiščniki obiskal znani novomeški profesor Modic. Tako zelo sem jih občudovala, da sem se ka-

apnenici, v katerem smo prikazali postopek pridobivanja apna iz apnenca. S tem projektom oz. z dramsko uprizoritvijo smo gostovali tudi v Ljubljani, v Cankarjevem domu, ob Dnevih DŠI. Druga dramska uprizoritev iz tega obdobja pa je bila Pri mlačvi, ki smo jo predstavili ob Dnevu odprtih vrat šole. S tem ste torej nadaljevali tudi pozneje in krog gledalcev povečali na širino celotne občine? Tako je. Nekaj tega sem nato uporabila na raznih prireditvah v okviru naše občine, ki so bile vedno tematsko obarvane. Nastali so Zimski večer pri nas doma, Od zrna do kruha, Vasovanje danes, Rože mi

Ne morem reči, da sem bila dobra žena, mama, učiteljica, ne morem se s tem hvaliti. Lahko le rečem, da sem vse, kar sem počela v življenju in kar počnem še danes, vedno zelo rada počela. Lojzka Krevs je iz rok župana Zvoneta Laha leta 2002 prejela Plaketo Občine Mirna Peč skoraj do neba, in me pobožal po licih. Med njim in menoj so se stkale trdne vezi ljubezni, dobrote ter spoštovanja. Kot med pravim očetom in otrokom. Zato sem si tako želela ustvariti svoj dom in družino«.

sneje lutkarstva lotila tudi sama in vodila lutkarski krožek. Imela sem še krožek ročnih del, ki sem ga tudi rada vodila, čeprav menim, da nisem bila tako nadarjena zanj. No, pa prireditve in proslave smo tudi imeli.

No, ampak poznamo vas pa tudi po drugih pomembnih življenjskih vlogah. Po poklicu ste bila učiteljica. Kako ste se odločili zanj in kaj vas je vzpodbudilo, da ste ga izbrali? Da, že v mladosti me je veselilo delo z ljudmi in sem si rekla, da bi rada bila medicinska sestra ali pa učiteljica. No, ampak takrat nas je iz mirnopeške nižje gimnazije šlo pet skupaj na učiteljišče in tako sem postala učiteljica. Toda vse, kar sem si v osnovni šoli in kasneje v nižji gimnaziji želela, sem nekako uspela izpolnit v poklicu, v okviru izvenšolskih oziroma interesnih dejavnosti. Nisem postala me-

Tam ste torej začeli kot organizatorka, voditeljica in tekstopiska proslav, kar v okviru mirnopeške občine in njenih društev počenjate tudi sedaj, ko ste v pokoju? Ja, v šoli sem s tem začela. Pa tudi v razredu. Pri tem pa sem vedno želela, da vsi otroci nastopajo. In to sem lahko najlepše uresničila ob proslavah, ko smo medse sprejemali mlade člane Rdečega križa.

marec 2009

Ste že takrat prirejali prozo v dramska besedila? Da, že v času službovanja sem začela s tem. Prvo tako delo je bil projekt Pri

vse povedo, Po nevesto – skupaj z ljudskimi pevkami Čebelice, Ljubo doma, Darila, darila in Veselo na obisk. Tu sem vodila povezovanje, vse nekako v rdeči niti posamezne teme. Ste katero svojih del kdaj tudi zapisali? Sodelujem v društvu literatov, kjer se srečamo vsako leto enkrat in beremo pesmi ter krajša prozna dela. Za društvo sem zapisala nekaj črtic in pesmi, ki izhajajo iz mojega osebnega življenja. Ko sem imela napisane, sem čutila v sebi olajšanje, čeprav ne menim, da so kaj posebnega. Skečev s prireditev pa nisem in zanje mi je žal le to, da niso bili, vsaj nekateri, večkrat uprizorjeni. Še posebej zaradi Gašparacovega strica Antona in Martine Bobnar, saj so bili zaradi njiju še posebej dobri. Samo enkrat sta namreč za prireditev Rdečega križa ponovila skeč Evropa je tu. Glasilo Občine Mirna Peč

13

portret

Krivčevih želeli posvojiti otroka in po posredovanju moje tete so nato izbrali najmlajšo deklico, mene. Potem sem od četrtega leta živela tukaj, na Dobju. Ko sem bila stara blizu deset let, me je mama prišla iskat, da bi ji kaj pomagala doma, a sem ji ušla. Ker sem si samo želela priti nazaj na Dobje, h ‘’Krivčevmu atet.’’ Zelo sem bila navezana nanj in leta pri njem so bila moja najlepša otroška leta. Živel je sam in s podvojeno ljubeznijo skrbel za svojih šest otrok. Žena mu je namreč umrla, ko je bilo najstarejši hčerki 12 let, najmlajšemu sinu pa dve. In tako skrbno in čuteče je skrbel tudi zame. Sprejel me je z besedami: »Tegale otročička bomo že nekako preživeli!«, me dvignil visoko,


portret

Od kod črpate ideje? Veliko sem pobirala iz svoje glave, iz izkušenj in življenja, veliko pa mi je pri tem pomagal mož Ludvik. Prav zato se ne bi rada s čim izpostavljala in kitila, ker mi je on pri vsem resnično stal ob strani z dušo in telesom, me vozil kamor sem hotela in bil neizmerno potrpežljiv. Poleg tega mi je vedno vlival upanja in poguma. Večkrat je dejal, da ga v Mirni Peči mladi pozdravljajo in se pogovarjajo z njim. Najbrž, da zaradi mene. Res je, da ni pisal, ampak stal je vedno nekje za mano in mi povedal marsikatero smešnico ali hudomušno resnico. Vse je znal obrniti na hec. Skratka, bil je tudi velik optimist, kajne? Da in s tem je spodbujal tudi mene. Nič kolikokrat mi je, ko sem imela največ dela, dejal, da bolj ko delam, bolj sem zdrava. Za svoja udejstvovanja ste bili tudi nagrajeni z občinsko plaketo, vendar me navdaja občutek, da vam ni za tovrstna priznanja. Česa ste bili ob svojem delu najbolj veseli? Vedno so mi bile v mnogo večje zadovoljstvo preproste besede odobravanja in pozdravi mimoidočih ter polna dvo-

Veliko sem pobirala iz svoje glave, iz izkušenj in življenja, veliko pa mi je pri tem pomagal mož Ludvik. Prav zato se ne bi rada s čim izpostavljala in kitila, ker mi je on pri vsem resnično stal ob strani z dušo in telesom… rana zadovoljnih in nasmejanih obiskovalcev prireditev. Pisanje skečev, črtic in pesmi pušča v meni globoke sledi zadovoljstva ter občutka, kot mi je rekel brat, da nisem pozabljeno staro tnalo. Čeprav moram še enkrat priznati, da vsakokrat, ko sem stopila na oder po prireditvi, bi vedno najraje rekla, naj pride zraven še moj mož. Skromnost je gotovo ena tistih vrednot, za katero bi lahko dejali, da vam v življenju veliko pomeni. Ja, res je. Še z nobeno stvarjo v življenju nikoli nisem bila zelo zadovoljna. Še Ludvik mi je tolikokrat rekel: »Mama, glavo pokonc!«. Ta stavek in temu podobni so

14

Glasilo Občine Mirna Peč

mi sedaj, ko sem opravljala vozniški izpit, še posebej prišli prav. Sicer pa, ne, ne počutim se nič več od te, druge ali one osebe. Vsi imamo življenje takšno, kakršno nam je bilo dano in kakor smo si ga sami ustvarili. Res pa je, da ne vemo, kdaj se konča, kot v pesmi Kaplja smo na veji, in zato ne vidim smisla, da bi se človek nad nečim držal ter se z nečim hvalil. Poleg tega ga lahko mimogrede tudi kaj polomiš in s tem izničiš tisto, s čimer bi se kdaj lahko pohvalil. Čeprav se vsega tega, kar sem naredila, res ne more izničit, ampak jaz sem vse delala iz sebe in za sebe, za svoje zadovoljstvo, za svoje življenje. Vsak od nas ima svoje poslanstvo, ki ga mora opraviti čim boljše. Tudi otrokom sem večkrat rekla, da nikoli nismo tako dobri, da ne bi mogli biti še boljši in hkrati tako slabi, da ne bi mogli biti še slabši« (smeh). Katere ostale vrednote pa so vas sicer vodile v življenju? Katere od njih ste še posebej posredovali naprej, zlasti mladim rodovom mirnopeškega okolja? Kot učiteljica sem otrokom vedno poudarjala delo, poštenost, pravičnost in predvsem vztrajnost. Govorila sem jim, da obupati ne smejo nikoli. Enkrat smo brali neko zgodbo, v kateri je pisalo, da se je nekdo spotaknil ob kamen in takrat me je učenka vprašala, če sem se tudi jaz kdaj spotaknila. Odgovorila sem ji, da sem se, pa me je brž vprašala, kaj sem nato storila. Rekla sem, da sem včasih padla in jokala, včasih pa sem se hitro pobrala, se malo otresla ter šla pogumno naprej. Zmeraj sem skušala bolj skrbeti in marec 2009


portret

se zavzemati za otroke, ki so bili iz socialno šibkejših družin ter za otroke, ki so imeli takšne ali drugačne težave. Morda sem s tem kdaj komu naredila krivico, ampak tako me je življenje privzgojilo in s temi otroki sem se čutila bolj povezano, ker sem tudi sama izhajala iz podobnega.

Pisanje skečev, črtic in pesmi pušča v meni globoke sledi zadovoljstva ter občutka, kot mi je rekel brat, da nisem pozabljeno staro tnalo. Bi se danes, če bi se ponovno odločali o poklicu, odločili enako? To sigurno in tudi vse ostalo bi z veseljem še enkrat delala z enakim veseljem in vnemo. Samo kot učiteljica bi bila drugačna, ker sedaj vidim v šoli eno samo domačnost, toplino, zlasti v nižjih razredih, v raznih kotičkih, česar takrat, ko sem jaz učila, še ni bilo. Vse je videti tako prisrčno, sredi učilnice je preproga, kjer se vsi vsedejo in se pogovarjajo, kar bi z veseljem še enkrat počela. Vse je skratka bolj prilagojeno starosti otrok, kar me zelo veseli. O čem še razmišljate danes? Kakšne so vaše želje in načrti za prihodnost? Nameravate uresničiti katero željo, o kateri ste že leta sanjali ali so vaše želje in načrti bolj stvarni? Kot sem že omenila, sem si obljubila, da bom nadaljevala tako, kot sem živela prej z možem. Skromno, zase in za svojo družino. Sem pa pred kratkim naredila

Vrt mi sedaj res veliko pomeni. Ne vem, kako bi sicer preživela zadnje leto, če ga ne bi imela. marec 2009

Kot učiteljica sem otrokom vedno poudarjala delo, poštenost, pravičnost in predvsem vztrajnost. vozniški izpit, ki sem si ga prej že dolgo želela, ampak sem si nekako vtepla v glavo, da ga nisem sposobna narediti in da sem prestara za to. Sedaj pa mi je predstavljal izziv in hkrati tudi uteho, saj mi je opravljanje izpita pomagalo, da sem premagala samoto in žalost ob izgubi moža. V deželo prihaja pomlad. Kako jo občutite vi? Ste na trnih, ker vam zmanjkuje časa za vsa pomladanska opravila v hiši in okoli nje, na vrtu, ali pa se tudi ustavite na toplem soncu, se naužijete pozitivne energije in pustite, da kakšno opravilo za čas tudi postoji?

Ja, od vsega naštetega mi vrt sedaj res veliko pomeni. Ne vem, kako bi sicer preživela zadnje leto, če ga ne bi imela. Dostikrat, ko mi je bilo hudo, sem odšla na vrt, pa čeprav sem včasih samo hodila po njem ter odkrivala in gledala, kako v njem vse raste. Ne vem, kaj bo takrat, ko ne bom več mogla ven, ker imam naravo resnično rada – v vseh letnih časih. Z naravo namreč živim in diham. To ne pomeni, da veliko hodim naokrog, jo pa rada opazujem in občudujem, pa čeprav največkrat ravno tukaj, na domačem vrtu. Tatjana Kupljenik Foto: T. Kupljenik, arhiv občine Glasilo Občine Mirna Peč

15


občinska uprava sporoča

P R E D S TAV I T E V U R E D B E O I Z V E D B I KMETIJSKE POLITIKE ZA LETO 2009 Čas za vložitev zbirne vloge za leto 2009 je med 05.03.2009 in 15.05.2009. Neposredna plačila na površino Neposredna plačila na površino lahko uveljavljajo le kmetije, ki imajo urejene GERKe in so prejele odločbo o dodelitvi plačilnih pravic v letu 2007 in 2008. Višina neposrednega plačila na hektar je odvisna od višine plačilne pravice, ki je različna za posamezne kmetije, saj je bila osnova za višino plačilne pravice regionalno plačilo, k temu pa so prišteti dodatki za sektor govedoreje (klavne premije, posebne premije in mlečna premija). Izplačilo plačilni pravic je možno samo za upravičene površine. Upravičene površine so tiste površine, ki so vrisane v evidenco GERK in ki so večje od 0,1 ha ter imajo vrsto rabe N-njiva 1100, T-travnik 1300 in SD-1222. Od leta 2009 se plačilne pravice dodeljujejo le iz nacionalne rezerve. Plačilne pravice, ki jih ima kmetija (je prejela odločbo), se bodo dodeljevale upravičenim površinam, ne glede na vrsto rabe v letu 2009. PRIMER: plačilno pravico za njivo boste lahko aktivirali tudi z GERKom trajni travnik in obratno. V primeru, da na kmetiji v letu 2009 izgubite del upravičenih površin, lahko plačilne pravice ostanejo neizkoriščene. Neizkoriščene plačilne pravice boste morali aktivirati v obdobju treh let vsaj enkrat - v nasprotnem primeru se bodo odvedle v nacionalno rezervo, lahko pa jih prenesete na novo površino, ki jo boste vzeli v zakup (pri vlaganju zahtevkov). V primeru, da boste v letu 2009 vzeli v zakup nove površine, morate vsaj en dan pred vnosom zbirne vloge urediti stanje v registru GERKov v RKG (na Upravni enoti). V primeru, da za te površine nimate plačilnih pravic, za te površine ne boste prejeli plačil, bodo pa površine upoštevane pri obremenitvi GVŽ/ha. Plačila za nove površine lahko dobite izplačane le v primeru, da si boste poleg nove površine pridobili (prenesli) plačilne pravice. Rok za prenos plačilnih pravic za leto 2009 je 15.09.2008 – 15.01.2009. Za prenos morate izpolniti obrazec, ki ga dobite na svetovalni službi. Za leto 2010 je možen prenos plačilnih pravic od 15.09.2009 – 15.02.2010. Praha je z letom 2009 ukinjena. Posebna premija za bike Zahtevek se vlaga v elektronski obliki na posebnem obrazcu »Zahtevek za posebno premijo za bike in vole«, v predpisanih rokih za obdobja, ki so navedena. Roki in obdobja vlaganja zahtevkov za leto 2009: Čas zakola

Rok za vložitev zahtevkov

1. januar 2009 do 31. maj 2009

1. junij 2009 do 30. junij 2009

1. junij 2009 do 30. september 2009 1. oktober 2009 do 31. december 2009

1. oktober 2009 do 31. oktober 2009 1. januar 2010 do 31.januar 2010

16

Glasilo Občine Mirna Peč

Premija za ekstenzivno rejo ženskih živali Do premije je upravičen nosilec za tiste živali, ki bodo telile v obdobju od 11.12.2008 do 10.12.2009, so mesne pasme in pripadajo čredi krav dojilj. Pogoj je dvomesečna reja krave ter teleta in obremenitev pod 1,8 GVŽ goveda/ha krmnih površin, od katerih je več kot polovica absolutnih travnikov. Roki in obdobja vlaganja zahtevkov za leto 2009: Čas telitve

Rok za vložitev zahtevkov

11. december 2008 do 31. marec 2009

1. junij 2009 do 30. junij 2009

1. april 2009 do 31. julij 2009 1. avgust 2009 do 10. decembra 2009

1. oktober 2009 do 31. oktober 2009 1. januar 2010 do 31. januar 2010

Premija za ovce in koze Upravičenec lahko uveljavlja premije, če redi najmanj deset živali in imajo premijske pravice. Rok za vložitev vloge je od 5. marca do 30. aprila 2009. Upravičenec lahko uveljavlja toliko premij, kot ima dodeljenih premijskih pravic. Ovce in koze morajo biti označene v skladu s predpisi ter vpisane v register. Pravica za premije mora biti na kmetiji izkoriščena, v nasprotnem primeru se prenese v nacionalno rezervo. Kmetija lahko svojo pravico trajno odda ali odda v zakup s ali brez kmetijskega gospodarstva. Trajni prenosi in zakupi za leto 2009 se vložijo na predpisanem obrazcu do 30. aprila 2009. V primeru povečanja števila živali, lahko KMG skupaj z zbirno vlogo vloži tudi vlogo za dodelitev pravic iz nacionalne rezerve. Zaprosi lahko za najmanj 10 in največ 50 premijskih pravic. Novost za leto 2009 je dodan nov, 5. razred rejcev drobnice, ki lahko zahtevajo premijske pravice iz nacionalne rezerve – tudi rejci izven območij OMD. Proizvodno vezana plačila: - premija za bika znaša 136,50 €/žival, za vola pa 97,50 €/žival (sprememba 138. člena Uredbe 1782/2003/ES velja že za leto 2008 in pravi, da so do neposrednih plačil upravičene živali, ki imajo sporočene vse podatke v CRG do vključno prvega dne obdobja obvezne reje, v obdobju obvezne reje pa v roku sedmih dni. Ta sprememba se nanaša samo na ugotavljanje upravičenosti za plačila in ne vpliva na sledljivost živali, saj morajo nosilci še naprej upoštevati vse zahteve glede označitve in registriranja, določene v Uredbi 1760/2000/ES.), - premija za ovco za prirejo mesa: 10,50 €/žival, - premija za ovco za prirejo mleka oz. kozo: 8,40 €/žival, - dodatna premija za ovco oz. kozo: 3,5 €/žival. Druge sheme pomoči: - pomoč za stročnice znaša 50 €/ha, - pomoč za energetske rastline znaša 45 €/ha, v letu 2010 bo ukinjena, marec 2009


GERKe morate urediti vsaj dan pred elektronskim izpolnjevanjem vloge. Urejanje GERKov poteka na Upravnih enotah.

Stalež in obremenitev GVŽ/ha se bo izračunala na dan 1.marec 2009. Pomembno je, da na kmetiji preverite stanje živali pred tem datumom in prilagodite stanje živali tako, da obremenitev ne bo presežena oziroma, da ne bo prenizka v primeru KOPa.

Kopije zbirne vloge ter ostalih dokumentov mora nosilec kmetijskega gospodarstva hraniti še štiri leta po izdaji pravnomočne odločbe.

IAKS kontrole – termini kontrol na kraju samem Časovni razpored kontrol na kraju samem: 27.člen; • Kontrole premij za drobnico se izvedejo najpozneje do 31. avgusta 2009, vsaj 50% se opravi v obdobju obvezne reje. • Kontrole posebnih premij za bike in vole ter zahtevkov za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi se izvedejo najpozneje do 15. aprila 2010. • Kontrole ukrepov za zahtevke na površino (neposredna plačila, OMD; SKOP/KOP) se izvedejo do žetve oz. neposredno po žetvi, vendar najpozneje do 15. oktobra 2009 (izjema: ZEL). • Navzkrižna skladnost – kontrole se izvajajo celo leto v terminih, ki so primerni za izvedbo kontrole posameznih zahtev oz. standardov navzkrižne skladnosti. KONTROLA KOP IN SKOP – NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE; • • • • • •

vodenje evidenc, gnojilni načrt in analiza tal, gnojenje na podlagi gnojilnega načrta, neustrezna velikost in urejenost skladiščnih prostorov za organska gnojila, vlagatelj ne hrani potrdila o opravljenem izobraževanju, potrdilo o pridobitvi znanja iz varstva rastlin.

Predtisk in vlaganje zahtevkov za 2009: Na predtisku bodo navedene plačilne pravice, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v registru plačilnih pravic. V primeru, da je bil vložen zahtevek za prenos plačilnih pravic za leto 2008, predtisk še ne bo zajemal novega stanja. Zahtevki za prenos plačilnih pravic bodo obravnavani predvidoma do začetka kampanje. Predtisk bo vseboval naslednje podatke: • KMG MID, • identifikacijska številka plačilne pravice, • vrsta plačilne pravice, • število plačilnih pravic, • vrednost plačilnih pravic v evrih, • izvor plačilne pravice, • izkoriščenost plačilne pravice v letu 2007 (DA/NE). Kaj je treba opraviti pred vnosom zbirne vloge? • Urediti neusklajene podatke v RKG, ki so navedeni na predtisku, • prijaviti vsa kmetijska zemljišča v uporabi v RKG, • v RKG vnesti vse spremembe v zvezi z zemljišči, trajnimi nasadi…, • urediti GERK-e v skladu s pravili/izločiti nekmetijska zemljišča, zemljišča na katerih se ne izvaja kmetijska dejavnost (rekreacijske površine). marec 2009

Za izpolnjevanje SUBVENCIJSKE VLOGE 2009 boste potrebovali: • predtisk zbirne vloge, ki ste jo dobili po pošti, • popis staleža živali na dan 1.3.2009 (po kategorijah in vrstah), • rodovniške knjige za kobile (KOP program), • kolobar za obdobje 2006-2009 (ukrepa ZEL ne bo možno popravljati do 25. oktobra), • register goveda - zadnji izpis CRG, • fotokopijo bančnega računa nosilca KMG v primeru spremembe računa, • v primeru, da uveljavljate zahtevke za ovce in koze je potrebno prinesti na vnos seznam vseh ušesnih številk živali.

VLAGANJE ZAHTEVKOV Elektronski vnos zbirnih vlog in svetovanje bo potekalo v času od 5. marca do 15. maja 2009 vsak dan med 7.30 in 15. uro. Zaradi računalniškega vnosa zbirnih vlog bomo uvedli sistem obveznega naročanja. Takoj, ko boste po pošti prejeli zbirno vlogo, se naročite na Kmetijsko svetovalno službo, kjer vam bomo določili datum in uro. Naročila bomo sprejemali med 7. in 8. uro na tel. številko 041-319-605. Če se v določenem terminu ne boste oglasili z vso zahtevano dokumentacijo na KSS, vam ne moremo zagotoviti pravočasnega elektronskega vnosa vloge. Zaradi časovno omejenega vnosa in velikega števila kmetij, ne bo možno spreminjati terminov. Zbiranje prijav za testiranje škropilnic Redne preglede (testiranje) je potrebno opraviti na napravah za površinsko in prostorsko nanašanje fitofarmacevtskih sredstev na traktorski ali samohodni motorni pogon. Preglede je potrebno opraviti na vsaki dve leti. Vsi, ki imate novo škropilnico, pooblaščenemu organu pošljete le račun (ne sme biti starejši od šestih mesecev) in certifikat. To je osnova za pridobitev nalepke, zato v takem primeru naprave ni potrebno voziti na pregled, ki ga bo potrebno opraviti na tri leta. Vir:Pravilnik o spremembah in dopolnitvi Pravilnika o pogojih in postopkih, ki jih morajo izpolnjevati in izvajati pooblaščeni nadzorni organi za redno pregledovanje naprav za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev (U.l. RS, št.97/05). Pohitite s prijavami na tel. 041-319-605. KGZS – Zavod Novo mesto Izpostava Novo mesto Joži Srebrnjak, dipl.ing.zoot. Glasilo Občine Mirna Peč

17

občinska uprava sporoča

- podpora za pridelovanje lupinarjev znaša 108,67 €/ha v letu 2009 in 120,75 €/ha v letu 2010.


Tradicionalni spomladanski pohod

društveno satje

Preko gričev in dolin z dobro voljo Sredi marca je posebej za to priložnost sestavljen odbor Društva vinogradnikov Mirna Peč pripravil 9. vinogradniški pohod, ki se ga je udeležilo več kot 70 udeležencev.

Izpred Gostilne Špolar se je na pohod podalo okoli 70 pohodnikov Po jutranji »kavici« je Rudi Ravnikar zbrane popeljal na pot preko Velikega in Malega Kala navzdol, kjer so pohodniki v Selu pri Zagorici prečkali avtocesto in krenili proti stari karteljevski šoli. Tam so se okrepčali z malico, ki sta jo popestrila mlada harmonikarja. Vzpon proti Kamenski gori je udeležence nagradil z razgledom na, zaradi umestitve nove avtoceste, spremenjeno podobo doline in vinograde z zidanicami razkropljenimi nad njo. Na hribu pod hmeljniškim gradom se je skupina pohodnikov obrnila proti Karteljevski gori, kjer so jih prijazno sprejeli v Žagarjevi zidanici. Po prigrizku so lahko ob vodeni degustaciji pokušali vina iz njihove kleti. Vmesni postanek so naredili še v Knežiji pri Fabjanovih, kjer se je ob zvokih mladega domačega harmonikarja tudi plesalo, nato pa so se pohodniki preko Globočdola spustili v Hmeljčič do gasilskega doma na izdatno toplo malico, ki jo je pripravil Jernej Fortuna. Ob prijetnem druženju in glasbi so tukaj tudi zaokrožili pohodniški dan. Aleš Žagar Foto: arhiv društva

18

Glasilo Občine Mirna Peč

Blagoslov vin v Hmeljčiču Po tradiciji na god svetega Janeza leto za letom vinogradniki nosijo vino k blagoslovu v mnogih krajih, tudi v Hmeljčiču. Na zasneženo soboto, 27. decembra, je mirnopeški župnik, Janez Rihtaršič, ponovno blagoslovil številne steklenice in pletenke vina z letnikom 2008, ki so jih krajani prinesli v cerkev. Po maši so se zbrani še malo zadržali pred cerkvijo, potem pa so jih člani Društva vinogradnikov Mirna Peč povabili v gasilski dom, kjer se je odvijala degustacija vin. Lojz Primc in Brane Granda sta prinesene vzorce pokomentirala in ob morebitni napaki svetovala vinogradniku. Anita Hrastar

marec 2009


Društvo vinogradnikov Mirna Peč

Člani Društva vinogradnikov Mirna Peč so se sredi februarja zbrali v Gostilni Špolar na rednem letnem občnem zboru. Dnevni red zboraa, ki se ga je udeležila polovica članov, je bil obširen, saj pod okriljem društva potekajo številne dejavnosti. Po pozdravu predsednice Anite Hrastar in izvolitvi organov je zbor začel z delom. Veliko časa so namenili poročilu predsednice o delu v preteklem letu. Prva večja lanskoletna dejavnost je bila priprava vsakoletnega vinogradniškega pohoda. Pot je udeležence vodila preko Poljan na Rihpovec in nato čez Poljansko goro, Kavce ter Šentjursko goro do Hmeljčiča, kjer je potekal zaključek z družabnim srečanjem. Na tradicionalni pohod na prvo soboto po prazniku štiridesetih mučencev vinogradniki povabijo vsako leto. Kot največji dogodek pa v društvu štejejo vsakoletno ocenjevanje vin, ki prispeva k stalnim izboljšavam kakovosti vin in boljšemu kletarjenju. Maja so se člani odpravili na strokovno ekskurzijo na Primorsko in slovensko Istro. Glavni namen ekskurzije je bila pokušinja tamkajšnjih vin in spoznavanje vrst ter kakovosti vin. Tudi Cvičkarija v Novem mestu ni minila brez mirnopeških vinogradnikov. Na prireditvi so sodelovali s stojnico, poleg tega pa je bila kandidatka za cvičkovo princeso iz njihovih vrst. Prvič so v času občinskega praznika pripravili Festival mirnopeških vin, kjer so se predstavili pridelovalci vin – člani društva. Ob festivalu je potekalo še predavanje Jožeta Rozmana o sožitju jedi in vina. Sicer pa so pozornost namenili tudi izobraževanju. Tako so zainteresirani lahko prisluhnili predavanjem o škropljenju vinske trte, pripravi na trgatev in kletarjenju mladega vina, novembra pa je sledila še pokušinja mladih vin s strokovnim vodenjem. Kot vsako leto so se tudi lani udeležili blagoslova vina na god Janeza Evangelista v podružnični cerkvi v Hmeljčiču. Skozi vse leto je bila dejavna tudi degustacijska sekcija, katere namen je dodatno izobraževanje članov o kakovosti vin in najpogostejših napakah. V načrtu za letošnje leto, ki so ga sprejeli na občnem zboru, osrednjo mesto zavzema prav stalno izobraževanje, da bo trud v vinogradu blagoslovljen z dobrim vinom. Marjan Primc marec 2009

Letos v znamenju 90 letnice Februarja so se člani Prostovoljnega gasilskega društva Globodol zbrali na jubilejnem, 90. občnem zboru. Poleg članov so se zbora udeležili tudi gostje: župan občine Mirna Peč Zvone Lah, predstavnica Gasilske zveze Novo mesto Irena Pust, občinski gasilski poveljnik Martin Krevs, predstavniki ostalih PGD v občini in člani pobratenega društva iz sosednje Hrvaške DVD Priselci. Skozi poročila so pregledali delo v minulem letu in zastavili načrt za tekoče. Poleg običajnih dejavnosti, kot so priprave na gasilska tekmovanja, udeležba operativnih članov na tečajih in usposabljanjih in dejavnosti na preventivnem področju, bodo gasilci letos veliko energije vložili v aktivnosti, povezane s praznovanjem 90 let delovanja društva. Prve aktivnosti že izvajajo. Tako je v teku obnova »feder« voza, ki je služil za prevoz njihove prve motorne brizgalne vse do nakupa prvega kombija leta 1976. Voz bodo popolnoma obnovili in ga skupaj s prvo »motorko« ter še starejšo ročno brizgalno, razstavili na svečani prireditvi. Ob tem visokem jubileju bodo zapisali zgodovino društva od ustanovitve leta 1919 pa do danes. V knjigi bodo opisali tudi ostale posebnosti globodolske doline in njene okolice. Tako bodo pred pozabo rešili delo pradedov, dedov in očetov. Avtor besedila bo rojak Anton Pust, medtem ko bodo posebnosti Globodola opisali na Zavodu za naravno dediščino in Zavodu za kulturno dediščino. Člane društva junija, v sklopu prireditev ob občinskem

PGD Globodol še vedno hrani prvo motorno brizgalno ILO Zupan, nabavljeno v letu 1939 prazniku, čaka priprava proslave z gasilsko parado, ki jo bo spremljala godba in mažorete. Po proslavi pa bodo občane in ostale povabili na vrtno veselico. Jože Avbar, foto: arhiv društva

Nekdanji gasilski voz PGD Globodol s sodelujočimi pri obnovi Glasilo Občine Mirna Peč

19

društveno satje

Vrednotenje minulega in načrtovanje prihodnjega delovanja

Občni zbor PGD Globodol


društveno satje

Društvo upokojencev Mirna Peč

Humanitarne akcije KORK Mirna Peč

Tudi starejši se lahko imamo lepo

SKUPAJ ZA BOLJŠI JUTRI

V Društvu upokojencev Mirna Peč skušajo svojim članom popestriti življenje tudi tako, da jih spodbujajo k razgibavanju telesa in duha. Tako so v lanskem letu, poleg ostalih dejavnosti, v ta namen pripravili tri pohode. Upokojenci so se podali do Frate in nazaj, se povzpeli na Vinkov vrh ter Plešivico nad Dvorom, prehodili šentjursko in hmeljčarsko goro. Udeležili so se tudi tekmovalnega pohoda na Gorjancih, kjer je njihova ekipa med šestnajstimi društvi zasedla 2. mesto. Med drugimi so v društvu pripravili štiri izlete, in sicer so se prvič od blizu naužili lepot Logarske doline, drugič Avstrije, tretjič pa jih je pot vodila čez južno mejo na Plitvička jezera. Nazadnje so se podali še preko Bizeljskega na Kozjansko, kjer so se sredi vinskih goric okrepčali in sprostili. Lani so pripravili tudi drugo skupinsko letovanje v Izoli, v hotelu Delfin, kamor je odšlo 31 članov. Za večino sicer nič posebnega, za nekatere pa je bilo čofotanje v topli morski vodi nekaj povsem novega in nepozabnega. Skoraj vsak dan so se »dopustniki« zbrali v bazenu in zadonela je pesem. Ta je vedno znova privabljala nove plavalce in velikokrat so zapeli vsi, ki so bili v bazenu. Skratka, skupaj so upokojenci preživeli sedem pestrih in sproščujočih dni. Zalka Krevs Foto: arhiv društva

»Gasilska« iz Plitvičkih jezer – enega izmed izletniških ciljev Društva upokojencev

20

Glasilo Občine Mirna Peč

V krajevni organizaciji Rdečega križa Mirna Peč so se tudi v preteklem letu trudili pomagati pomoči najbolj potrebnim občanom. Nekaterim družinam in posameznikom so pomagali s prehrambenimi paketi. Te so oblikovali na podlagi akcije Košarica RK v tukajšnji trgovini. Tako zbranim dobrinam so dodali še nekatera druga živila, ki so jih dokupili. Poleg omenjenega so ob tednu Rdečega križa pripravili akcijo merjenja krvnega tlaka, krvnega sladkorja in holesterola v krvi. Finančno so pomagali šestim učencem pri plačilu šole v naravi in šestim družinam ter posameznikom pri plačilu položnic. Pridružili so se skupni akciji OZRK Novo mesto in prispevali za prizadete v julijskem neurju, za invalidko Urško in za Venetove. Oktobra so člani pripravili še srečanje starejših občanov in ob rojstnem dnevu obiskali vse 80 in 90-letnike ter vsakega po 90. letu starosti. Le-teh je bilo 21. V decembru so obdarili 296 starejših občanov in invalidov, pozabili niso niti na občane, ki bivajo v Domu starejših občanov Novo mesto in Trebnje. Skupaj z Občino Mirna Peč so pripravili sprejem in podelitev priznanj krvodajalcem - jubilantom. Pod njihovim okriljem sta lani potekali dve krvodajalski akciji in predavanji o gensko spremenjeni hrani ter depresiji. V februarju in marcu vsako leto poteka tudi pobiranje članarine. Večina zbranih sredstev (80%) ostane v tukajšnji krajevni organizacij za namene pomoč učencem oziroma občanom pri plačilu položnic ali nakupu prehrambenih artiklov, obdaritve jubilantov, predavanj, nakupa testnih lističev za merjenja holesterola in sladkorja ter srečanj. Preostanek članarine (20%) pa gre na OZRK Novo mesto za ostale skupne pomoči. Krajevna organizacija Rdečega križa Mirna Peč se zahvaljuje vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri njihovem delu, sponzorjem krvodajalskih akcij in predavanj. To so: Betonski strešniki Golob, minimarket Peč, Gostilna Špolar in Mlinarstvo Povše. Slavi Derganc marec 2009


Društvo podeželskih žena Mirna Peč

Pisalo se je delovno leto 2008

Na izletniških potepanjih dobre volje ne manjka Osmo leto delovanja Društva podeželskih žena Mirna Peč se je začelo na kulturnem nivoju. Pečat počastitvi kulturnega praznika v občini je dalo prvo Srečanje ljudskih pevcev in godcev. Vabilu ljudskih pevk Čebelice se je odzvalo sedem skupin pevcev in godcev. Februarja so članice društva sodelovale tudi na tradicionalni razstavi in ocenjevanju pletenic v Prečni, kjer so prejele kar nekaj priznanj. Dan žena so praznovale z rednim letnim občnim zborom. Vsaka je domov odšla s koščkom sonca v srcu in v rokah – v obliki rumenega socvetja trobentice. Dobro obiskana je bila delavnici z naslovom Sprostitvene tehnike z masažo vratu, ramen in hrbta pod vodstvom Matjaža Bučarja. In dober teden po prvi pomladni delavnici so imele še drugo - Priprava slanega peciva, pod vodstvom Rezke Jerin, sicer učiteljice na Gostinski šoli v Novem mestu. V čast si štejejo povabilo Mojce Starešinič na njeno predavanje, pod naslovom Ustvarjalnost na osnovi kulturne dediščine, ki je na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču potekalo v sklopu Festivala ustvarjalnosti in inovativnosti pri učenju. Ponos, da je Tone Pavček mirnopeške marec 2009

gore list, je ženam dal elana ob pripravi razstave značilnih kmečkih jedi v našem kraju, ki so jo ob počastitvi Pavčkovega jubileja postavile v jedilnici šole. V maju so se članice podale na izlet. Pot jih je med drugim vodila na Brezje in Planino pod Golico, v vrtnarijo Reš v Mošnjah in na blejski grad. Ob občinskem prazniku so na povabilo Vinogradniškega društva sodelovale na Festivalu vin. Tudi tradicionalno ocenjevanje šarkljev na Bučki, ki se dogaja ravno v času občinskega praznika, ni šlo mimo članic društva. Udeležile so se še oktobrskega pohoda na Hmeljnik. Konec novembra so ob profesionalnem vodenju Borisa Vovka začele z 20 urnim začetnim plesnim tečajem. Na tečaj so vabile tudi ostale občane, tako da se je nabralo 12 parov, idealna skupina ljudi dobre volje, ki je ob sredah zvečer, ko je društvena soba valovila v ritmih plesnih melodij, dihala hitreje. Zadnji četrtkov večer pred adventnim časom so se žene dobile na predpraznični delavnici. Aranžmaje je pomagala oblikovati Erika Cesar iz cvetličarne Orhideja image. Leto so članice Društva podeželskih žena sklenile s prednovoletnim srečanjem. Marija Žagar

…se že od nekdaj širi omamen vonj. Da bi tako tudi ostalo, vas vabimo k sodelovanju. Recepte za pripravo peciv in ostalih jedi nam lahko posredujete na elektronski naslov glasilo.mp@gmail.com.

Prve so recept za – kot so zapisale - odlično pito prispevale članice Društva podeželskih žena. Obilo uspeha pri pripravi in dober tek!

SKUTINA PITA 35 dag mletih piškotov prepojimo s 25 dag masla. Zmes nadevamo v pekač in jo potlačimo. Posebej penasto vmešamo: • 5 celih jajc • 15 dag sladkorja • 1 vanilin sladkor ter dodamo • ½ kg skute Nadev polijemo po zmesi v pekaču in pečemo 35 minut na 180°C. Vmešamo še: • 3 male kisle smetane • 12 dkg sladkorja • 1 vanilin sladkor ter dodatno prelijemo po že zapečeni masi, nato pečemo še 20 minut na 150°C. Pito damo za 12 ur v hladilnik, da se prepoji, in nato postrežemo. Glasilo Občine Mirna Peč

21

društveno satje

V letu 2001 so se mirnopeške žene povezale v društvo, ki danes šteje preko 80 članic. Pod društvenim okriljem, katerega del je tudi 12 članska pevska skupina Čebelice, se odvijajo raznotere interesne dejavnosti. Te so zaznamovale tudi minulo, nadvse pestro leto.

Iz mirnopeških kuhinj…


2. srečanje ljudskih pevcev in godcev

Z ljudsko pesmijo počastili kulturni praznik društveno satje

Pevska skupina Čebelice, ki deluje v okviru Društva podeželskih žena Mirna Peč, je na sam kulturni praznik v Domu kulture pripravila že drugo srečanje ljudskih pevcev in godcev, ki ga je spremljala polna dvorana navdušenega občinstva. Bogato kulturno dediščino, ki se ohranja in na ta način tudi krepi, je predstavilo osem pevskih ter godčevskih skupin, od katerih je vsaka zapela ali zagodla po tri ljudske pesmi.

DRUŠTVO HARMONIKARJEV MIRNA PEČ PRIREJA Najprej so kot gostiteljice ob spremljavi harmonikarja Jožeta in pevca Janeza nastopile domače Čebelice, sledile so jim ljudske pevke Lipa, ki so prišle v goste iz Šmartnega ob Dreti. Iz sosednje Prečne so navdušili ljudski pevci in pevke Vaški zvon. Posebna popestritev pa so bile živahne ljudske pevke Pušeljc iz Mozirja, ki so se tudi same spremljale na harmoniko in na posebna ljudska glasbila, narejena iz starih gospodinjskih pripomočkov. Za dobro voljo sta v prizoru z naslovom Manj je več, ki ga je napisala Lojzka Krevs, poskrbela Martina Bobnar in Jože Krevs. V drugem delu srečanja pa so se na odru zvrstili še: ljudske pevke Društva kmetic iz Šentjerneja, Bučenski ramplači z značilnimi glasbili iz kmečkega orodja, pa ljudske pevke Šmarjetke iz Šmarjete in za konce še ljudski godci Fantje izpod Gorjancev. Program je spretno v celovit venček spletala predsednica Društva podeželskih žena Mirna Peč Marija Žagar. Vsem skupinam so v spomin na srečanje in v zahvalo za nastop podelili pesniško izdajo Toneta Pavčka Starožija. Za zaključek prijetnega kulturnega popoldneva sta iz grl vseh nastopajočih skupin zazveneli še dve ljudski pesmi: Zvonček že zvoni in V dolini tihi. Ljuba SUKOVIČ Foto: Franci Ramovš

22

Glasilo Občine Mirna Peč

DOBRODELNI KONCERT »ČUDOVITI SMEHLJAJ TRENUTKA« Pričakujemo Vas v nedeljo, 29.3.2009, ob 15. uri, V KULTURNEM DOMU MIRNA PEČ. Na koncert Vas vabijo tudi nastopajoči: ansambel NOVI SPOMINI, ansambel RUBIN, Brajdimir in Berta, ansambel MI TRIJE. Program bosta povezovala Nežika in Blaž Režek. Vstopnina bo 5 €. Zbrani denar od vstopnic bomo namenili za pomoč Janji Muhič z Marofa 14. Vljudno vabljeni!

marec 2009


Nova knjižna izdaja

Hiperborejci v naših krajih

Avtor Lojze Kastelic v pogovoru z voditeljico Simono Lužar Kastelic je 23. marca praznoval svoj 86. rojstni dan. Rodil se je na Malem Vrhu kot tretji od šestih otrok, enemu izmed najpremožnejših kmetov v mirnopeški dolini. Osnovno šolo je obiskoval v Mirni Peči, šolanje pa nadaljeval v Novem mestu in na bežigrajski gimnaziji v Ljubljani. Mati je želela, da bi postal duhovnik, vendar ga je življenje popeljalo povsem drugam. Postal je namreč gozdar. V Vikerčah si je s po-

močjo očeta postavil hišo, šele trije otroci pa so jo spremenili v dom. Najstarejši, Bojan, je snemalec, ki je že večkrat snemal Zijalo; Barbara v Franciji opravlja delo stevardese; Igor, ki se je predstavitve tudi udeležil, pa je komercialist in živi v Ljubljani. Na vse tri otroke in tri vnuke, Martina, Anno in Loro, je zelo ponosen. Lojze se je že pred leti preselil nazaj, v mirnopeško dolino, na vrh medene pečine, kjer je njego-

Hipeboreja je dežela, starešja od Atlantide in Lemurije. Nahajala se je v Severnem morju in se v času ledene dobe potopila. Ko se je začela potapljati, so si njeni prebivalci, Hiperborejci, začeli utirati pot proti jugu. Pred približno 5 tisoč leti so prišli v naše kraje skupaj s svojimi čredami sestradanih

Nova knjižna izdaja je pritegnila veliko pozornosti marec 2009

pašnih živali.

Brezarjev Lojz, ki je 23. marca praznoval svoj 86. rojstni dan, pravi, da to ni njegova zadnja knjiga. va ljubezen do čebel dobila povsem nove razsežnosti. Mirnopeška dolina leži na prastari zgodovinski prometnici med Panonsko nižino in Zahodom. V breznu, ki nosi ime Medna pečina, je Ajdovska jama in izvir reke Temenice. Nad breznom pa stoji sveta Ana z Gradiščem. Kastelic je povezal vsa znana dejstva in posumil, da je prav tu, nad Zijalom, eno od središč ljudstva umnih čebelarjev. Vse skupaj mu je močno burilo že tako bujno domišljijo. Vsebino knjige je v spremni besedi povzel direktor Grma Novo mesto – centra biotehnike in turizma, Tone Hrovat: »S to knjigo skuša bralcu razložiti nekatere legende, misli, bajke, domneve, teze, hipoteze, ki so znane v filozofskih razpravah. Primerja jih z vsakdanjim življenjem, še posebej njemu zelo znanim in zanimivim življenjem čebelje družine. Tako si bo bralec ob branju knjige in primerjavi posameznih dejstev življenja čebel lahko razložil kako skrito skrivnost.« Kot slavnostni govornik je zbrane nagovoril ravnatelj Osnovne šole Mirna Peč, Aleksander Rupena, dogodek pa so popestrile ljudske pevke Čebelice, pianistka Anja Obrekar in kitaristka Anja Matoh. Knjigo, za katero župan Zvone Lah v spremni besedi zapisal, da »predstavlja pomemben doprinos k zgodovini mirnopeškega območja« lahko kupite v Cvetličarni Orhideja za 15,00 EUR. Simona Lužar Foto: Klemen Kramar Glasilo Občine Mirna Peč

23

iz treh dolin

V prostorih Osnovne šole Mirna Peč je 22. decembra 2008 Lojze Kastelic, poznan kot Brezarjev Lojz, predstavil svojo drugo knjigo z naslovom Hiperborejci v naših krajih. Predstavitvenega pogovora z avtorjem in njegovo sodelavko Franjo Udovič, ki z njim sodeluje že več kot 12 let, se je udeležilo okoli 60 obiskovalcev.


iz treh dolin Prednovoletno druženje

Veselo na obisk Mirnopeško Društvo upokojencev, Osnovna šola, Turistično društvo, Krajevna organizacija Rdečega križa in občina Mirna Peč so zadnji petek v lanskem decembru občane povabili v dvorano mirnopeškega Doma kulture na prednovoletno prireditev, z naslovom Veselo na obisk, ki so jo pripravili tudi v počastitev dneva samostojnosti in enotnosti. Prireditev se je začela s slovensko himno, nato pa so se v bogatem kulturnem programu, ki sta ga vodila Blanka Cesar in Nejc Ramovš, prestavili še: moška pevska

24

Glasilo Občine Mirna Peč

skupina Rožmarin, učenci mirnopeške osnovne šole z igrico Mojca Pokrajculja in recitatacijami, harmonikarji, ženska pevska skupina Čebelice ter člani Kulturnega društva Mirna Peč s kratko priredbo obiska, ki jo je napisala Lojzka Krevs. Med skrbno izbranimi pesmimi obeh pevskih skupin so znane melodije iz svojih glasbil izvabljali člani Društva harmonikarjev Mirna Peč. Predstavnica območnega združenja Rdečega križa Anica Bukovec in predsednica krajevne organizacije Rdečega križa Slavi Derganc sta podelili priznanja krvodajalcem jubilantom, ki so se tej humani akciji odzvali od najmanj 5 krat pa tja do 100 krat. Predstavnici Turističnega društva Mirna Peč Ladislava Rupena in Jožica Papež pa sta izročili priznanja in nagrade 11. ocenjevanja krajanom, ki so v okviru projekta Moja dežela – lepa in gostoljubna na izviren način polepšali svoje domove, gospodarska poslopja in okolico ter tako pripomogli k

lepšemu videzu kraja. Priznanje in nagrado za najbolj urejeno vas so dobili vaščani Šentjurija, najlepše urejeno hišo z okolico imata po mnenju komisije Natalija in Borut Brezovar s Postaje, najlepše urejeno kmetijo pa Jelka in Ciril Krivec iz Šentjurija. Za ohranjanje arhitekturne dediščine in bogato zbirko starega orodja je prejel priznanje Peter Rozman iz Gorenjega Globodola. Krajani novega naselja na Šrangi in vaščani Vrhpeči pa so si prislužili priznanji za božično-novoletno okrasitev naselij. Turistična zveza Dolenjske in Bele krajine je z regijskih priznanjem nagradila stanovanjski hiši Marinke in Alojza Rajšla iz Ivanje vasi ter Darje in Mira Pirca iz Orkljevca. Za humana dejanja krvodajalcev in krajanom za njihov trud ter skrb za urejen videz domov in okolice se jim je zahvalil tudi župan Zvone Lah. Za zaključek so nastopajoči in obiskovalci skupaj zapeli pesem V dolini tihi. Ljuba Sukovič, foto: Luka Piko marec 2009


Seznam krvodajalcev, ki so jubilejno darovanje te življenjske tekočine opravili v obdobju od 1. decembra 2007 do 16. decembra 2008. 5X DAROVANA KRI

Z.Š.

PRIIMEK

IME

1.

GORENC

BOJAN JOŽE

2.

GRANDLJIČ

3.

GRIVEC

TONE

4.

HRIBAR

DANICA

5.

MIKEC

MATEJA SAŠO

6.

PUST

7.

VIDIC

VLADISLAVA

8.

ZUPANČIČ

DRAGO

10X DAROVANA KRI

1.

KOMLJANEC

STANISLAV

2.

MATOH

ALEŠ

3.

STROJIN

KLAVDIJA

15X DAROVANA KRI

1.

KRESE

PRIMOŽ

2.

PUGELJ

PRIMOŽ

3.

VRHOVEC

STANKO

20X DAROVANA KRI

1.

ČANŽELJ

2.

HRASTAR

DARKO MARJAN

3.

MEŽAN

JANEZ

25X DAROVANA KRI

1.

GRANDLJIČ

JANEZ

2.

MATOH

MARKO

3.

LUBEJ

SIMON

4.*

SROVIN

MATEJ

30X DAROVANA KRI

1.

DRENIK

JANEZ

35X DAROVANA KRI

1.

FABJAN

JOŽE

2.

POVŠE

MIRKO

3.

PUST

DUŠAN

4.

ZUPANČIČ

DAMJAN

40X DAROVANA KRI

1.

SAJE

80X DAROVANA KRI

1.

HRIBAR

90X DAROVANA KRI

Slovenski kulturni praznik so v Hmeljčiču obeležili z odprtjem slikarske razstave domačinke, ljubiteljske slikarke, Irene Ziherl Soršak. Ta se je v prostorih tamkajšnjega gasilskega doma prvič predstavila na samostojni razstavi. Slikarka Ziherl-Soršakova se je z možem pred tremi leti iz Ljubljane preselila v Hmeljčič, med vinograde, kjer rastejo trte za odličen cviček. Poleg službe v Ljubljani, urejanja novega doma in okolice je našla čas tudi za umetniško ustvarjanje oz. čas za svojo dušo, kot je sama poudarila. Ljubiteljska slikarka je članica Zavoda za umetnost in Ljubiteljska slikarka Irena Zi- kulturo iz Radomelj, kjer herl Soršak z možem Markom pridobiva teoretično in praktično znanje slikarstva. Rezultate več letnega ustvarjanja se je na pobudo znancev in prijateljev odločila predstaviti tudi drugim ljubiteljem umetnosti. Avtorica je v preteklosti v okviru omenjenega Zavoda za kulturo sicer že sodelovala na različnih slikarskih kolonijah in se udeležila skupinskih slikarskih razstav. Na tokratni razstavi se je predstavila s tihožitji. Med motivi narave osrednje mesto zavzema cvetje. Umetnost zase so tudi okvirji, ki jih je za vsako sliko izdelal njen mož Marko. Besedilo in foto: M.S.

101. leto Marije Gašperič Najstarejša občanka Občine Mirna Peč, Marija Gašperič iz Gorenjega Globodola, je 6. marca praznovala 101. rojstni dan. Marija zadnja leta biva v novomeškem Domu starejših občanov, kjer so jo ob njenem praznovanju obiskali in ji čestitali svojci, predstavniki Krajevne organizacije Rdečega križa Mirna Peč in Društva upokojencev Mirna Peč ter mirnopeški župan, Zvone Lah.

BRANKO

VILJEM

1.

AJDIČ

DARKO

2.

KRNC

MARIJA

100X DAROVANA KRI

1. *

NILIČ

marec 2009

Cvetje v čast Prešernu

MIROSLAV

Marija Gašperič s svojci in županom Zvonetom Lahom

Glasilo Občine Mirna Peč

25

iz treh dolin

Samostojna razstava ljubiteljske slikarke


Koncert Novomeškega simfoničnega orkestra

iz treh dolin

Mešanica klasične in lahkotnejše glasbe V prazničnih decembrskih dneh je v telovadnici Osnovne šole Mirna Peč zadonela glasba. Mirnopečanom so se s celovečernim koncertom predstavili člani Novomeškega simfoničnega orkestra.

Javni poziv delodajalcem za štipendiranje kadrov iz regijske štipendijske sheme za Dolenjsko Razvojni center Novo mesto d.o.o. bo v aprilu 2009 na spletni strani www.rc.nm.si objavil Javni poziv k oddaji vlog za izbor delodajalcev v enotno Regijsko štipendijsko shemo (RŠS Dolenjska) za šolsko/študijsko leto 2009/2010. Predmet poziva je izbor delodajalcev za vključitev v RŠS Dolenjska v šolskem/študijskem letu 2009/2010. V skladu s prejetimi potrebami delodajalcev bo Razvojni center objavil razpis kadrovskih štipendij za šolsko/študijsko leto 2009/2010. Sodelovanje v Regijski štipendijski shemi za Dolenjsko je za delodajalce privlačno, saj sami izbirajo štipendista in za celotno dobo šolanja štipendista po štipendijski pogodbi zagotavljajo le 50% sredstev za štipendijo. Preostalih 50% sredstev zagotovi Razvojni cente iz državnih ali evropskih virov. Dodatne informacije so na voljo na sedežu Razvojnega centra Novo mesto d.o.o., na Ljubljanski cesti 26, 8000 Novo mesto ali po telefonu; 07 33 72 988, kontaktna oseba: Maja Smerdu. Lahko tudi pišete na e-naslov: maja.smerdu@rc-nm.si. Razvojni center Novo mesto d.o.o. vabi vse zainteresirane delodajalce k sodelovanju! POLICIJA OPOZARJA

TATVINE MOBILNIH TELEFONOV

Novomeški simfoniki, ki so sicer poznani po večletni neprekinjeni tradiciji prirejanja osrednjega koncerta v Mestni občini Novo mesto ob kulturnem prazniku, so zbrano občinstvo razvajali z deli klasičnih mojstrov kot so A. Vivaldi, J. Strauss, Custer, Elgar in Anderson, poustvarili pa so tudi dela slovenskih ustvarjalcev Alojza Srebotnjaka ter bratov Avsenik. Novomeški simfonični orkester, ki deluje pod okriljem novomeške Glasbene šole Marjana Kozine, se je v preteklosti že proslavil z nekaterimi odmevnimi koncerti. Tako se je leta 1989 oblikovani sestav v glasbeno krajino vpisal z izvedbo Kozinove operete Majda in vnovič obujenimi Caričinimi amazonkami Viktorja Parme. Pod dirigentsko taktirko Sandija Franka, ki je vodenje sestava prevzel od dolgoletnega maestra in ustanovitelja orkestra Zdravka Hribarja, sicer ravnatelja glasbene šole, klasičen in lahkotnejši repertuar preigrava okoli 90 članov iz vrst učiteljev, sedanjih in nekdanjih gojencev glasbene šole. P. Kramar, T. Sluga, foto: Luka Piko

26

Glasilo Občine Mirna Peč

Tatvine mobilnih telefonov se pojavljajo skozi vse leto, zato želimo z nasveti za preprečevanje tatvin mobilnih telefonov opozoriti na najpomembnejše ukrepe, ki lahko storilca odvrnejo od storitve kaznivega dejanja: • med odsotnostjo v pisarnah mobilnih telefonov ne puščajte na vidnih mestih, • na vlakih in avtobusih ne puščajte telefonov brez nadzora, • ročna torbica, v kateri je mobilni telefon, naj bo vedno zaprta, predvsem pa JE NIKOLI NE PUŠČAJTE BREZ NADZORA, • posebna pozornost velja krajem, kot so gostinski lokali, zdravstvene ustanove in druge ustanove, kjer se občani pogosto zadržujejo, • mobilnih aparatov ne puščajte brez nadzora na vidnih mestih v vozilih, • na varno mesto shranite IMEI številko, številko SIM kartice in številko kode, • mobilnega telefona ni priporočljivo razkazovati v družbi nepoznanih oseb, • če telefon kljub vsemu pustite brez nadzora, ga izklopite oz. zmanjšajte jakost zvonjenja, saj bi zvonjenje telefona lahko pritegnilo pozornost storilca. Če vam odtujijo mobilni telefon, dejanje čimprej prijavite policiji, o tatvini pa morate obvestiti tudi mobilnega operaterja. SKUPAJ ZA VARNOST VAŠA POLICIJA! Boštjan Rozman, vodja policijskega okoliša

marec 2009


Med zimskimi počitnicami

Med februarskimi zimskimi počitnicami so v Osnovni šoli Mirna Peč potekale ustvarjalne delavnice na temo pusta. Udeležili so se jih otroci od 1. do 5. razreda. Ustvarjalne urice so se odvijale po postajah. Tako se je vsak od učencev tekom dopoldneva udeležil treh postaj. Pri prvi postaji so učenci dobili mavčne okvirje. Le-te so pobarvali in jih opremili z mavčnimi odlitki različnih oblik. Lahko pa so jih tudi popestrili s servietno tehniko.

Barvna monotipija

Mavčni okvir in servietna tehnika Na naslednji postaji so spoznali likovno tehniko barvna monotipija. S flomastri so na folijo narisali pustne motive, nato pa folijo položili na moker risalni list. Barva se je s folije prenesla na risalni list. Tako je nastala obratno obrnjena slika, kot so jo narisali na folijo. Pri zadnji postaji so učenci uporabili črn papir, kredo in lak za lase. Na temno podlago so s kredo narisali pustne motive in izdelek fiksirali z lakom za lase. Ob koncu ustvarjalnih uric so izdelke razstavili na šolskem hodniku. Petra Kos in Polona Zoran marec 2009

Nasproti avtobusne postaje v Novem mestu se je sredi marca začela zbirati sila pisana skupina - otroci, starši, stari starši, vmes vodniki in mentorji. Udobno nameščeni v dva avtobusa so odrinili na pot. Tokratni cilj, ki ga je med vožnjo predstavi Darko, je v bližnji okolici Višnje Gore. V kraju, katerega simbol je polž, so planince pričakali vodniki Planinskega društva Polž in po nekaj pozdravnih besedah so se podali na pot. Pot jih je vodila ob potoku Višnjica, ki jim je na ogled ponudi tudi slap. Sicer pa je pot zložna, speljana po zdaj še svetlem listnatem gozdu. Obkrožale so jih množice pomladanskega cvetja. Med otroci je bilo čutiti veselje, sploh najmlajši so bili zelo zgovorni. Ko je skupina zapustila dolino Višnjice, je kmalu dosegla najvišjo točko ture. Vrh z imenom Kucelj, ki, čeprav premore le 748 metrov višine, nudi lep razgled vse do obilno zasneženih KamniškoSavinjskih Alp. Zatem se je pot vila le še navzdol ob potočku Kosca. Tu so imeli priložnost občudovati še drugi slap ta dan. Po kolovoznih poteh so se zatem vrnili v Višnjo Goro, kjer so si pred odhodom domov še ogledali staro jedro. Vodič jih je spomnil na Josipa Jurčiča, ki je tam gulil šolske klopi in predstavil tudi legendo o polžu. Sledil je le še kratek spust v bližino avtoceste, kjer sta jih čakata avtobusa. A še ni bil čas za odhod. Vodniki PD Novo mesto namreč na vsaki turi poskrbijo za kakšno malo presenečenje. Tokrat je Diana iz nahrbtnika privlekla nekaj sladkih in uporabnih nagrad ter v obliki kviza preverila, koliko novih informacij je ostalo v glavah nadobudnih planincev. Zagotovo ne bodo pozabili številnih brvi, po katerih so kar nekajkrat prečkali Višnjico in Kosco. Že prvo aprilsko soboto pa bodo nove vtise nabirali v polhograjskem koncu, saj se bodo povzpeli na Tošč in Grmado. Greta Kastelic

Domače naloge V šolo prihitim, domačo naredim. Za matemat’ko dve daljici narišem, pri slovenščini pa od sošolke prepišem. Doma na vse sem pozabila, pri družbi učiteljica name bo vpila! Hana Kastelic, 5.b

Najino skupno življenje Specimo zdaj kokoš, postala bosta žena in mož. Kmalu bosta otroke dobila, družino bosta razvila. Otroka rasteta kot kopriva, najina hčer bo otroka dobila. Midva bova postala babica in ded, imela družino za znoret! Midva greva zdaj v raj, v lepi sončni gaj. Mojca Rajar, 5.b

Šola – Mirna Peč Mirna Peč je lepi kraj, kot čudoviti nebeški kraj. V njem šola stoji, notri smo učenci vsi mi. Tam utrjujemo svoja znanja in tekmujemo razna tekmovanja. Mi imamo bojazni, vendar so učitelji prijazni. Ta šola zame je zares odlična, naša znanja so različna, saj veliko se naučimo, da znanje pridobimo. Urška Makše, 5.b Glasilo Občine Mirna Peč

27

iz šolskega panja

Ustvarjanje na temo pusta

Ko se člani Mladinskega odseka PD Novo mesto odpravijo na pot


iz šolskega panja

Izreden uspeh mirnopeških košarkarjev

Ob kulturnem prazniku

Tretje mesto na 43. Pionirskem festivalu

Ustvarjalne delavnice

Po osvojenem 3. mestu na področnem prvenstvu v košarki za starejše dečke v športni dvorani Marof v Novem mestu, so košarkarji OŠ Mirna Peč nadaljevali s tekmovanjem v Ljubljani in Kopru.

Namesto tradicionalne proslave ob slovenskem kulturnem prazniku so v Osnovni šoli Mirna Peč v začetku februarja pripravili ustvarjalne delavnice. Z njimi so delavci šole želeli učence dejavno vpeljati v oblikovanje in doživljanje vseh umetniških zvrsti. Pripravili so 19 delavnic in povabili učence, da se vanje vključijo. Odločili so se za 17 delavnic. Za vodje posameznih delavnic so k sodelovanju povabili tudi zunanje sodelavce.

V Ljubljani je namreč potekal četrtfinalni turnir v košarki za starejše dečke (43. Pionirski festival). Košarkarji OŠ Mirna Peč so nastopili več kot odlično in se s končnim drugim mestom uvrstili v polfinale državnega tekmovanja. Prvo tekmo so naši košarkarji igrali z organizatorji turnirja OŠ Zadobrova. Le-ti so bili premočni in previsoki ter tekmo odločili v svojo korist. Odločilno tekmo so Mirnopečani odigrali z OŠ Škofljica. Po zelo iz-

enačenih dveh tretjinah, so košarkarji OŠ Mirna Peč le pokazali, da jim borbenosti in znanja ni oporekati. Prepričljivo so dobili zadnjo tretjino in končno osvojili drugo mesto. Tretja tekma je bila le formalnost, saj zelo močna ekipa OŠ Zadobrova ni dopustila presenečenja OŠ Škofljica. Tekmovanje so košarkarji OŠ Mirna Peč nadaljevali v polfinalu, kjer so se v prvi tekmi pomerili z ekipo OŠ Louis Adamič Grosuplje. V prvih dveh tretjinah se je videlo, da ima mirnopeška ekipa premalo izkušenih in visokih igralcev, da bi uspešno držala korak z nasprotno ekipo, povečini sestavljeno z igralci, ki trenirajo v klubu. Le v zadnji tretjini so se dostojno kosali in na trenutke pokazali pravo igro, ki jih je krasila do sedaj. Veliko bolje ni bilo tudi na drugi tekmi, ko so igrali z domačini in zmagovalci turnirja OŠ Koper. Zopet sta bili usodni prvi dve tretjini, zadnjo, tretjo tretjino, pa so prepričljivo dobili naši košarkarji. Ponovno se je pokazalo, da z izbiro najboljših posameznikov v ekipi lahko držijo korak z nasprotnikom in celo odločijo tretjino v svojo korist. Košarkarji OŠ Mirna Peč so tako osvojili končno tretje mesto na turnirju. Kljub majhnemu številu močnih tekem, igralcih, ki ne trenirajo v klubih (razen enega), nizki višini košarkarjev in treningu le enkrat na teden po dve uri je potrebno košarkarje, ki so zastopali OŠ Mirna Peč, pohvaliti. Brez borbenosti, truda in znanja ne bi prišli do polfinala državnega prvenstva v košarki oziroma med 24 najboljših osnovnošolskih ekip v kategoriji starejših dečkov. Boštjan Srovin, foto: arhiv OŠ Mirna Peč

28

Glasilo Občine Mirna Peč

Učenci so ustvarjali v naslednjih delavnicah: glina (mentoriciMajda Jarc in Mojca Bobnar), cvetje iz papirja (mentorica Helena Košmrl iz Kmetijske šole Grm in dve dijakinji te šole), haiku ( mentorici Mira Grahek, Študijska knjižnica Novo mesto, in Martina Kramar), lutke (mentorici Marta Lužar in Renata Fink Husić), vžiganje v les ( mentorja Anton Goršin iz Kmetijske šole Novo mesto in Mojca Lužar), vezenje (mentorici Mojca Žefran in Petra Kos), kretalni govor (predstavniki Društva gluhih in naglušnih Novo mesto ter Marinka Murgelj), dramatizacija (mentorici Barbara Goršič in Greta Kastelic), pevska delavnica (mentor Matej Burger), prešernovi hlebčki (mentorici Zdenka Mežan in Draga Bregar), gib – ples (mentorici Staša Hočevar Zajc in Simona Ogulin), intarzija (mentor Danijel Brezovar), grafična (mentorica Aleša Sušnik Škedelj), lectovo srce (mentorici Slavka Pečjak in Tina Godina), ohranimo kulturno dediščino (mentorja Igor Zadravec in Rok Krese), romantika v fotografiji (mentor Klemen Kramar), kultura v športu (mentorja Boštjan Srovin in Robert Dragan), moja prva knjiga (mentorici Milena Rajšel in Irena Kozlevčar). Delo v delavnicah je potekalo od 8.10 do 12. ure, potem pa je sledila predstavitev. Razstavo v jedilnici so pripravili učenci iz naslednjih delavnic: moja prva knjiga, romantika v fotografiji (računalniška predstavitev), lectovo srce, grafična delavnica, intarzija, prešernovi hlebčki, vezenje, vžiganje v les, cvetje iz papirja in glina. V zaključni predstavitvi na odru pa so se predstavili učenci iz lutkovne, dramske, plesne in pevske delavnice, mladi pesniki so prebrali svoj haiku, učenci iz delavnice kretalni govor pa so pokazali tudi nekaj znakov iz govora gluhih. Martina Kramar, foto: arhiv šole marec 2009


Projekt Trajnostna energija v šolah

V 50-ih slovenskih osnovnih šolah letos poteka projekt »Trajnostna energija v šolah«, ki je nastal v sodelovanju z društvom za ekološke in prostočasne dejavnosti Zoja, podjetjem za distribucijo električne energije Elektro Ljubljana, društvom Povod ter Lokalno energetsko agencijo Lea Pomurje. K sodelovanju so bile povabljene tudi vse osnovne šole na distribucijskem območju Elektro Ljubljana, med njimi Osnovna šola Mirna Peč.

Namen projekta, podprtega s subvencijo Islandije, Liechtensteina in Norveške, je pri mladih na aktiven način vzpodbudi razmišljanje o obnovljivih virih energije in učinkoviti rabi električne energije. V okviru projekta so učenci vseh osnovnih šol na področju Elektra Ljubljana prejeli brošuro ‘’Elektrika’’, poleg omenjenega pa so predstavniki Elektra Ljubljana

za mirnopeške osnovnošolce januarja pripravili dve enourni prireditvi z animacijskimi delavnicami in praktičnimi nasveti za učinkovito rabo energije. Elektro Ljubljana je mirnopeški šoli za leto dni posodilo merilnik porabe električne energije, sicer pa so že v okviru delavnice izvedli preizkus merjenja porabe posameznih porabnikov električne energije (sušilec

za lase, navadna in varčna žarnica, likalnik, grelec,...) in razvrstili aparate od najmanj do najbolj »potratnega«. Del predstavitve je bil tudi Električar Piko, opravljen v polno elektro-montersko opremo. Tako so mladi na slikovit način spoznali delo in poklic elektrikarja. Da je projekt osredotočen na osnovnošolsko mladino ni naključje, saj je ravno omenjena popula-

cija tista, ki si šele ustvarja življenjski nazor in jo je zato pomembno ozaveščati. Kot poudarjajo organizatorji, z učinkovito rabo električne energije že danes prispevajo kamenček v jutrišnji mozaik, ko bodo sami postavljeni pred izziv reševanja sonaravnega bivanja. Pripravil: Luka Piko Foto: Luka Piko, arhiv Elektro Ljubljana

Predstava Mojca Pokrajculja Učenci dramskega krožka Osnovne šole Mirna Peč so januarja z igro Mojca Pokrajculja nastopili v tamkajšnjem Domu kulture. Igro so želeli predstaviti občanom Mirne Peči, tako mlajšim kot tudi starejšim, zato so na ogled vabili s pisnimi povabili. Pričakovali so, da bo odzivnost večja, veseli pa so bili vseh, ki so se odzvali povabilu. Nastopali so naslednji učenci: Karmen Plavec (Mojca Pokrajculja), Žan Kupljenik (medved), Tomaž Kos (volk), Jasmina Ilar (lisica), Rebeka Krevs (zajček) in Patricija Barbo (srnjak). Vstopnine ni bilo, zbirali pa so prostovoljne prispevke, za katere se vsem lepo zahvaljujejo. Kostume za igro je izdelala Ana Gašparac, pri izdelavi scene sta sodelovala učitelja Danijel Brezovar in Aleša Sušnik Škedelj, glasbene vložke je prispeval pevski zbor šole pod vodstvom Mateja Burgerja. Barbara Goršič, foto: arhiv šole marec 2009

Glasilo Občine Mirna Peč

29

iz šolskega panja

Z delavnicami do učinkovite rabe energije


cepetavčkove novice

S “kresovko” Majdo Nemanič so spoznavali ljudsko izročilo.

Skupina Veverice so pripravile gledališko predstavo Medved išče pestunjo.

Skupina Srne so zaigrale predstavo Zajček in repa.

KULTURNO OBARVAN FEBRUAR PRI CEPETAVČKIH

Cepetavčki - poslušalčki in knjige v toplem zapredku s knjižničarko Slavko Kristan.

Cepetavčki - gledalčki so si ogledali tretjo abonmajsko predstavo Fuj, smrdi Teatra za vse iz Jesenic. Ob ekološki predstavi so zapeli pesem o pospravljanju smeti.

Skupina Polžki so se predstavili z igrico Zajčkova hišica. Vsaka izmed petih skupin vrtca je izdala svoj časopis: Veveričji časopis, Srničke, Časopis iz polžkove hiše, Borovničke in ČIT PIS.

30

Glasilo Občine Mirna Peč

Pripravila: Marija Mikec, foto: arhiv vrtca marec 2009


Obilo veselja z eko dejavnostmi

Zakonski in družinski inštitut Novo mesto Vas v mesecu marcu in aprilu vabi na : 1. SREČANJA ZA STARŠE: • 26. marec: Doživljanje otroka/mladostnika in starševski odzivi. • 9. april: Postavljanje meja/razvajenost. • 23. april: Varna mladost – vzgoja za odgovornost. Srečanja potekajo na Rozmanovi ulici 10 v Novem mestu (pri hranilnici Lon, sejna soba), od 18-20-ih. 2. ENODNEVNA DELAVNICA »ZAČUTI, POVEJ IN POSTAVI MEJO!« Delavnica je namenjena vsem, ki se želijo naučiti na sprejemljiv, učinkovit in spoštljiv način povedati, kaj zares čutijo, mislijo, si želijo in se tako postaviti zase (povedati, kaj je zanje sprejemljivo in kaj ne, kje je njihova »meja«), tako v zasebnem kot poslovnem življenju. Poudarek bo na praktičnih vajah - preigravanju različnih realnih situacij iz življenja.

Kot ekovrtec so začeli ločevati odpadke. V vsaki skupini so namestili koš, v katerem zbirajo odpadni papir. Tega nato nosijo v zabojnik pred vrtcem. Poleg tega imajo še koš za odpadno embalažo, ki ga uporabljajo vse skupine. Delavci vrtca želijo otrokom na ta način dati zgled in jih naučiti kako pomembno je, da skrbimo za naravo. Odločili so se še, da bodo pozimi hranili ptice in jim tako pomagali preživeti zimo. V vsaki skupini so malčki ob pomoči vzgojiteljice Marte, naredili pogače za ptičke in jih obesili na teraso. Pticam trosijo hrano tudi v ptičjo krmilnico, ki jo imajo na drevesu na igrišču. Tudi tako otroci razvijajo pozitiven in prijazen odnos do teh živali. Vilma Fabjan, foto: arhiv vrtca

CILJI DELAVNICE: • udeležencem pomagati spoznati in začutiti svojo osebno avtoriteto (moč), ki ni odvisna od formalne avtoritete in položaja na lestvici; • usposobiti se za prevzemanje odgovornosti za svoje življenje in dobro počutje; • pomagati vživeti se v sogovornika; • udeležencem omogočiti, da lahko v varnem okolju »trenirajo« postavljanje meja v konkretnih ali namišljenih življenjskih situacijah. NAČIN DELA: delo bo potekalo kot preplet predavanja, samorefleksije, vodenega pogovora, igre vlog in dela v paru. KDAJ: Sobota, 21. marec 2009, od 8.00 do 15.30 ure. KJE: Novo mesto, Ulica talcev 2. CENA: 50 € za delavnico na udeleženca Na obe dejavnosti se lahko do zasedbe prostih mest prijavite na: info@zdi-nm.si ali 031 489 309 ali 07/33 21 133. Glej tudi www.zdi-nm.si.

OBDARJENIH 160 MIRNOPEŠKIH OTROK

Cepetavčkova maškarada Čas norčavega pusta da krila med letom skriti radoživosti in dovoli tako majhnim kot malo večjim otrokom postati drugi jaz. Na pustni torek v vrtcu Cepetavček ni bilo otrok, ampak so drug za drugim prihajale princese, klovni, mucki, miški, kavboji, ninje,… Veselo so zaplesali, se posladkali z bomboni in se fotografirali. Po kosilu so zadišali slastni krofi, ki za pusta hrusta ne smejo manjkati. Vida Tomšič, foto: arhiv vrtca marec 2009

Društvo prijateljev mladine Mojca skupaj z občino in osnovno šolo vsako leto decembra pripravi prireditev Dedek Mraz, na kateri obdari vse otroke občine do šestega leta starosti. V letu 2008 je bilo obdarjenih 160 otrok, kar so poleg Občine Mirna Peč omogočili tudi naslednji donatorji: • REVIS d.o.o, Mali Vrh 2, Mirna Peč • DOM-M d.o.o., Češence 16, Mirna Peč • UTRIS d.o.o, Šranga 28, Mirna Peč • MARKO-VINKO KUPLJENIK s.p., Postaja 28, Mirna Peč • LAH ZVONKO s.p., Hrastje 12, Mirna Peč • MILAN MARN s.p., Rožna ulica 12, Mirna Peč • IVANKA MARN s.p., Trg 2, Mirna Peč • ALOJZ KIC s.p., Biška vas 1, Mirna Peč • JOŽE KREVS s.p., Veliki Kal 24, Mirna Peč • STREŠNIKI GOLOB d.o.o., Malenska vas 12, Mirna Peč. Vsem donatorjem najlepša hvala! DPM Mojca

Glasilo Občine Mirna Peč

31

cepetavčkove novice

Letošnje šolsko leto se je Vrtec Cepetavček vključil v projekt Ekošola kot način življenja in tako postal ekovrtec. Otroci so skupaj z vzgojiteljicami ustvarili ekokotiček, kjer razstavljajo vse izdelke, narejene iz odpadnega materiala. Tega veliko prinesejo tudi starši vrtčevskih otrok.


Zijalo

Namig za izlet:

Foto: Luka Piko

GlasiloMP_št.32_marec2009  

str. 8 Pijemo zdravstveno ustrezno vodo? Intervju: Lojzka Krevs, kot jo je privzgojilo življenje Priprave na 90 letnico PGD Globodol Glasilo...