Page 1

Glasilo Občine Mirna Peč

str.

5

Anton Pust častni občan

št. 45, junij 2012

str.

10

900 let župnije Mirna Peč

str.

16

Občinski praznik v znamenju gasilcev


ž u p a n o v a

b e s e d a

iz občinskih klopi

Spoštovane občanke in občani! Približuje se prva polovica leta, osnovne usmeritve dela v občini so bile dane s sprejetjem 2. rebalansa proračuna. Lahko rečem, da delo aktivno poteka na vseh področjih, ki so bila zastavljena, zadovoljen sem z delom tako občinske uprave kot tudi konstruktivnim sodelovanjem občinskega sveta. Aktivnosti in dela na največjih projektih potekajo nemoteno in sledijo planirani dinamiki, pri čemer imam predvsem v mislih izgradnjo osnovne šole. Z izbiro izvajalca za zunanjo ureditev so dani pogoji za celostno podobo šole, ko bomo izbrali izvajalca za notranjo opremo, pa bo zaokrožena prva faza izgradnje osnovne šole in s tem dane možnosti za preselitev na novo lokacijo. Lepo in po programu potekajo tudi aktivnosti pri zagonu industrijske cone Dolenja vas pri opremljanju in ustvarjanju pogojev za nove naložbenike. Ne morem pa biti zadovoljen z aktivnostmi pri izvajanju del na pokritem vkopu. Z dopisovanjem smo v nenehnem kontaktu z Darsom in upam, da bomo dobili

Rožmarin in Čebelice. Vsem društvom kot tudi posameznikom, ki boste sodelovali pri izvedbi prireditev, bi se ob tej priložnosti že v naprej zahvalil za sodelovanje. Na ta način boste pripomogli, da bodo omenjene prireditve v Mirni Peči resnično uspele v zadovoljstvo vseh Mirnopečanov.

verodostojen odgovor glede aktivnosti, ki jih ima država pri izgradnji in dokončanju priključne ceste. Približuje se občinski praznik. Letošnje praznovanje bo osredotočeno na 110-letnico Prostovoljnega gasilskega društva Mirna Peč. Poleg te obletnice bo v Mirni Peči letos še nekaj pomembnih jubilejev, in sicer praznovanje 900-letnice župnije, 152-letnice ustanovitve osnovne šole, praznovanje 30-letnice ustanovitve Prostovoljnega gasilskega društva Jablan in 10-letnice delovanja pevskih društev

Poročilo z 12. redne seje Občinskega sveta Občine Mirna Peč (22.3.2012 )

TRR 01370-0100015628

Predsednica Občinske volilne komisije Zofija Redek je podala poročilo o izidu volitev za župana v Občini Mirna Peč. Povedala je, da je na nadomestnih volitvah za župana Občine Mirna Peč prejel največ glasov Andrej Kastelic iz Goriške vasi in bil s tem izvoljen za župana Občine Mirna Peč. Obravnavano je bilo poročilo o izidu volitev za župana na KMVI, ki je mandat županu tudi soglasno potrdila. Sledila je slovesna prisega novega župana, zahvala za podporo in nagovor svetnikom.

Odgovorna urednica: Ljudmila Bajc Uredniški odbor v sestavi: Ladislava Rupena, Ljuba Sukovič, Andrej Gašperič, Tatjana Kupljenik, Luka Piko, Urška Rapuš, Nataša Rupnik

Glasilo Občine Mirna Peč, javno glasilo izdaja Občina Mirna Peč, Trg 2 8216 Mirna Peč Spletna stran: www.mirnapec.si

2

Glasilo Občine Mirna Peč

Ob koncu vam drage občanke in občani želim čim več prijetnih trenutkov pri spremljanju prireditev ob občinskem prazniku kot tudi pri pomembnih jubilejih in vas vabim, da se odzovete vabilu prirediteljev in na ta način pokažete zahvalo vsem, ki so se potrudili, da bi prireditve v Mirni Peči resnično uspele.  Andrej Kastelic, župan

Medij Glasilo Občine Mirna Peč je vpisan v razvid medijev Ministrstva za kulturo rS pod številko 169 (odločba 006-392/2002).

Telefon: 07/39 36 100 Faks: 07/39 36 107 Elektronska pošta: glasilo.mp@gmail.com

Foto: David Mavec

Tudi letos bomo v sklopu praznovanja občinskega praznika podelili priznanja in nagrade Občine Mirna Peč. Letošnjim dobitnikom iskreno čestitam in želim, da vzamejo ta priznanja kot skromno zahvalo občine za njihovo dosedanje delo in kot pomemben prispevek k prepoznavanju našega kraja v širšem prostoru.

Oblikovanje in grafična priprava: Fotografika, Boštjan Colarič s.p., Senovo Tisk: Tiskarna Jordan, Krško Naklada: 1000 izvodov Uredništvo si pridržuje pravico do preoblikovanja besedil v vsebinsko in oblikovno ustrezne članke.

Ker so nastopila nova dejstva, saj se je župan odrekel dosedanji funkciji občinskega svetnika, je bil predlagan krajši premor, po njem pa je Gregor Parkelj, predsednik KMVI, dal Občinskemu svetu v potrditev Sklep o prenehanju mandata občinskega svetnika junij 2012


Za ogrevanje nove šole naj bi letno plačevali 40.000 €

Sprejet je bil tudi Odlok o ustanovitvi razvojnega sveta JV Slovenije. Svetniki so izdali soglasje k višini dela plače za delovno uspešnost ravnatelja OŠ Mirna Peč in soglasje k ceni socialno varstvene storitve pomoči družini na domu.

Januarja je Občina Mirna Peč objavila javni razpis za izbiro koncesionarja za dobavo toplote iz kotlovnice na lesno biomaso Osnovni šoli Mirna Peč in Vrtcu Cepetavček. Postopek razpisa s pripravo razpisne dokumenta-

nec marca izdala odločbo o podelitvi koncesije za izvajanje javne gospodarske službe za dobavo toplote iz kotlovnice na lesno biomaso Osnovni šoli Mirna Peč in Vrtcu Cepetavček.   Koncesionar bo opremil kotlovnico na

cije je vodila strokovna komisija v sestavi: Aleks Jan, Milan Šturm, Boštjan Špilar, Damjan Zupančič in Nataša Rupnik. Na razpis je kljub večjemu povpraševanju prispela le vloga podjetja Top les energija, upravljanje z obnovljivimi viri, d.o.o., iz Tolmina, ki nastopa skupaj s partnerjem Eko les energetika, Ogrevanje na sekance lesne biomase ,d.o.o. Ponudnik je v svoji vlogi predstavil ustrezen koncept izvedbe kotlovnice, izkazal potrebne reference o že izvedenih projektih ter o izpolnjevanju zahtevanih finančnih, kadrovskih in ostalih pogojev, zato je Občina Mirna Peč ko-

lesno biomaso, kar ga bo stalo okoli 220.000 evrov, potem pa z njo tudi upravljal in zagotavljal toploto za objekt. Občina Mirna Peč je koncesijo podelila za 15 let, pogodbena cena, ki jo bo plačevala, pa je 67,49 evra za megavatno uro. Koliko bo Občina dejansko plačevala za ogrevanje šole, bo jasno, ko bo objekt zaživel, informativni izračuni pa kažejo, da naj bi zadostovalo okoli 40.000 evrov na leto (v ceno so vključeni stroški naložbe v kotlovnico, upravljanje in sama toplota). Zdaj ogrevanje polovico manjše stavbe stane približno 27 tisočakov na leto. L.B.

Podpisana pogodba za kotlovnico na lesno biomaso

Mirnopeški župan Andrej Kastelic in direktor podjetja Eko les energetika Edi Manfreda, ki je zastopal tudi hčerinsko podjetje Top les energija iz Tolmina (izbrani koncesionar), sta v začetku aprila podpisala koncesijsko pogodbo za ogrevanje nove osnovne šole in vrtca v Mirni Peči.

Izdano je bilo soglasje k poročilu za leto 2011 in finančnemu načrtu za leto 2012 javnima zavodoma Knjižnici Mirna Jarca in Zdravstvenemu domu Novo mesto. Sprejet je bil Pravilnik o subvencioniranju stroškov prevoza pitne vode v Občini Mirna Peč in sprejeta dva Sklepa o ukinitvi začasnih ukrepov ter Sklep o potrditvi študije za presojo skladnosti posega za mizarsko delavnico.

Poročilo s 13. redne seje Občinskega sveta Občine Mirna Peč (8.5.2012 ) Svetniki so imenovali Aleksandra Rupena iz Mirne Peči za predstavnika Občine Mirna Peč v svet revije Rast. Obravnavan in sprejet je bil zaključni račun proračuna Občine Mirna Peč za leto 2011. Sprejeti so bili letni programi socialnega varstva, kulture in športa občine Mirna Peč za leto 2012, ki so osnova za razpise za sofinanciranje programov društev s posameznih področij. Občinski svet je bil seznanjen o oddaji koncesije za dobavo toplote na objektu nove šole, sprejet je bil tudi sklep o ukinitvi začasnega ukrepa.  Irena Mežan, občinska uprava

Mirnopeški otroci jeseni varno v novo šolo V centru Mirne Peči poteka rekonstrukcija lokalne ceste in pločnika do naselja Postaja v dolžini 162 metrov. Izvajalec del je CGP iz Novega mesta. Naložba velja dobrih 13.000 evrov, pločnik pa bo zagotovil prometno varnost predvsem pešcem med centrom naselja Mirna Peč in novo osnovno šolo. L.B. junij 2012

Glasilo Občine Mirna Peč

3

iz občinskih klopi

Andreja Kastelica. Povedal je še, da se o sklepu obvesti OVK, ki bo v najkrajšem času razpisala nadomestne volitve za svetnika. Sprejet je bil Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Mirna Peč za leto 2012 – 2. rebalans, Letni načrt razpolaganja, pridobivanja in najema nepremičnega premoženja občine v letu 2012 in sprejet Sklep o nadaljevanju nerealiziranih prodaj in pridobitev nepremičnin iz prejšnjih let.


Pred izvajalcem gradnje šole so zaključna dela

občinska uprava sporoča

Šola odeta v novo fasado Izvaja se že zunanja ureditev, poteka tudi izbor dobavitelja opreme šole. Zaključuje se tudi gradnja kotlovnice na lesno biomaso, zasebni partner pa je že začel z opremljanjem le te. Pred dobrim letom je občina z novomeškim CGP podpisala pogodbo o izgradnji osnovne šole z vrtcem (gradnja športne dvorane je predvidena v II. fazi). Z veseljem ugotavljamo, da

vrat, stropov, lesenih oblog, sanitarne opreme in luči. Pripravljajo se tudi finalna dela na tlakih. S pomočjo zasebnega partnerja Top les energija iz Tolmina se zaključuje izgradnja kotlovnice. V

Predvidena selitev šole je do konca koledarskega leta dela lepo napredujejo oz. se približujejo h koncu. V teh dneh bo nanošen zaključni sloj fasade, v objektu pa se zaključuje vgradnja oken in

zadnjem mesecu čaka izvajalca le še montaža opreme električnih in strojnih inštalacij ter opreme kuhinje.

V maju je Občina podjetju CGP iz Novega mesta preko javnega razpisa dodelila še dela zunanje ureditve v vrednosti 694.000,00 EUR. Do konca junija so predvidena dela izkopov, izravnav, zunanje kanalizacije in ostalih pripravljalnih del. V juliju pa priprava podlag za asfalt, za cesto, postavitev robnikov, ograje, humuziranje zemljišča, izvedba zunanjega športnega igrišča ter igrišča vrtca. Zaključek zunanje ureditve je predviden sredi meseca avgusta. Pred selitvijo šole bo potrebno poskrbeti še za opremo šole in vrtca, zato je Občina že objavila javni razpis za izbor izvajalca opreme. Predviden je nakup celotne opreme, razen računalniške in za prenos predvidene opreme obstoječe šole (novejše klopi in stoli vrtčevskih oddelkov

in prve triade šole, stroji za tehnični pouk, peč za glino, novejša zunanja igrala vrtca, del opreme kuhinje in športne vzgoje). S šolo in projektanti smo popis opreme prilagodili tudi trenutnemu številu otrok šole in vrtca. Rok za oddajo ponudb je 12. junij. Občina upa na ugodne ponudbe, predvsem pa, da ne bo zapletov, da bi postopek lahko zaključili do konca meseca junija. Rok za izvedbo del je dva meseca oz. v skladu s terminskim planom do meseca septembra. Želimo, da se razpis in izvedba opremljanja šole srečno iztečeta, da bi v septembru s projektanti lahko pripravili projektno dokumentacijo za pridobitev uporabnega dovoljenja, v šoli pa začeli s pripravami na selitev. Nataša Rupnik, občinska uprava

Podpisana pogodba za zunanjo ureditev šole Župan Občine MIrna Peč Andrej Kastelic in predsednik uprave CGP-ja Marjan Pezdirc sta 16. maja podpisala pogodbo za izvedbo zunanje ureditve nove osnovne šole z vrtcem in športno dvorano. Podjetje CGP, d. d., iz Novega mesta je bilo izbrano na marčevskem javnem razpisu za izvajalca zunanje

Župan Občine MIrna Peč Andrej Kastelic in predsednik uprave CGP-ja Marjan Pezdirc po podpisu pogodbe Podpisu pogodbe so prisostvovali tudi (z leve) ravnatelj mirnopeške šole Danijel Brezovar, vodja projekta Nataša Rupnik, direktorica občinske uprave Sonja Klemenc Križan ter predstavnik podjetja CGP Gregor Jaklič.

4

Glasilo Občine Mirna Peč

ureditve. Dela obsegajo ureditev okolice objekta šole in vrtca z zasaditvijo, kanalizacijo, opremo cest ter ureditvijo vrtčevskega igrišča in športnega igrišča šole. Vrednost del znaša 694.000,00 EUR. Rok za izvedbo je 80 dni oz. do sredine meseca avgusta. Zaključku gradnje bo sledilo opremljanje objekta. L.B. junij 2012


Naziv Častni občan občine Mirna peč prejme:

ANTON PUST

PLAKETO OBČINE MIRNA PEČ prejme:

ŽUPNIJA MIRNA PEČ Župnija Mirna Peč je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije in župnije Novo mesto. Župnija je takoimenovana »prafara«, saj je po podatkih iz Letopisa slovenskih škofij prvič omenjena leta 1112 in letos praznuje 900 let. Župnijska cerkev je cerkev sv. Kancijana v Mirni Peči. Ima pa župnija devet sosesk in osem podružnic: Globodol (sv. Marije Magdalene), Podboršt (sv. Pavla), Mali vrh (sv. Jakob), Šentjurij (sv. Jurij), Hmeljčič (sv. Matere božje), Karteljevo (sv. Primoža in Felicijana), Kamenje (Sv. Duha), Hmeljnik (sv. Pankracij), Golobinjek (sv. Rok in sv. Uršula). V 900-letni zgodovini se je v Mirni Peči zvrstilo veliko duhovnikov, ki so s svojim delom pustili pečat. Mirnopečanom je še dobro znano delo župnikov, ki so vodili župnijo vsaj od leta 1910 dalje: Anton Zore, Anton Petrič, Martin Bukovec, Benedikt Bolcar, Janez Kmet, Franc Kastelic, Franc Dolžan, Štefan Krt, Viktor Kastelic, Franc Levičar, Andrej Šink, Janez Šimenc, Janez Rihtaršič. Župnijska in številne podružnične cerkve so od duhovnikov zahtevale veliko dela na področju gradnje in obnove cerkva, ki so jo župniki s pomočjo faranov uspešno opravljali in predstavljajo pomembno kulturno dediščino kraja. Nova župnijska cerkev je bila, pravokotno na staro cerkev (od stare sta ostala le prezbiterij in zvonik), sezidana leta 1915 v času župnika Antona Zoreta. Med drugo svetovno vojno je bila cerkev močno poškodovana, zato so se povojni župniki usmerili predvsem v obnovo le-te. Po letu 1970 je bil dan večji poudarek obnovi podružničnih cerkva, ob tem pa so bila narejena tudi nekatera večja dela v Mirni Peči: leta 1974 je Viktor Kastelic obnovil prezbiterij, Andrej Šink je v obdobju od leta 1991 do 1997 statično utrdil in dvignil zvonik, Franc Levičar pa je leta 1987 zgrajunij 2012

dil novo župnišče. Od leta 2003 je vodenje župnije prevzel Janez Rihtaršič, ki uspešno nadaljuje delo svojih predhodnikov. Ob svojem prihodu se je šele 29 let star temeljito lotil tako obnove cerkva kot prenove duhovnega življenja. V njegovem obdobju so bile s pomočjo faranov obnovljene vse podružnične cerkve in temeljito obnovljena župnijska cerkev: fasada, streha, okna, tlaki, vetrolov, glavni oltar, cerkvena oprema. Uspešno nadaljuje tudi delo z mladimi (redna srečanja mladinske skupine, organizacija oratorija in romanja), vzgoji ministrantov ter s cerkvenimi pevskimi zbori. Naj poudarimo še obiskovanje starostnikov vsak prvi petek v mesecu, dvakrat tedensko organizirane seminarje za duhovno rast in ustanovitev Župnijske Karitas v letu 2011. Kar nekaj let je bil tudi član moškega pevskega zbora Rožmarin, trenutno pa vodi pevski oktet Oremus. Nadaljuje tudi delo svojega predhodnika Janeza Šimenca, enega od pobudnikov največje mirnopeške prireditve, in vsako leto na velikonočni ponedeljek v Mirni Peči podeli blagoslov motoristom iz vse Slovenije. Župnija Mirna Peč z delom Župnijskega sveta, Gospodarskega sveta, Župnijske Karitas in njenih duhovnikov daje pomemben prispevek k duhovnemu življenju faranov, k urejenosti mirnopeških cerkva ter k vzgoji mladih in socialni preventivi. Ob visokem jubileju, devetsto letnici, prejme Plaketo Občine Mirna Peč. Glasilo Občine Mirna Peč

5

občinski nagrajenci

Anton Pust se je rodil leta 1934 v Gorenjem Globodolu. Med vojno je v letalskem napadu na domačem dvorišču izgubil oba starša. Odraščal je skupaj s teto, sestrami in bratoma. Osnovno šolo je obiskoval v Globodolu, nadaljeval šolanje na nižji gimnaziji v Mirni Peči in se vpisal na višjo gimnazijo v Novo mesto, ki jo je obiskoval do leta 1955, ko je bil iz političnih razlogov iz šole izključen. Šolanje je nadaljeval na višji škofijski gimnaziji v Đakovu na Hrvaškem. Zatem je eno leto živel v Beogradu pri Lazaristih, leta 1960 pa se je vpisal na študij teologije v Zagrebu. Zaključil ga je leta 1965 in bil še isto leto v zagrebški katedrali posvečen v duhovnika. Novo mašo je imel v župnijski cerkvi v Mirni Peči. Po posvečenju je služboval v krajih po Sloveniji, pa tudi v Srbiji, Makedoniji in na Hrvaškem. Bil je tudi ravnatelj noviciata Lazaristov, poleg duhovniškega dela je vodil tudi misijone, med drugim tudi v Italiji med zamejskimi Slo-

venci. Ko je bil že upokojen, je delal kot duhovnik v zagrebški psihiatrični bolnišnici, kjer se je pri svojem delu veliko srečeval z vojnimi duševnimi bolniki. Sedaj živi pri Lazaristih v Ljubljani. Zaradi narave svojega dela je veliko potoval, kljub temu pa je izkoristil vsako priložnost in se pogosto vračal v rodni kraj ter bil pogosto v stiku z ljudmi domače Mirne Peči. Pred odhodom na študij je bil član globodolske igralske skupine in prav tako je že od mladosti član globodolskega gasilskega društva, kjer je opravljal funkcijo tajnika, deloval kot mentor operativni desetini itd. Leta 1993 ga je občni zbor PGD Globodol potrdil za častnega člana. Leta 1985 pričel z raziskovalnim delom in zbiranjem gradiva o Mirni Peči. Pisal je tudi o krajih, kjer je deloval kot duhovnik ter o zamolčani zgodovini med in po drugi svetovni vojni. Tako so nastala dela Mirna Peč z okolico nekoč in danes, Da bi se jih spominjali - žrtve 2. svetovne vojne iz župnije Mirna Peč v letih 1941 do 1946, Brošura o padlih v 1. svetovni vojni, o žrtvah med 2. svetovno vojno in pobitih po vojni iz Globodola, monografija Mirna Peč občina v deželi treh dolin, Globodol – prostovoljno gasilsko društvo in znamenitosti kraja. Poleg tega je izdal še 18 knjižnih del, ki so zgodovinsko raziskovalnega značaja, pri ostalih delih pa je sodeloval kot soavtor. Anton Pust je tudi raziskovalec, kronist in zgodovinar. Za njegovo življenjsko delo na področju raziskovanja zgodovine mirnopeške doline mu Občina Mirna Peč podeljuje naziv Častnega občana.


PLAKETO OBČINE MIRNA PEČ prejmejo:

PEVSKA SKUPINA ČEBELICE občinski nagrajenci

Pevska skupina Čebelice je bila ustanovljena v decembru leta 2001 pod okriljem Društva podeželskih žena Mirna Peč. Že od samega začetka skupino oblikujejo iste ljudske pevke in šteje dvanajst članic domačink, njihova vodja je ves čas Milka Obrekar.

Z močnim pevskim zanosom in jasnim ciljem, kako bodo v Mirni Peči oživele ljudsko pesem, so se Čebelice lotile iska-

PLAKETO OBČINE MIRNA PEČ prejme:

PEVSKI ZBOR ROŽMARIN Moški pevski zbor Rožmarin je bil ustanovljen v času božiča leta 2002. Pobudo za ustanovitev so dali v Društvu upokojencev Mirna Peč, pod čigar okriljem še danes deluje. Cilj je bil jasen - ohraniti ljudsko petje v mirnopeški dolini. Zbor je sestavljalo štirinajst mož. Veliko znanja o petju je prijateljem posredoval Darko Žagar. Pesmi prepevajo v štirih glasovih: prvi in drugi tenor ter prvi in drugi bas. Kmalu so se začeli udeleževati revij upokojenskih pevskih zborov. Deležni so bili pohval, pa tudi kritik in tako pridobivali nove izkušnje. Z veliko vaje in truda jim je leta 2005 uspelo posneti prvo zgoščenko Oj cveti, cveti rožmarin s štirinajstimi ljudskimi pesmimi. Trenutno zbor šteje sedemnajst članov. Najmlajši je njihov zborovodja Gorazd Kermc, ki je prinesel tudi nov način uče-

6

Glasilo Občine Mirna Peč

nja besedil in melodij najprej v domači občini, kasneje tudi v širšem dolenjskem prostoru. Njihova zbirka danes obsega preko sto ljudskih pesmi. Pojejo triglasno, osnovno melodijo, terco ali »na čez« in bas. Povprečno imajo 14 nastopov letno, kar pomeni dobrih 130 nastopov v obdobju njihovega desetletnega delovanja! Ne odrečejo nobenemu povabilu in so vedno pripravljene zapeti. Z nastopi so prečesale že dobršen del Slovenije, pojejo ob občinskih praznikih, dnevih starostnikov, kot gostje na prireditvah drugih društev v občini in na koncertih ljudskih pevcev. Sodelujejo tudi na strokovno ocenjevanih območnih srečanjih pevcev in godcev ljudskih viž, kjer dobijo napotke za nadaljnje delo. V lanskem letu se je skupina uvrstila na regijsko srečanje. Z izobraževanjem in izpopolnjevanjem ves čas dvigujejo kakovostno raven petja. Lani so tri pevke širile uporabno znanje o ljudskem petju na 40-urnem seminarju v Ljubljani. V domačem kulturnem domu so Mirnopečanom poklonile že štiri samostojne koncerte in štiri srečanja ljudskih pevcev in godcev v njihovi organizaciji. V letošnjem letu pa so ob 10- letnici delovanja izdale tudi svojo prvo zgoščenko ljudskih pesmi z naslovom »Rodna ti vasica moja«. Pevke pridne kot čebelice bogatijo kulturno življenje v kraju in z domačo pesmijo širijo prepoznavnost mirnopeške doline. Ob desetletnici delovanja pevske skupine Čebelice prejmejo plaketo Občine Mirna Peč.

nja pesmi. Poleg tega, da se je njihov repertoar ljudskih pesmi povečal, so se naučili peti po notah. Svoje znanje in strokovnost zelo radi pokažejo na proslavah, veselicah, porokah, rojstnodnevnih zabavah, raznih koncertih in tudi na pogrebih. Moški pevski zbor Rožmarin združuje ljubezen do petja. Občino odlično zastopajo po celi Dolenjski. Sadovi vaj so se pokazali leta 2009 na reviji upokojenskih pevskih zborov v Semiču, kjer so dosegli prvo mesto. Odličen nastop so pokazali tudi naslednje leto. Zadnji dve leti navdušujejo poslušalce revij upokojenskih pevskih zborov v Šentjerneju. Lani so bili skupaj s cerkvenim pevskim zborom povabljeni na Korčulo, kjer so s koncertom navdušili tamkajšnje občinstvo. Moški pevski zbor Rožmarin letos praznuje desetletnico nastanka. V tem času je naredil veliko na področju kulture in prepoznavnosti Mirne Peči. Za svoje delo prejme Plaketo Občine Mirna Peč.

junij 2012


PLAKETO OBČINE MIRNA PEČ prejme:

20 zanesenjakov, ljubiteljev narodno-zabavne glasbe je 17. 11. 2000 ustanovilo Društvo harmonikarjev Mirna Peč in takoj začelo z organiziranim delom. Za predsednika je bil izvoljen Jože Barbo, strokovni vodja je postal Milan Marn, ki je zboru diatoničnih harmonik dodal še klavirsko. Vsak teden so pridno vadili in v dobrih desetih letih delovanja vajam posvetili več kot 400 ur prostega časa. Iz leta v leto so postajali boljši; prihajali so harmo-

občinski nagrajenci

DRUŠTVO HARMONIKARJEV MIRNA PEČ

Območno združenje Rdečega križa Novo mesto – humanitarni center

Letovanje na Debelem Rtiču za otroke od 7 do 13 let TERMINI: 1. 2. 7. do 9. 7. 2. 9. 7. do 16. 7. 3. 16. 7. do 23. 7. 4. 23. 7. do 30. 7. 5. 30. 7. do 6. 8.

nikarji tudi iz drugih občin. Zvrhano mero optimizma in zagnanosti sta s seboj prinesla navdušeni harmonikar Tone Špringer in priznani ljudski godec Franc Potočar, ki sta vsem vzor strokovnosti, vztrajnosti in predanosti delu. Začela so deževati povabila za sodelovanje na prireditvah. Vsako leto so izvedli več kot dvajset nastopov doma in širom Slovenije. Najodmevnejši nastop je bil leta 2002, ko so na novomeškem stadionu ob 70-letnici Lojzeta Slaka igrali pred pet tisoč gledalci. Leta 2006 so za predsednika društva izvolili Martina Krevsa, letos pa je to funkcijo prevzel Zvone Lah. K sodelovanju so pritegnili najmlajše in tako poskrbeli za pomladek društva. Harmonikarji so organizirali šest samostojnih koncertov, med njimi dobrodelni koncert Čudoviti smehljaj trenutka in lanskoletni koncert, ki je bil posvečen spominu Lojzeta Slaka, ki je kot član Društva harmonikarjem namenil vso pozornost in podporo. Harmonikarji se obvezujejo, da bodo še naprej ohranjali njegovo bogato kulturno zapuščino. Plod njihovega vztrajnega dela so še trije videospoti, dve zgoščenki ter pokal, ki so ga prejeli leta 2010 za drugo mesto na srečanju harmonikarskih skupin in orkestrov. V desetletnem delovanju je Društvo harmonikarjev Mirna Peč s svojim delom pripomoglo k dvigu kulture in prepoznavnosti kraja, zato prejme Plaketo Občine Mirna Peč. junij 2012

Program letovanja: • kopanje in učenje plavanja, • kreativne in sprostitvene delavnice (likovna, slikanja na svilo, slikanja na steklo, oblikovanja iz gline in fimo mase, izdelovanja čestitk in razglednic itd.), • kulturne, športne in zabavne prireditve (športne in plesne dejavnosti, modne revije, kvizi, tekmovanja, branje pravljic itd.), • izlet (spoznavanje okolice, v kateri so letovali, izlet z ladjo), • delavnica o Rdečem križu. Udeleženci letovanja: • 90 udeležencev se razdeli v osem skupin po 11 do 12 otrok, • skupine vodijo vzgojitelji (študentje pedagoških usmeritev), pomagajo jim dijaki, • vzgojitelje vodi pedagoški vodja, ki je učitelj. Cena: prispevek staršev se določi glede na višino dohodkov v družini, ki se izkazuje z veljavno odločbo o otroškem dodatku, če tega ne uveljavljate, plačate najvišji prispevek. Prijava: prijavnico dobite pri svetovalni službi na osnovni šoli.

Sestanek s starši otrok prijavljenih na letovanje: 21. junija ob 17.00 v Humanitarnem centru RK Novo mesto, Ulica Slavka Gruma 54a. LETOVANJE NA DEBELEM RTIČU OMOGOČA OTROKOM POČITNICE, KI SE JIH ZAPOMNIJO ZA VSE ŽIVLJENJE.

Tel: 07 / 39 33 120, Fax: 07 / 39 33 129 E-pošta: novo-mesto.ozrk@ozrks.si Spletna stran: www.novomesto.ozrk.si

Glasilo Občine Mirna Peč

7


občinska uprava sporoča

ERM - EKOREMEDIACIJE Remediacija = obnova in zaščita okolja Eko = z naravnimi sistemi in procesi Ekoremediacije (ERM) so načini zaščite in obnove degradiranih okolij s pomočjo naravnih sistemov in procesov. Njihova največja prednost je, da so učinki večnamenski, kot npr. zadrževanje in čiščenje vode, energetska izraba in ohranitev biološke raznovrstnosti. Z razmeroma nizkimi stroški dosežemo dolgotrajne in visoke učinke pri ohra-

njanju naravnega ravnotežja. ERM so najbolj uporabne pri zaščiti vodotokov, jezer, podtalnice, morja in mnogih kopenskih ekosistemov. ERM so edini možni način za zmanjševanje razpršenega onesnaževanjain naravnih ujem, kot so poplave in suše. V praksi se vedno bolj dokazujejo tudi kot edini možen način razgradnje ali vezave onesnaževal, ki v okolju delujejo sinergistično. Nove priložnosti za kvalitetno življenje v sodelovanju z naravo Pojem ekoremediacije (ERM) se uporablja za posnemanje delovanja narave in izhaja iz nivoja ekosistemov (celovit pristop). Z ERM torej na naraven način vzdržujemo in čistimo okoljske sestavine, zlasti naravne vire. To sposobnost je narava razvila v svoji evoluciji in so tudi danes, kljub tehnizaciji okolja prisotne okoli nas, le da jih pogosto ne opazimo. V naravi namreč poteka veliko proce-

sov, ki vzdržujejo naravno ravnotežje, človek pa jih je marsikje odstranil s pozidavo površin in z drugimi antropogenimi posegi. Glede na to, da ima narava sposobnost samoščitenja in samočiščenja, kar so zelo dobro poznali naši predniki, je to izjemna vrednost narave in lahko danes služi kot preventiva ali kurativa za varovanje ali sanacijo okolja. ERM ureditve za doseganje okoljskih ciljev v JV Sloveniji V okviru projekta ERM v JV Sloveniji, ki ga vodi Razvojni center Novo mesto, so bile izdelane analize lokalnih specifičnosti ekoremediacij po občinah. Izkazalo se je, da imamo občine JV Slovenije velike težave z odpadno vodo, s sušami in poplavami, s prašnimi delci, z obremenitvami tal zaradi nitratov ter s plazovi. Najprimernejše vrste ERM za JV Slovenijo so: rastlinske čistilne naprave (RČN) za odpadne vode iz gospodinjstva, živinoreje, industrije in za kondiciranje pitne vode, vegetacijski pas, vegetacijska bariera, ERM za zaščito in varovanje biodiverzitetne vrednosti močvirij, ERM v stranskih rokavih vodotokov in drugi. Primeri naštetih ERM ter njihovo delovanje si je mogoče ogledati na Učnem poligonu za ekoremediacije Grm Novo mesto, Center biotehnike in turizma, Sevno pod Trško goro 13, v Novem mestu, ki je odprt od konca maja. Informacije Katalog ERM ureditev v okolju za občine JV Slovenije v obliki zloženke in DVD Delavnice ERM v JV Sloveniji lahko dobite na Občini Mirna Peč. ERM so predstavljene tudi na spletnih straneh www.erm-jvs.si. Irena Jerič, občinska uprava

Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj,. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi.

8

Glasilo Občine Mirna Peč

Ugodna posojila za podjetnike v letu 2012 RAZVOJNI CENTER Novo mesto, d. o. o., razpisuje posojila po ugodni obrestni meri z možnostjo pridobitve tudi garancije, in sicer: Razpis dolgoročnih posojil in garancij GSD za leto 2012 Predmet razpisa so dolgoročna posojila, namenjena za materialne in nematerialne investicije ter financiranje obratnih sredstev, po ugodni obrestni meri z možnostjo pridobitve garancije za odobreno posojilo. Na razpis se lahko prijavijo mala podjetja, samostojni podjetniki in fizične osebe z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji iz regije JV Slovenija. Razpis posojil za nova delovna mesta in obratna sredstva za leto 2012 Predmet razpisa so gotovinska posojila po ugodni obrestni meri z možnostjo pridobitve garancije za odobreno posojilo. Na razpis se lahko prijavijo osebe, ki so realizirale samozaposlitev od 1. 1. 2011 dalje, mala podjetja oz. samostojni podjetniki in fizične osebe z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, ki so zaposlili novo osebo od 1. 1. 2012 dalje, ter posojilojemalci, ki so v letu 2012 prejeli investicijsko posojilo iz GSD za nakup tehnološke opreme ali ekološkega tovornega vozila. Razpisi so odprti do porabe sred­stev oz. do objave o zaprtju. Informacije: Razvojni center Novo mesto, d.o.o., Ljubljanska c. 26, 8000 Novo mesto, Polona Kovač-Brulc, tel. 07/ 33 72 987 ali www.rc-nm.si

junij 2012


Po številu udeležencev v akciji »Očistimo Slovenijo 2012«

Javni poziv k oddaji vlog za izbor delodajalcev v Enotno regijsko štipendijsko shemo (RŠS Dolenjska) za šolsko/študijsko leto 2012/2013 Predmet javnega poziva je izbor delodajalcev za vključitev v RŠS Dolenjska v šolskem/ študijskem letu 2012/2013. V skladu s prejetimi potrebami delodajalcev bo Razvojni center Novo mesto ,d. o. o., objavil razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 2012/13.

Aprila je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani  ob zaključku akcije »Očistimo Slovenijo 2012« v organizaciji Društva Ekologi brez meja občina Mirna Peč prejela priznanje   za   eno najuspešnejših občin po številu udeležencev v okviru projekta. Mirna

Peč je tretja občina po odstotku 

vključenih občanov glede na število prebivalcev občine. Naj spo-

mnimo, da je Občina Mirna Peč z društvi in osnovno šolo letos že enajstič organizirala občinsko akcijo čiščenja okolja, v kateri je 560 prostovoljcev nabralo pet zabojnikov odpadkov. L.B.   

Na javni poziv se lahko prijavijo gospodarske družbe in samostojni podjetniki s sedežem na območju razvojne regije. Delodajalci, ki se želijo s svojimi potrebami vključiti v štipendiranje iz štipendijske sheme, zagotovijo polovico (50 %) potrebnih sredstev za izplačilo štipendij, po končanem šolanju pa štipendista zaposlijo na ustreznem delovnem mestu. Podrobneje so pravice in obveznosti delodajalcev, štipendistov in štipenditorja urejene v Pravilniku o izvajanju enotnih Regijskih štipendijskih shem (pravilnik) in Pogodbi o štipendiranju. Rok za oddajo vlog je 20. 08. 2012. Vloge se bodo odpirale vsakega 20. v mesecu do datuma zaprtja poziva. Vlogo na javni poziv oddajo delodajalci na predpisan način na prijavnem obrazcu, ki ga dobijo na spletni strani www.rc-nm.si/projekti/ stipendijskashema , na sedežu Razvojnega centra Novo mesto d.o.o., Ljubljanska c. 26, 8000 Novo mesto, naročijo pa ga lahko tudi na številki 07/33 72 988 ali na e-naslovu: maja. smerdu@rc-nm.si. Za delodajalce je sodelovanje v Regijski štipendijski shemi za Dolenjsko privlačno, ker sami izbirajo štipendista ter zagotavljajo za celotno dobo šolanja štipendista po štipendijski pogodbi le 50 % sredstev za štipendijo. Preostalih 50 % sredstev zagotovi Razvojni center Novo mesto, d. o. o., iz državnih ali evropskih virov. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, 1. razvojna prioriteta: »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti« in v okviru prednostne usmeritve 1.3 »Štipendijske sheme«.

junij 2012

Priznanje sta prevzela Igor Krevs in v imenu Občine Mirna Peč  Nataša Rupnik, višja svetovalka za družbene dejavnosti in investicije ter koordinatorka občinske čistilne akcije.

EVROPSKA SREDSTVA ZA POMOČ ODRASLIM, KI SE ŠOLAJO Svetovalno središče Novo mesto obvešča, da je še vedno odprt javni razpis za sofinanciranje šolnin 2007 - 2013 (do 15. 7. 2013 oziroma do porabe sredstev). Sofinancira se 90 % stroškov za srednješolsko izobraževanje do vključno V. stopnje izobrazbe, in sicer za uspešno opravljene obveznosti v posameznih šolskih letih/letnikih, zaključeno izobraževanje, opravljen delovodski, poslovodski ali mojstrski izpit, priprave z opravljeno splošno oziroma poklicno maturo ali zaključnim izpitom, diferencialne izpite, opravljene obveznosti v okviru prekvalifikacije za posame-

zno šolsko leto po osebnem izobraževalnem načrtu, opravljen maturitetni ali poklicni tečaj. Na javno povabilo se lahko prijavite tudi vsi, ki ste se že prijavili in dobili povrnjen del šolnine v šolskih letih 2007/2010. Imate namreč pravico do prejema finančnih sredstev v znesku razlike sredstev, do katerih so upravičeni na podlagi novega javnega povabila. Podrobnejše informacije o razpisu (pogojih, ustreznih dokazilih) ter pomoč pri izpolnjevanju vloge dobite v Svetovalnem središču Novo mesto (Tina Strnad, 031 701 191). Pomoč je brezplačna, saj dejavnost v okviru projekta delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.

Glasilo Občine Mirna Peč

9

občinska uprava sporoča

REGIJSKA ŠTIPENDIJSKA SHEMA ZA DOLENJSKO

Občina Mirna Peč uvrščena  med tri najboljše občine


Tretja najstarejša župnija na Dolenjskem

jubilej

900 let župnije Mirna Peč – pomembno praznovanje za vse nas V nedeljo, 3. junija, je potekala velika slovesnost, na katero se je v župniji pripravljalo že skozi celotno preteklo leto. Obhajali smo namreč slavnostno mašo na čast 900-letnice posvetitve cerkve sv. Kancijana v Mirni Peči.

Slavnostno mašo je daroval domači župnik Janez Rihtarčič ob somaševanju rojakov Antona Pusta in dr. Andreja Sajeta, dveh bivših župnikov Viktorja Kastelica in Franca Levičarja ter stalnega diakona Ferdinanda Rusa. Ostale dekanijske duhovnike je zastopal mag. Igor Luzar. Zahvala je šla tudi vsem, ki so služili naši župniji, vendar se slovesnosti niso mogli udeležiti. Navzoče so bile tudi redovnice: sestre Milka Saje, Agneza Saje, Terezija Murgelj, Irma Makše, Štefka Pust, Suzana Hrastar in sestra Ru-

dulfina Hrastar. Maša je bila resnično posebna, saj je bil viden ves trud župljanov, ki so se na ta dogodek pripravljali že dolgo časa – lepo obnovljena in okrašena cerkev, cvetlični aranžmaji, razprostrti približno 500 m dolgi venci, ki so jih pletli po vseh okoliških vaseh, zunaj cerkve visok mlaj, ki se lahko kosa v višino zvonika. Otroški in odrasli pevski zbor je poskrbel za glasbeni praznični del maše. Domači župnik, ki je pridigo obhajal simbolno iz prižnice, je v pridigi poudaril, da ima vsak navzoči poseb-

Dogajanje pred okrašeno cerkvijo

10

Glasilo Občine Mirna Peč

no mesto v tem slavju in da moramo biti ponosni na ta jubilej, saj smo tretja najstarejša župnija na Dolenjskem. Zanimiva je bila daritev, saj so simbolno na oltar prinesli več predmetov: knjigo Status animarum, staro 200 let. V njej so zapisani vsi, ki so

bili krščeni v naši župniji. Naslednja je bila granata. Maja 1944 je na cerkev padlo 42 granat in jo močno poškodovalo, zato granata simbolno predstavlja trpljenje, strahove, stiske naših prednikov. Prinesli so še lopato, vrv iz zvonika, knjigo z berili, rožni venec s tisoč jagodami, kruh in vino – vsak dar je imel posebno simbolno vrednost. Na koncu se je gospa Štefka Žagar v imenu faranov zahvalila zdajšnjemu župniku Janezu Rihtarčiču za devet let požrtvovalnega dela v župniji, ki je po njegovem prihodu resnično zaživela, saj so se kmalu začela razna srečanja, koncerti, oratoriji, romanja v svete kraje, obnovitvena dela itd. Župnik pa se je zahvalil vsem faranom za pomoč pri delih, dejal je, da sam ne bi mogel narediti ničesar. Podelil je posebna škofova priznanja Jožetu Matohu za dolgoletno skrb

Vaščani Šentjurija in Čemš smo konec maja zbrali in združili moči, da bi spletli vence za jubilejno 900-letnico župnije Mirna Peč. Lepo druženje so popestrili pevci pevskega zbora Rožmarin, mlada šentjurska harmonikarja in peka, ki sta skrbela, da nismo šli domov lačni.

junij 2012


V naši državi vsakih pet minut nekdo potrebuje kri

Somaševanje so opravljali tudi bivša župnika Viktor Kastelic in Franc Levičar ter rojaka Anton Pust in dr. Andrej Saje. za župnijsko cerkev, Antoniji Saje, ki je 45 let skrbno opravljala delo mežnarice na Podborštu , Ani Gašperac za dolga leta krašenja in aranžiranja župnijske cerkve, Emiliji in Karlu Avbar, ki sta vedno

Pridigo je domači župnik vodil iz prižnice. skrbela za urejen dom naših župnikov, ter Ani Slak, ki na vseh dogodkih poskrbi za hrano, med oratoriji nahrani celo približno sto otrok. Po končanem obredu se je dogajanje preselilo zunaj cerkve, kjer smo se pokrepčali s pecivom mirnopeških gospodinj, golažem, pečenim mesom, pijačo in vinom mirnopeških vinogradnikov. Vsak je prejel poseben spominski kozarec, ki ga je lahko odnesel domov. V sklopu

programa, ki sta ga vodila Blanka Cesar in Nejc Ramovš, nas je poleg domačega župnika nagovoril tudi župan Andrej Kastelic, nekdanja župnika Viktor Kastelic in Franc Levičar. Nastopil je igralec Gregor Čušin, zbora Čebelice in Rožmarin, harmonikarji ter otroški pevski zbor Školjke. Drago Saje, Anton Mavec in Franc Krevs pa so z nami delili delček njihovega pesniškega ustvarjanja. Ob 14. uri je v cerkvi zopet zadonelo petje in molitve, ki so se jih udeležili tudi novomeški dekan Miroslav Virant, dekan Trebnjega Klavdio Peterca in prodekan dekanije Leskovec Ludvik Žagar. Skratka praznovanje z duhovno in zgodovinsko vrednostjo, ki ga ne bomo pozabili. Urška Rapuš, foto: David Mavec in Urška Rapuš

Maja je Franc Somrak, redni krvodajalec iz Mirne Peči, na Centru za transfuzijsko dejavnost v Novem mestu že 120-ič daroval kri.

Franc Somrak na odvzemu krvi Danes že upokojeni Franc je s tem humanitarnim dejanjem začel že v vojski, nadaljeval med službovanjem v Tovarni zdravil Krka in kri redno daruje tudi kot upokojenec. Ima krvno skupino, ki jo lahko dobi vsak, zato so ga iz transfuzijskega oddelka kar spomnili, če ni prišel ob preteku treh mesecev od zadnjega darovanja. Franc Somrak je vinogradnik, planinec in planinski vodnik, kar je dober dokaz, da zdravo živi in skrbi za vitalnost, čas pa si krajša z različnimi drugimi dejavnostmi. Tradicija krvodajalstva se v družini nadaljuje, saj sta šla po njegovi poti tudi oba otroka. Franc pravi, da bo daroval kri, dokler mu bo zdravje to dopuščalo oz. do dopolnjenih let za krvodajalstvo, do takrat pa upa, da bo kri daroval 125-ič. Ob jubileju mu je v imenu Območnega združenja RK čestitala sekretarka Barbara Ozimek ter mu zaželela, da ohrani optimizem in veselje do življenja. OZ RK NM

Šentjurci se radi družimo. Ob preteklem prazniku žena smo se že tradicionalno zbrale Šentjurke v Gostilni Špolar. Udeležba je vsako leto večja, saj je v vasi kar nekaj mladih, pa tudi priseljencev. Novo naseljena je rekla, da si bo Šentjurij zapomnila po tem, da tu zelo dobro uspevajo »jelke«, saj imamo v vasi kar pet Jelk.  A.S. junij 2012

Glasilo Občine Mirna Peč

11

jubilej

Franc Somrak 120-krat daroval kri


Novi mirnopeški zobozdravnik Matevž Arh, dr. dent. med.

Zdravje je veliko bogastvo intervju

Dr. Matevž Arh je s koncesijo v Mirni Peči začel februarja letos. Najprej z omejenim časom, ker je bilo potrebno predhodno naročati paciente in se vključiti v sistem Zavoda za zdravstveno zavarovanje. S prvim marcem pa je začel s polnim delovnim časom. Dr. Arh, imate sedaj dovolj pacientov? Joj, delamo na polno. Naredimo okoli 180 % mesečne norme. Preden sem prevzel ambulanto, je bila namreč skoraj prazna, zato je sedaj tak naval ljudi s težavami, da imamo polno do novembra. Veliko je triaže, odločati se moram o nujnosti primera. Žal potem primere, ki niso nujni, odlagamo. Veliko je čakanja v čakalnici, četudi se s sestro Brigito zelo trudiva. Rad bi, da so stvari ažurne, da se terapije ne izvajajo v nedogled. Žal ne gre vedno zlahka. Delava preko vseh meja, na dolgi rok takega tempa ne bova zmogla. Povprečje pacientov je po merilih ZZZS do trinajst na dan. Imava jih do 20 na dan. Kar je preveč. Težko je. Ne vem, če pacienti to razumejo. Kako Mirnopečani skrbijo za svoje zobe? Zadovoljivo? Stanje ustne votline v Sloveniji bi lahko bilo boljše. Mirnopečani v povprečju ne odstopajo od ostale Slovenije. Izredno pa sem zadovoljen s stanjem zob pri mirnopeški mladini. To je dokaz, da je preventiva dobra naložba. Na splošno opažam, da se ne uporablja zobna nitka. Neuporaba povzroči veliko ka-

»Jeseni nameravam organizirati predavanje, kjer bom predstavil moj pogled na zobozdravstvo. Predavanje bo brezplačno, povabil bom tudi dobavitelje, da se bodo predstavili s svojim programom. Če se na ta način dotaknem vsaj enega odstotka ljudi, bomo prihranili mnogo denarja in dela.«

12

Glasilo Občine Mirna Peč

riesa, zobnega kamna, in kasneje tudi vnetje dlesni. Pomembna je tudi tehnika ščetkanja zob. Premalo umijemo dlesni. Iz izkušenj lahko povem, da so samoplačniki bolj ozaveščeni glede skrbi za zobe. Boli me srce, ko povem pacientu visok znesek za doplačilo. Ljudje se ne zavedajo, kakšno bogastvo je zdravje in kako malo je potrebno, da ga ohranjamo. Ali so materiali pri koncesionarjih res slabše kakovosti? Za druge ne vem, kar se mene tiče, imam princip, da delam z najboljšimi

materiali. Če bom slabo delal in s slabimi materiali, bo prišel isti pacient čez leto ali dve zopet nazaj z istim problemom in tega si nihče ne želi. V prvi vrsti sem zdravnik in delati škodo je zame moralno nesprejemljivo. Potem raje ne bi delal. Dober material je res malo dražji, ampak to je naložba. Na trgu je velika izbira materialov. So najdražji tudi praviloma najboljši? Kaj pa plombe? Katere so boljše? Sive ali bele? Ni nujno, da so najdražji materiali tudi najboljša izbira oz. smotrni. Način terajunij 2012


Dr. Arh, zakaj ste se odločili za študij dentalne medicine? So tudi vaši starši iz te stroke? Moja mama je sicer zobni tehnik, a to ni vplivalo name. Odločil sem se v bistvu proti koncu srednje šole. Ni mi žal. Lahko rečem, da trenutno živim svoje sanje.

Dr. Arh in sestra Brigita v ambulanti pije in vrste materiala vedno skušamo dogovoriti s pacientom. Amalgamske plombe (stare sive) so dokaj preživet material. Vendar, če funkcionirajo, zakaj ga ne bi uporabljali naprej. Bele plom-

»Filozofija ambulante je čim manj pošiljanja ljudi drugam. Zato bom tudi investiral v ambulanto, v opremo. Da ne bo potrebno pacientom hoditi v Novo mesto ali Trebnje. Če bo vse po sreči, bo še letos ortopan (slikanje čeljusti) v Mirni Peči.« be na sprednjih zobeh so zastonj, na zadnjih je potrebno doplačilo. Uporabljam oba materiala, morda je celo več sivih plomb. Verjetno tudi zato, ker jih ni treba plačati. Krije jih namreč zdravstvena zavarovalnica. Ali pri zobozdravniku še vedno boli? Trudim se in želim si, da ne. Odvisno od posameznika. Sam pazim, da je obisk pri meni čim manj neprijeten. Če ti nekdo posega v usta, zagotovo ni prijetno. Zato se res trudim, da je čim bolj neboleče. Če je pacient psihično pripravljen, umirjen, je bolečina manjša. Pomembno je, da se z njim pogovorim, da sodelujeva. Potem so tudi rezultati boljši. Želim ustvariti tim med pacientom, junij 2012

mano, sestro in tehnikom. Zanima me, če ste zobozdravniki »profesionalno deformirani«. Ali pogledate človeka najprej v zobe? Res je. Veste, kako sem gledal Evrovizijo? Pesmi se skorajda ne spominjam, za vsakega nastopajočega pa vem, ali ima nove zobe. Tudi pacienta v ordinaciji se prej spomnim po zobeh kot po obrazu. Vaši pacienti so tudi otroci. Verjetno imate za mirnopeške osnovnošolce redne preglede. Osnovnošolski otroci imajo možnost prihajati k nam na redne preglede. Tiste, ki imajo pri nas podpisano izja-

Kako bi opisali sami sebe? Kot Matevža, ne kot zobozdravnika. (Nastane malo tišine. In potem skorajda sramežljiv odgovor.) Želim biti potrpežljiv. Mislim, da sem pošten. (Pa spet malo tišine.) Sestra Brigita, povejte prosim, kakšen sem? »Zelo priden, izjemno potrpežljiv. Rad bi vsem ustregel, skorajda ne zna reči ne. Nima časa niti za malico. Cele dneve sva tu,« izstreli sestra Brigita kot iz topa. In ko pridete domov? Kaj počnete? Tečem ali pa se odpravim na kolo. Včasih sem namreč resno treniral atletiko. Tekel sem na 200 in 400 metrov. Zdaj tečem zgolj rekreativno, bolj občasno. Grem pa tudi v fitnes, plavat, na kolo. Moji športi so individualni, od nekdaj. Ali pa grem na pivo s prijatelji. Pa še eno malce osebno vprašanje. Marsikatero Mirnopečanko zanima, ali ste že oddani, poročeni. (Nasmešek.) »Poročen nisem. Se pa super počutim v zvezi, v kateri sem.« Vaš nasvet za zdrave zobe? Redno umivanje zob, nitkanje, redni pregledi. To bi bilo super! Ljudmila Bajc, foto: Gašper Arh

DELOVNI ČAS AMBULANTE: PON. TOR. SRE. ČET. PET.

13.00 – 19.30 13.00 – 19.00 07.00 – 14.00 07.00 – 14.00 07.00 – 13.00

KONTAKT: Trg 27, Mirna Peč Telefon: 07/ 30 78 519

Glasilo Občine Mirna Peč

13

intervju

vo, potem tudi naročimo za nadaljnjo obravnavo. Naročimo jih v dopoldanskem času, k nam pridejo z učiteljico, večji pa tudi sami. To je priporočljivo, saj so tako pod stalno kontrolo in imajo urejene zobe. Pa še krajše čakalne dobe imajo.


Motoristi previdno in varno na poti

društveno satje

14. motoristični blagoslov v znamenju spomina na Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka Na velikonočni ponedeljek, 9. aprila, sta Moto klub Trebnje in predsednik Zveze moto klubov Slovenije Leopold Pungerčar organizirala že 14. tradicionalni vseslovenski blagoslov motorjev in motoristov, ki se ga je udeležilo več kot 5000 motoristov. Blagoslov je po sveti maši opravil domači župnik Janez Rihtaršič, kot vedno pa se ga je udeležil tudi Janez Šimenc, nekdanji mirnopeški župnik in pobudnik prvega blagoslova. Motoriste so pozdravili mirnopeški župan Andrej Kastelic, trebanjska podžupanja

mirnopeška velika rojaka glasbenika Lojzeta Slaka in pesnika Toneta Pavčka. Že v cerkvi so slovesno mašo obogatili s svojimi ubranimi glasovi Fantje s Praprotna, ki so bili značilni del Slakovega ansambla in ki letos slavijo 50- letnico skupnega prepe-

Zbrane sta pozdravila župan Andrej Kastelic in organizator prireditve Leopold Pungerčar Nada Pepelnak in predsednik Zveze moto klubov Slovenije Leopold Pungerčar. Prenos svete maše je bil urejen tudi na prireditveni prostor, saj so motoristi mašni namen in celotno prireditev namenili spominu na

14

Glasilo Občine Mirna Peč

vanja. Tudi v priložnostnem kulturnem programu so nato dodali kar nekaj pesmi, ki so jih povezovale s Slakovim ansamblom. Na harmoniki jih je spremljal Slakov nečak Polde Pungerčar. Program je povezoval Slavko

Podboj, ki je orisal oba lani preminula častna občana občine Mirna Peč. Tone Pavček - pesnik, esejist, prevajalec, pravnik in novinar - se je rodil v Šentjuriju pri Mirni Peči. Kot pesnik je za vedno zapisan v srcih Slovencev. Lojze Slak je bil rojen na Jordankalu pri Mirni Peči. Bil je mojster frajtonarice. Harmoniko je dopolnil z dodatnim t. i. Slakovim gumbom in šestim basom. Med nastopajočimi so se na odru predstavili še mirnopeški harmonikarji in otroški cerkveni pevski zbor ter recitatorki mirnopeške osnovne šole. Za glasbo sta poskrbela

ansambel Mikola in ansambel Petnajst tisoč obratov, da udeleženci blagoslova niso iz mirnopeške doline odšli domov žejni in lačni, pa so poskrbela društva, ki delujejo v občini. Svoje preventivno delovanje so na prireditvi predstavili tudi policisti. Motoristom in motoristkam organizatorji želijo, da bi prevozili še veliko predvsem varnih in srečnih kilometrov po slovenskih in drugih cestah. Da bi znali biti odgovorni do sebe, svojih motorjev in do svojih bližnjih, jim je ob blagoslovu zaželel tudi župnik Janez Rihtaršič. Ljuba Sukovič

junij 2012


Lovska družina Mirna Peč bo že drugič organizirala prireditev Lovski golaž. Poleg ponudbe golaža bo vzporedno potekalo tekmovanje v streljanju z zračno puško za vse občane in občanke. Način tekmovanja bo nekoliko spremenjen, obljubljamo, da bo še bolj zanimivo. Na tekmovanje se lahko prijavite na dan tekmovanja ali pa na Lovsko društvo Mirna Peč, telefon: 041/ 683 755. Prvi trije tako pri moških kot ženskah prejmejo pokale in simbolične nagrade sponzorjev. Rezultati iz predtekmovanja se bodo upoštevali za Zmagovalec lanske- kombinacijo z ribiškim tekmovaga tekmovanja Ale- njem. Prireditev Lovski golaž se bo priksander Potočnik čela v soboto, 16. junija, ob 15. bo branil osvojeni uri, samo tekmovanje v streljanaslov nju pa ob 16. uri. Na prireditvenem prostoru se bo odvijalo streljanje na skrito tarčo za zanimive nagrade, nastopil bo Pevski zbor ZLD NOVO MESTO in še marsikaj zanimivega se bo dogajalo. Lovci LD Mirna Peč vabimo in upamo, da nas obiščete v čim večjem številu. Lovska družina Mirna Peč bo skupaj z Jamarskim klubom Novo mesto pripravila razstavo LOVCI IN JAMARJI - TAKIH LJUDI DRUGJE NI. Razstava bo predstavljala in prikazovala ljubezen do narave domačega kraja in ljudi. Ogledate si jo lahko v času izvajanja drugih prireditev v kulturnem domu, ob delavnikih pa v dopoldanskem času. Karol Zagorc

BLAGOSLOV KONJ V ŠENTJURIJU PRI MIRNI PEČI Letošnjega tradicionalnega blagoslova konj in konjenikov ob godu Sv. Jurija, zavetnika konj, pri podružnični cerkvi v Šentjuriju na Dolenjskem se je udeležilo 50 konjenikov. Med njimi jih je bilo veliko iz mirnopeškega Konjeniškega društva treh dolin, nekaj pa jih je prišlo tudi od drugod. Blagoslov kruha in soli, ki so ju organizatorji namenili konjem, ter blagoslov konj je opravil domači župnik Janez Rihtaršič. Po uradnem delu je sledila dobra malica, nato pa še skupinsko jahanje proti domu.  Barbi Povše Foto: D. Hočevar junij 2012

Zbiranje odpadne embalaže Po statističnih podatkih v Sloveniji pridelamo od 250 pa vse do 500 kilogramov odpadkov na posameznika. Razveseljuje dejstvo, da se je trend velikega naraščanja odpadkov v zadnjih letih umiril oziroma celo obrnil v nasprotno smer. Odpadkov iz gospodinjstev je vse manj. Bistveno se je spremenila tudi struktura odpadkov, ki je posledica novih tehnologij in trendov embaliranja proizvodov, ki jih potrošniki dnevno kupujemo v trgovinah. Med materiali je vse bolj prevladujoča plastična embalaža in različni sestavljeni materiali (t.i. tetrapaki). Opažamo tudi, da je poraba določenih proizvodov skozi leto zelo različna. V poletnem času se poveča poraba pijač, kar posledično pomeni tudi večje količine odpadne embalaže. To pa se opazi tudi na prepolnih in kipečih zabojnikih, ki so namenjeni za zbiranje mešane embalaže, kar pa ravno ne krasi podobe urejenega urbanega okolja. Povprečni zbirni volumen vseh posod za komunalne odpadke znaša na območju občine Mirna Peč nekaj nad 60 litrov (na osebo/teden), kar bi glede na splošne izkustvene normative, ki so se uveljavili na širšem prostoru, moralo zadostovati. Delež zbirnega volumna, namenjenega za ločeno zbrane odpadke, je le dobra četrtina, od tega celo manj kot polovica tistega, ki je namenjen za zbiranje odpadne embalaže (rumeni zabojniki). To pa je glede na vse večjo ozaveščenost in vse bolj temeljito ločevanje odpadkov občutno premalo. Zato smo že začeli z aktivnostmi za postavitev dodatnih posod za odpadno embalažo, prednostno v naseljih, kjer je ta obremenjenost najbolj občutna, in pa na tistih lokacijah, kjer se na enem zbirnem mestu nahaja več posod za mešane komunalne odpadke. To pa pomeni spremembo snovnega toka komunalnih odpadkov. Po potrebi bomo izvajali tudi izredne odvoze, vendar pa bi radi opozorili še na tretjo možnost, ki jo lahko naredi vsak posameznik in brez dodatnih stroškov. To pa je zgolj upoštevanje navodil za primerno ravnanje z odpadno embalažo, in sicer da vsaki votli embalaži odstranimo pokrov ter jo stisnemo oziroma sploščimo. S tem preprostim ravnanjem lahko tako prihranimo najmanj polovico deponijskega prostora v zbirnih zabojnikih.  Simon Štukelj, Komunala  Novo mesto

Glasilo Občine Mirna Peč

15

društveno satje

Tudi letos streljanje za občinski pokal

Upoštevajmo navodila za ravnanje z odpadki


da prostori več ne zadostujejo potrebam društva, kar je bil prvi povod za adaptacijo doma. Leta 1995 so se začela rušitvena dela in nato je sledilo širjenje doma. Otvoritev novega gasilskega doma Jablan je bila 22. julija 1998. Leta 1999 so zamenjali stari IMV kombi z novim Renault Trafic, v letu 2000 ob

2010 so kupili novo vozilo, namenjeno gašenju gozdnih požarov. Za letošnje praznovanje 30-letnice pa so prenovili tudi zunanjo podobo gasilskega doma. Tako se je z leti širilo članstvo PGD-ja. Danes je v PGD Jablan včlanjenih 186 članov. Nastale so nove desetine, ki že vrsto let tekmujejo na gasilskih tekmovanjih. Ker se izkušeni člani zavedajo, da na mladih svet stoji, veliko časa, truda in prostovoljnosti namenijo mlajšim rodovom. Sadovi tega pa se vidijo pri rezultatih tekmovanj. Letos so nas na državnem tekmovanju zastopali prav najmlajši, mešana skupina pionirjev. Vsi člani se zavedamo, da je prostovoljnost in solidarnost na prvem mestu. Vemo, da skupaj zmoremo nadaljevati to, kar so za nas storili naši predniki, in

domu razširili dvorišče in uredili igrišče, naslikali Florjanovo podobo na gasilski dom, razvili prapor društva in se pobratili z Gasilskim društvom Ždinja vas. Leta

trudili se bomo še naprej, da bo naše Prostovoljno gasilsko društvo Jablan imelo lepo prihodnost. Blažka Gorenc

Letos ozaljšana podoba gasilskega doma

društveno satje

Gasilsko društvo Jablan praznovalo 30 let Ko prebiramo kroniko gasilskega društva Jablan, vidimo, da so bili vaščani že leta 1978 zavzeti za idejo o ustanovitvi vaškega gasilstva. Iz ideje so prešli v dejanja. Sami so se angažirali in prispevali nekaj denarnih sredstev za nakup osnovne gasilske opreme. Že naslednje leto pa so zaprosili za ustanovitev gasilskega

Člani PGD Jablan društva Jablan. Ker še niso izpolnjevali pogojev za ustanovitev društva, so postali gasilska podružnica Gasilskega društva Mirna Peč. Želja o ustanovitvi društva je bila velika. Zato so se možje začeli izobraževati, voditi desetine (pionirsko, žensko in moško desetino), kupovati opremo, uredili so tudi evidenco članstva in kar je najbolj pomembno, proučevali so možnost za gradnjo gasilskega doma. V kroniki zasledimo tudi, da so leta 1981 zaprosili za ustanovitev prostovoljnega gasilskega društva Jablan. Prošnja je bila ugodena in 10. 1. 1982 je bilo ustanovljeno PGD Jablan, ki še danes zastopa vasi Jablan, Mali vrh, Goriška vas, Vrhovo in naselje Šranga. Občni zbor je tedaj obsegalo 52 članov. S skupnimi močmi in raznimi donacijami so leta 1985 odkupili stanovanjsko hišo lastnice Anice Murglej, kot prostor za bodoči gasilski dom. V naslednjih letih pa je sledilo preurejanje. Tekom let so opazili,

16

Glasilo Občine Mirna Peč

Gasilski dom Jablan z novo podobo junij 2012


Tekmovalo 49 najboljših slovenskih ekip

društveno satje

Jablanski pionirji deveti na državnem gasilskem tekmovanju Na prvo junijsko soboto je na Ptuju potekalo državno gasilsko tekmovanje. Gasilsko zvezo Novo mesto je zelo uspešno zastopala mešana ekipa pionirjev in pionirk PGD JABLAN, ki sicer spada v kategorijo pionirjev starosti od 7 do 11 let. 1902 ustanovljena Protipožarna obramba PGD MIRNA PEČ

Gasilci so se v soboto navsezgodaj skupaj z mentorjem Francijem Novakom, poveljnikom Jankelj Marjanom in ostalimi navijači odpravili na dolgo pot na Ptuj. Želja po dobri uvrstitvi je naraščala vse do izvedbe vaje, ki je bila predvidena ob pol devetih. Slaba vremenska napoved se je pričela uresničevati. Ravno med izved-

Državno gasilsko tekmovanje Ptuj 2012, 9. mesto, PGD Jablan - ekipa pionirjev z mentorjema. bo vaj jablanske ekipe je deževalo, kar ni zmotilo malih gasilcev. Tekmovalni duh in koncentracija v ekipi pionirjev nista popustila in prva vaja z vedrovko je že nakazovala dobro uvrstitev. Ob rahlem dežju je ekipa potrdila odličen čas tudi na štafeti 400 m z ovirami. Pri vaji razvrščanja pa sta bili storjeni dve manjši napaki, kar lahko pripišemo premočenim srajcam, hladnemu vremenu, bučnem navijanju konkurence in posledično rahlemu upadu koncentracije. Glede na leta pionirjev, psihični pritisk tekmovanja, vremenske in ostale pogoje je rezultat potrdil prizadevanja mentorja Novaka. Redne vaje ter gasilski in tekmovalni duh so bili poplačani z 9. mestom na državnem tekmovanju 49-tih najboljših ekip v Sloveniji ter s sladoledom, ki so ga mali gasilci polizali ob vrnitvi na Dolenjsko. Matej Rajšel

junij 2012

110-letnica mirnopeških gasilcev Prostovoljno gasilsko društvo Mirna Peč je osrednje gasilsko društvo v občini. Letos praznuje 110 let uspešnega humanega delovanja na področju požarne obrambe in zaščite krajanov ob raznih drugih nesrečah. Skozi stodesetletno zgodovino društva je pot, ki so si jo zastavili ustanovitelji društva in nadaljevali zvesti člani, pripeljala do sodobne opreme, urejenega gasilskega doma in dobre usposobljenosti operativnih gasilcev. Ob jubileju so poskrbeli tudi za zamenjavo strešne kritine in osvežitev fasade doma. Malo za šalo, malo zares pa lahko rečemo tudi, da zelo dobro skrbijo za podmladek že od malih nog, saj trenutno v prostorih gasilskega doma gostijo oddelek vrtca. Letošnja osrednja prireditev občinskega praznika bo posvečena prav gasilcem in njihovi visoki obletnici. Jože Zoran, foto: Luka Piko

PROGRAM PRIREDITEV OB 110-LETNICI PGD MIRNA PEČ • • •

četrtek, 21. 06. 2012: slavnostna seja ob 19. uri v kulturnem domu, sobota, 23. 06. 2012: 14. tradicionalno gasilsko tekmovanje za pokal Mirne Peči s pričetkom ob 15. uri na igrišču pri Osnovni šoli Mirna Peč, nedelja, 24. 06. 2012: slavnostna povorka uniformiranih gasilcev v spremstvu vozil s pričetkom ob 15. uri. Po zaključku programa bo sledila veselica z ansamblom FRANCA MIHELIČA. Prireditev bo v centru Mirne Peči. NA POMOČ!

Glasilo Občine Mirna Peč

17


Ocenjenih 214 vzorcev vina

društveno satje

Živahno delo v Društvu vinogradnikov Mirna Peč Ocenjevanje vin za nami, letnik 2011 zelo kakovosten. Strokovni izlet v Goriška Brda. Degustacije briških vin. Cvičkarija v Novem mestu. Praktični prikaz pletve v vinogradu. Vabljeni na Festival mirnopeških vin! LETNIK 2011 ZELO KAKOVOSTEN, NAPAK MALO Na ocenjevanje vin 20. marca so vinogradniki prinesli 214 vzorcev vina. Vina sta ocenjevali dve petčlanski komisiji po 20-točkovni Buxbaumovi metodi. Dokončna ocena vina se izračuna tako, da se najvišja in najnižja ocena ne upošteva, končna pa je povprečje preostalih treh ocen. Izločenih je bilo samo 30 vzorcev, kar je sorazmerno malo, le 14%. Vzroki za

izločene vzorce so bili v glavnem žveplovodiki in hlapni toni ter oksidacije. Napake, kot so okus po posodi in razne plesni, so izginile iz naših kleti. NAJVIŠJE OCENE Za cviček je bila najvišja ocena 15,93, lastnik Marija Žagar iz Poljanske gore, beli pinot, ocena 17,97, lastnik Marjan Papež Golobinska gora, dolenjsko belo, ocena 16,97, lastnik Brane Granda, Golobinska gora, laški rizling, ocena 17,53, lastnik Marjan Papež, Golobinska gora, modra frankinja, ocena 17,63, lastnik Jože Brulc Golobinska gora dolensko rdeče, ocena 16,50, lastnik Janez Dular Golobinska gora, sauvignon, ocena 17,77, lastnik Darko Cvetan Plešivica, in žametovka, ocena 16,43, lastnik Franc Žagar Karteljevska gora. Bilo je še nekaj sort, ki pa so

18

Glasilo Občine Mirna Peč

bile zastopane v manjšem številu. STROKOVNI IZLET V GORIŠKA BRDA V tej vinorodni deželi smo poizkušali najboljša vina, najprej v Vinski kleti Goriška Brda Dobrovo, naslednja postaja je bila degustacija vin Ferdinand in Blažič. Oba vinogradnika sodita med najboljše briške vinarje. V vasi Šmartno smo si ogledali cerkev Svetega Martina in briško hišo. Z razglednega stolpa v Gonjačah

pa smo lahko občudovali ta lepi košček slovenske pokrajine. DOGAJANJA V MAJU IN JUNIJU 11. in 12. maja smo se člani društva udeležili povorke na Cvičkariji v Novem mestu. Lepo je bilo videti tako veliko število članov dolenjskih društev vinogradnikov. Organizirali smo tudi strokovno izobraževanje ter praktični prikaz pletve v vinogradu na vinski gorici Golobinjek. In ne pozabite na Festival mirnopeških vin, ki bo v okviru praznika Občine Mirna Peč v petek, 22. junija. Točili bomo najboljša vina mirnopeških vinogradnikov iz društvenega ocenjevanja in ocenjevanja Cvičkarije. Pokušnja vin bo zastonj, le kozarec bo potrebno kupiti. Besedilo in foto: Marjan Primc

Strokovna pomoč zasvojenim

DRUŠTVO PROJEKT ČLOVEK Društvo PROJEKT ČLOVEK je nevladna, humanitarna organizacija, katere glavna aktivnost je izvajanje strokovno-terapevtskih programov, ki so namenjeni osebam, ki se soočajo z različnimi oblikami zasvojenosti, in njihovim svojcem. V Sloveniji uspešno delujemo že 17 let. Osnovno poslanstvo naše organizacije je humanitarnost, strokovna pomoč zasvojenim, zagovarjanje abstinence ter kvalitetno življenje brez drog. Programi so prilagojeni potrebam, ki jih izkazujejo naši uporabniki; informiranje in svetovanje po telefonu ali internetu, informativni prvi pogovori, program za tiste, ki prejemajo nadomestno terapijo, za abstinente, ki potrebujejo podporo pri spoprijemanju z vsakdanjimi življenjskimi težavami, program za aktivne uživalce prepovedanih drog. Socialna rehabilitacija zasvojenih, ki jo izvajajo različni strokovnjaki, laični delavci in delavci s premagano izkušnjo zasvojenosti, vključuje delovno terapijo, različne oblike psihoterapije, svetovanje, športne, kulturne in ustvarjalne dejavnosti, različna izobraževanja v obliki seminarjev ter vzporedno terapijo za družine. V okviru Sprejemno-dnevnega centra Novo mesto izvajamo različne individualne programe ter program dnevnega centra (varno abstinenčno okolje, individualno in skupinsko terapevtsko delo, izvajanje družabnih, športnih in ustvarjalnih aktivnosti). Sprejemno – dnevni center se nahaja na Cvelbarjevi ulici 2 v Novem mestu. Kontakt: Tel.: 031 311 989, 059 770 352 e-pošta: scdc.nm@projektclovek.si, www.projektclovek.si Če imate kakršne koli težave, povezane z lastno zasvojenostjo ali zasvojenostjo bližnjih, potrebujete pomoč, informacije ali nasvet, se lahko obrnete na nas in skupaj bomo poiskali rešitev. Pogovor je anonimen, brezplačen in brez obveze za vključitev v program »Projekt Človek«.

junij 2012


Kalanski pohod uspel Pot je pohodnike vodila mimo vaških polj proti nekdanji hmeljniški cesti in nato naprej proti Dulam. Tu je bil kratek postanek za okrepčilo. Nato je sledil vzpon preko Strmca nad avtocesto na

Kamensko gorico. Pri gradu Hmeljnik so si udeleženci ogledali mogočne razvaline gradu in nato nadaljevali pot po obronkih karteljevski goric do Knežije in Globočdola. V Krevsovi zidanici so se okrepčali ob izvrstnem cvičku in domačem kruhu. Sledila je najtežja etapa, poimenovana »Od zidanice do zidanice«. V globoških in hmeljčanskih gori-

cah, koder je vodila pot, ima namreč večina udeležencev svoje zidanice in obiskati vse je bila dejansko zahtevna naloga. Po uspešno premaganih ovirah je sledil spust po nekdanjih stezicah v

dolino in prečkanje avtoceste. Zaključek je sledil na Velikem Kalu pri društveni brunarici ob veselem druženju. Tisti najbolj pri močeh pa so priredili še nogometno tekmo med žensko in moško ekipo udeležencev. Razšli smo se z obljubo: »Nasvidenje naslednje leto!« Silvester Barbo

Tudi tokrat smo iz množice odgovorov izžrebali srečnega nagrajenca oz. tokrat nagrajenko Petro Kos iz Mirne Peči. Napisala je, da se hišica nahaja v naselju Češence v Mirni Peči. Za pravilni odgovor bo prejela nagrado po pošti. Čestitamo! V naših treh dolinah je ohranje-

nih veliko spomenikov naravne in kulturne dediščine. Nekatere bolj znane poznamo, druge, ki so bolj skriti našim očem, pa manj. Vsi pa obeležujejo pomembne dogodke iz naše preteklosti. Sprašujemo vas, v katerem sakralnem objektu je vzidana plošča in kateremu dogodku je posvečena? Odgovore pošljite v uredništvo časopisa do 15. avgusta na naslov: Glasilo občine Mirna Peč, Trg 2, 8216 Mirna Peč, s pripisom: Poznate vaš kraj. Morda bomo izžrebali ravno vas. Foto: L. Rupena

POMLADANSKI POHOD ŠTD POLJANE Člani Športno turističnega društva Poljane smo pohod organizirali 14. aprila. Ker je bilo vreme zelo slabo, do zadnjega trenutka nismo vedeli, ali bo pohod izvedljiv. Zbralo se nas je 16 in sklenili smo, da odidemo na pot, ki nas je s Poljan vodila do gradu Hmeljnik. Med potjo se nam je pridružilo še nekaj pohodnikov in tudi vreme se je izboljšalo. Pot smo nadaljevali proti Jagodniku, kjer so nam Žagarjevi pripravili slasten prigrizek z dobro kapljico. Prijetno vzdušje se je stopnjevalo, dobro razpoloženi smo pohod končali z golažem, ki ga je pripravila Marija Saje. Jožica Plantan junij 2012

Glasilo Občine Mirna Peč

19

društveno satje

Prvega maja zjutraj je bil krasen pomladanski dan, kot nalašč za rekreacijo in druženje. Krajani Velikega Kala in Orkljevca smo se še v večjem številu kot lani zbrali v centru Velikega Kala.

POZNATE VAŠ KRAJ?


Znanje in izkušnje je treba deliti društveno satje

Čebelarsko društvo Novo mesto je v začetku maja organiziralo enodnevno strokovno ekskurzijo na Goriško in v Republiko Italijo ( Videm), katere smo se udeležili tudi čebelarji in čebelarke iz Mirne Peči. Velikemu zanimanju, ki je pripomoglo k takojšni zapolnitvi vseh mest na avtobusu, je gotovo botrovalo dejstvo, da je pretežni del ekskurzije vodil Franc Šivic, ki smo ga mnogi doslej poznali le po sila zanimivih člankih iz revije Slovenski čebelar. Do zadnjega sedeža napolnjen avtobus je ob zgodnji jutranji uri krenil proti Ljubljani, kjer se nam je pridružil Šivic, ki nas je vodil do svoje »posesti« v Šempasu. Njegov čebelnjak, api-komoro in nasad medovitih rastlin ter sadnega drevja vseh vrst smo si ogledali ob zanimivi razlagi zgodovine njegovega čebelarjenja ter osebne kot tudi strokovne rasti. Predstavil je nastajanje njegovega »mini čebelarskega centra s fotografsko galerijo«, kjer smo slišali poučno razlago s področja zatiranja varoe. Kosilo na turistični kmetiji Rjavec nam je prepolovilo dan in povrnilo moči za nadaljevanje poti preko meje proti Vidmu, kjer smo si ogledali čebelarski obrat Camora. Camora je družinsko čebelarsko podjetje, kjer se deset zaposlenih ukvarja s kar 1500 čebeljimi družinami, trženjem in organizacijo ter izvedbo številnih izobraževanj. Nič kaj spodbudno pa niso delovale

V botaničnem vrtu g. Šivica številne ovenele in posušene medovite rastline, vržene na grede ob proizvodni hali družine Camora, ki kljub močni plohi ravno v času našega obiska niso oživele. Vendar smo bili zelo gostoljubno sprejeti, mnogi smo si prvič ogledali čebelarski obrat takšnih razsežnosti. Ugotavljali pa smo tudi, ko smo si ogledovali ponudbo različnih izdelkov v trgovini, da je nalepka na njihovih kozarcih z medom opremljena z veliko

manj podatki kot naša. Sledil je povratek v Slovenijo, s kratkim postankom v Goriških Brdih, kjer smo imeli v manjši vinski kleti možnost poskusiti teran in ga tudi kupiti. Pot domov je minila, kot bi trenil. Gospodu Šivicu se iskreno zahvaljujemo za vse znanje in izkušnje, ki jih je širokogrudno delil z nami, ter nam s svojo spontanostjo in iskrenostjo polepšal dan. Jožica Cerovšek, foto: Rafko Cerovšek

drugem delu. Mavrični šopek slovenskih deklet in žena je povezovalo sicer tekmovalno druženje, pa vendarle

v smislu: Pomembno je sodelovati in ne zmagati! Nežika Režek

Mirnopečanke odlične tretje na državnih igrah Konec maja se je Društvo podeželskih žena Mirna Peč udeležilo 7. državnih ženskih kmečkih iger na gradu Snežnik, ki so potekale v okviru etnološko-turistične prireditve V deželi ostrnic . Članice smo osvojile odlično tretje mesto, za kar gre največja zahvala naši ekipi, ki so jo sestavljale Milena Cesar, Jelka Krivec in Nada Režek. Odlično so se odrezale v prvem delu iger, kjer so osvojile drugo mesto, in se z osmerico najboljših pomerile v

20

Glasilo Občine Mirna Peč

junij 2012


Simon iz Beograda z zlatom Učitelj trobil v Glasbeni šoli Marjana Kozine v Novem mestu Miro Saje je tri svoje učence - Domna Mohorčiča s tubo, Andraža Prusa in Simona Sajeta s trobento, v začetku marca odpeljal na mednarodno tekmovanje v Beograd. Na tekmovanju so so-

mladi Neža in Darja Kastelic, Petra, Drago in Barbara Mihaela Saje v Banja Luki

6. festival otroške poezije v Banja Luki

Miro Saje(z leve), korepetitorka Eva Zec in učenci novomeške glasbene šole v Beogradu. Mirnopečan Simon Saje (spredaj) je osvojil zlato priznanje. delovali mladi glasbeniki, ki igrajo na rog, trobento, pozavno, tubo, klarinet, flavto, saksofon, fagot, oboo in člani komornih ansamblov iz Srbije, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne Gore, Makedonije, Nemčije, Madžarske in Francije. Vsi trije učenci so dosegli zlata priznanja v svojih kategorijah. Drago Saje

Mladi pesnici šestošolka Neža Kastelic in osmošolka Petra Saje iz mirnopeške osnovne šole sta prišli v ožji izbor na 6. festivalu otroške poezije v Banja Luki. Med devetsto kandidati iz šestih držav: Slovenije, Bosne in Hercegovine, Srbije, Hrvaške, Črne gore in Makedonije, so jih izbrali petdeset. V sredo, 18. aprila, sta bili mladi pesnici najprej sprejeti v uradu banjaluškega župana, zatem pa sta se predstavili v mestnem gledališču Jazavac. Zbrane sta nagovorila pesnik Ranko Pavlović in varuhinja za otroške pravice Republike Srbske. Nato so izbrani mladi pesniki začeli predstavljati svoje pesmi. Povezovalka programa je prebrala prevode pesmi slovenskih in makedonskih avtorjev. S svojo poezijo se je na festivalu predstavil tudi slovenski pesnik Uroš Vošnjak, ki je prevedel pesmi mladih slovenskih pesnic v srbski jezik. Barbara Mihaela Saje

Tretji na regijskem kvizu Društvo podeželske mladine Mirna Peč je aprila v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Novo mesto organiziralo regijski kviz Dolenjske in Bele krajine. Sedem ekip iz Dolenjske: DPM Dobrava, DPM Novo mesto, Grm - Center biotehnike in turizma, DPM Suha krajina, DPM Trebnje, DPM Zbure in DPM Mirna Peč ter ekipa iz Bele Krajine – DPM Metlika so se pomerile v znanju štirih tem s področja kmetijstva:

junij 2012

Zadružništvo, Konjenikov priročnik, Varna hrana – shema sadja in zelenjave ter Gore na dlani – Triglavski narodni park. Največ znanja je pokazala ekipa DPM Suha krajina, sledila ji je ekipa Grm - Center biotehnike in turizma, tretjeuvrščena pa je bila domača

ekipa. Pri dogodku so sodelovala tudi ostala društva. Kviz so popestrili člani Društva harmonikarjev, pevski zbor Rožmarin in ljudske pevke Čebelice, povezovala pa ga je predsednica DPŽ Nežika Režek. Vabilu na prireditev so se odzvali tudi mirnopeški župan Andrej Kastelic, v.d. direktorja Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto Slavko Dragovan, direktor KGZS Igor Hrovatič, regijski predstavnik ZSPM Matej Zore, poslanec državnega zbora Zvone Lah in ravnatelj OŠ Mirna Peč Danijel Brezovar. Na koncu je za veselo vzdušje poskrbel ansambel Pogled. Polona Opara

Medved hlačal za Grč Vrhom Medvedje šape je ovekovečil Jože Tomšič. Posnete so bile za Grč Vrhom v smeri proti Petelinjeku.

Glasilo Občine Mirna Peč

21


100 let Mirnopečanke Ane Krevs društveno satje

Ana Krevs se je rodila 1. maja 1912 v vasici Mali Kal pri Mirni Peči materi Mariji in očetu Antonu Hrastarju kot predzadnja od desetih otrok. V šolo je hodila v Karteljevo. Bila je odlična učenka. Rada bi nadaljevala šolanje, pa kljub prošnji učitelja pri starših ni bilo posluha. Nekaj časa se je učila za šiviljo, a je kmalu morala domov, češ da bo za domače že kaj sešila. Leta 1938 se je poročila v Hrastje. Z možem Antonom sta delala v mlinu noč in dan. V najtežjih letih, tik pred drugo svetovno vojno, med in po vojni, je rojevala otroke, skrbela za

Slavljenka v krogu svojih domačih mlin in vsakdanji kruh. Mož je bil med vojno večinoma v vojski. Kmalu po poroki sta ji umrla oba starša. Med

vojno je s svojo pošteno človečnostjo pomagala vsem, tako ali drugače usmerjenim. Rodila je pet otrok, vsi imajo

Obujamo spomine s pomočjo starih fotografij

Zgodovina šolstva v Mirni Peči Raziskovanje zgodovine šolstva se počasi končuje. Zbrali smo veliko pisnih in materialnih virov, različnih dokumentov in starih fotografij. O šoli in učiteljevanju so nam veliko povedali nekdanji učitelji. Iz zbranih podatkov prav sedaj oblikujemo zbornik, ki bo predstavljen ob zaključku šolskega leta.

Učiteljski zbor z gosti pred gospodarskim poslopjem nasproti stare šole Danes predstavljamo fotografijo, posneto leta 1958. Na sliki je takratni učiteljski zbor skupaj z gosti. Slikali so se pred gospodarskim poslopjem nasproti stare šole. Fo-

22

Glasilo Občine Mirna Peč

tografijo smo našli v šolskem arhivu. Takratni upravitelj Adalbert Božič je v šolsko kroniko zapisal: »Dne 31. 6. 1958 so obiskali mirnopeške pionirje zasto-

pniki mladinske književnosti, tov. Tone Seliškar, Josip Ribičič, France Bevk in Ela Peroci. Igrali so pionirji odlomke svojih del ter želi buren in hvaljen aplavz. Pred pričetkom so bili mladinski pisatelji pogoščeni ,a po zaključku so se deputacije pionirjev Mirne peči in Globodola zahvalile in poklonile pisateljem cvetje in jagod iz našega svobodnega loga. Ob odhodu smo se z zastopniki mladinske književnosti slikali, kar bo priloženo v tukajšnji kroniki. Bil je lep dogodek. Tukajšnja mladina je izrazila željo, da bi prišel tudi domačin Pavček Tone, ki se razvija v vidnejšega zastopnika mladinske književnosti.« Upravitelj in gostje so se spodaj tudi podpisali. Ladislava Rupena

izobrazbo. Danes ima deset vnukov in osem pravnukov. Leta 1992 je ovdovela in čez dobro leto je odšla k najsta-

Fotografski natečaj za Naj fotografijo 2012 Tokrat v uredništvo nismo prijeli nobene fotografije za Naj fotografijo 2012. Kljub temu vztrajamo in nadaljujemo z natečajem. Prepričani smo, da se med vami skriva mnogo talentov in da imate vrsto odličnih fotografij, ki si zaslužijo objave v našem časopisu. Naslednja številka izide septembra, vi pa nam lahko do 15. avgusta na e-naslov: glasilo.mp@gmail. com pošljete svoje fotografije. Navodila za sodelovanje si preberite na spletni strani Občine: www. mirnapec.si. Pa kar pogumno! Uredništvo

junij 2012


ANKETA

O prostovoljnem gasilstvu

Čestitke župana Kastelica in predsednice KO RK Slavi Derganc rejšemu sinu Tonetu v Trzin.Z molitvijo, branjem, reševanjem križank, poslušanjem radia in vsesplošnim zanimanjem za vse, kar se dogaja doma in po svetu, je premagala domotožje in ohranila zdrav um do danes. Stoletnica Ana Krevs je visoki jubilej praznovala v krogu domačih v Mirni Peči. Najprej so se zbrali pri sveti maši v župnijski cerkvi sv. Kancijana. Po maši je v Gostilni Novljan sledilo kosilo, pozdrav zbranim ter kratek kulturni program. Z mamo Ano je praznovalo njenih pet otrok Tone, Ana, Jože, Mari in Milan, vnuki in pravnuki ter ostalo sorodstvo. Čestitke ob visokem jubileju sta ji izrekla tudi mirnopeški župan An-

drej Kastelic in predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa Mirna Peč Slavi Derganc. Vedra in čila stoletnica se je zelo razveselila pesmi, ki so jih zapele Čebelice, in nastopa plesalcev Društva upokojencev Novo mesto. Slavljenka je dejala, da se kar ne more nagledati, kako lepa je sedaj Mirna Peč in kako veliko se je naredilo za njeno urejenost. Rekla je, da je lepo tudi v cerkvi in dodala, da je bila stara dve leti, ko so jo začeli zidati. In kako se doseže tako visoko starost in ostane še tako vitalen? Gospa Ana: »Treba je fejst delat, pa slabo jest.« Ana Krevs Schweiger Ljudmila Bajc Foto: Helena Murgelj

Florjanova nedelja Sveti Florjan nas ščiti pred ognjem in je zavetnik gasilcev. V čast tega praznika smo se gasilci iz vseh gasilskih društev občine Mirna Peč v nedeljo, 6. maja, zbrali v cerkvi sv. Mateja na Malem Vrhu. Sveto mašo je opravil župnik Janez Rihtaršič, ki se je gasilcem zahvalil za njihovo složnost, požrtvovalnost in pripravljenost, da pomagajo tam in takrat, ko je njihova pomoč potrebna. Po končani maši je bila pogostitev, ob prijetnem druženju pa smo se dogovorili, da običaj nadaljujemo tudi v prihodnje. Marko Žagar junij 2012

Blaž Smerke, Vihre »Pomembno je, da ima vsaka vas svoje prostovoljno gasilsko društvo, saj v primeru nesreč opravljajo pomembna dela in pomagajo sokrajanom. Tudi sedaj v sklopu občinskega praznika, ko bodo poskrbeli za prireditev, druženje in s tem nekaj doprinesli kraju.« Ivanka Špringar, Gornji Podboršt »Sploh v preteklosti, ko so bile strehe še slamnate in hiše večinoma v lesu, so bili domači, prostovoljni gasilci tisti, ki so lahko pred razširitvijo požara reševali celotno vas. Prostovoljni gasilci so bližje, zato hitreje pridejo na kraj požara ali nesreče, tudi bolj poznajo kraje, prebivalce.« Martin Mežan, Rogovila »V sklopu praznika je prav, da se predstavijo, saj tako lahko občani vidimo, kdo nam pomaga ob nesrečah in kako se ohranja prostovoljno gasilstvo, ter da se zavedamo pomembnosti njihove vloge, ko so v stalni pripravljenosti za morebitno posredovanje.« Nataša Jaklič, Ivanja vas »Prostovoljno gasilstvo je zagotovo pomembno kot tudi to, da se ohranja in investira v sodobno gasilsko opremo, saj nam lahko pomaga hitro reševati nevarne situacije. Tudi sama sem bila v mladosti prostovoljna gasilka, prav tako moj oče. Prav je, da se goji in ohranja to tradicijo, žal pa je tega vse manj.«

Glasilo Občine Mirna Peč

23

anketa

Letos je nosilec osrednje prireditve občinskega praznika PGD Mirna Peč, ki praznuje 110. obletnico, zato smo občane povprašali, kaj si mislijo o prostovoljnem gasilstvu, ali je pomembno za družbo in kakšen je njihov doprinos občini in prebivalcem.  Urška Rapuš


cepetavčkove novice

CEPETAVČEK BRALČEK

PIKAPOLONICA SARA

Otroci iz vrtca Cepetavček so v mesecu aprilu zaključili letošnji bralni projekt Cepetavček bralček. Le-ta se prične izvajati v mesecu decembru in ga zaključimo v mesecu aprilu s prireditvijo, kjer vsak otrok prejme diplomo. V Kulturnem domu v Mirni Peči se je zbralo veliko malčkov in njihovih staršev. Vse

V igralnici skupine Lubenice smo se in se še radi igramo s pikapolonico. Dali smo ji ime Sara in se dogovorili, da bo vsakega otroka obiskala na domu. Tako je bila pri vsakem otroku en teden na obisku. Skupaj z njo pa je potoval tudi zvezek, v katerega so starši zapisali, kaj vse je pikapolonica doživela pri njih. Ko se je vrnila v vrtec, smo ji najprej zapeli pesmico Pikapolonica. Potem je otrok pripovedoval, kaj sta doživela, prebrali smo

zbrane sta nagovorila ravnatelj Danijel Brezovar in župan Andrej Kastelic. Cilji, ki jih želimo uresničiti s projektom, so, da otroci ob knjigi doživljajo veselje, ugodje, pridobivajo pozitiven odnos do knjige ter razvijajo govor in zmožnosti domišljijske rabe jezika. Diplomo Cepetavček bralček je prejelo 132 otrok. Najmlajši, iz skupine Palčki, diplom niso prejeli, saj so vrtec začeli obiskovati šele 1. marca. Prav gotovo pa bodo med prejemniki prihodnje leto. Trud in prizadevnost Cepetavčkov in njihovih staršev za vestno prebiranje pravljic sta bila nagrajena z ogledom lutkovne predstave Rdeča kapica. Polona Zoran

zapis v zvezku in izbrali novega prijatelja za Saro. Tako je pikapolonica Sara v tem šolskem letu spoznala otroke iz skupine Lubenice in njihove družine ter skupaj z njimi doživela marsikaj zanimivega. Zapis v zvezku: »Prvi dan se je z mano na Kamence odpeljala in tam z menoj čez noč pri babi in dediju ostala. Prav nič se nisva ponoči dinozavrov bala, celo noč sva se stiskala in lepo mirno spala.« Tina Berkopec

MAMICE NA OBISKU PRI SMRKCIH

EKOVRTEC - MOJ VRT

V mesecu aprilu je otroke iz skupine Smrkci prijetno presenetil obisk mamic. Obiskale so nas tri mamice, Mojca, Darja in Marija, ter nam pripravile zelo zanimivo glasbeno uro. Ob kitari so nam zapele nekaj pesmic, nato pa so nas povabile, da se igramo skupaj. Razdelili smo se v tri skupine. Ena skupina je igrala na glasbila, druga se je naučila ples Z nogo ob tla, tretja pa se je odpravila na domišljijski potep v džunglo in oponašala oglašanje živali. Na koncu smo vsi skupaj zaplesali in se naučili pesmico Dežek, mamice pa so nas razveselile tudi z lizikami. Milena Rajšel

Cepetavčki smo že četrto leto zapored vključeni v projekt ekovrtec. Letos smo se v sklopu ekovrtca vključili v projekt Moj vrt. Na vrtčevem igrišču smo pripravili prostor, saj je zdaj, ko se narava prebuja, čas, da se zbudi tudi naš vrtiček. Izdelali smo načrt sajenja in sejanja ter si razdelili delo. Vse skupine so posejale in posadile zelenjavo ter pridno opazujejo, kaj se z njo dogaja. Poleg zelenjave pa na vrtu hitro poganja plevel, zato moramo zelenjavo vztrajno okopavati. Ves čas beležimo in spremljamo delo na vrtu. Otroci z veseljem in navdušenjem sodelujejo pri delu in s tem pridobivajo koristne izkušnje ter pozitivni odnos do narave. Ob dnevu zemlje smo tudi Cepetavčki prispevali k vzdrževanju lepega in čistega okolja. Uredili smo vrtčevo igrišče in okolico vrtca. Pobrali smeti, izpraznili koše za smeti, pometli in odstranili plevel s tlakovanih površin. Otroci so bili v veliko pomoč in se pri tem zelo zabavali. Ekokoordinatorica Vilma Fabjan

24

Glasilo Občine Mirna Peč

junij 2012


POMOČ STAREJŠIM LJUDEM V MIRNI PEČI V sklopu projekta Mladi za mlade po srcu, ki se bo odvijal skozi celo leto, smo v štirih mesecih že izpeljali nekaj aktivnosti. Pridobili in usposobili smo 20 prostovoljcev, ki obiskujejo in nudijo pomoč starejšim ljudem v Mirni Peči in Stopičah. Izvedli smo devet medgeneracijskih delavnic o negi bolnika na domu, o pridelavi in pripravi zdrave hrane, ki so ponudile veliko novih in koristnih informacij ter združile udeležence različnih generacij med seboj. ganizirajo čajanke ter z njimi preživljajo lepe trenutke. Statistika kaže, da je na območju občine Mirna Peč osem ljudi starejših od 90 let, najstarejša občanka je stara 96 let. Želimo si, da se še več starejših ljudi obrne na nas, če potrebujejo kakršno koli pomoč ali si želijo druženja. V času od 24. do 30. junija bomo v Mirni Peči organizirali tabor za dijake »Moč humanosti«, na katerem bodo udeleženci v enem tednu pomagali starejšim na domu, zato pozivamo vse, ki imate potrebe po pomoči, da se nam javite na tel. št.: 07 39 33 120. Vabljeni pa tudi mladi, ki se želite vključiti v tabor.

Anton Hrastar s koordinatorko projekta Mojco Harmandić Projekt »Mladi za mlade po srcu« je del NIP 2011 in je delno sofinanciran iz sredstev LEADER, 4. osi EKSRP. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje.

Devetošolci so se poslovili ...

V tem času smo izdali tudi zloženko o tem, kam se lahko obrnejo starejši in prostovoljci za koristen nasvet ali pomoč, ter spletno stran www. pomoc-starejsim.si, kjer se nahajajo kontakti za vse, ki bi želeli za svojce našo pomoč v obliki brezplačnega, prostovoljnega dela. Posebej smo se osredotočili na delo s starejšimi na domu, saj prostovoljci obiskujejo starejše ljudi, ki so osamljeni in si želijo druženja ali potrebujejo kakšen prevoz do zdravnika, po opravkih ali samo do mesta. Prostovoljci, ki so študentje ali tudi brezposelni, s starejšimi or-

junij 2012

Glasilo Občine Mirna Peč

25


iz šolskega panja

Tabor v Radencih ob Kolpi

Noč v šoli

Učenci tretje triade ter petih in šestih razredov smo se v maju odpravili na tabor v CŠOD Radenci. Prvi dan smo imeli orientacijo, kjer smo se sprehodili po Radencih in na delovnem listu označevali vrste stavb. S kolesi smo se odpeljali tudi po

V petek, 18. maja, je bil za prvošolce poseben dan. Prespali smo v šoli. V šolo smo se vrnili ob petih popoldne. Najprej smo se skupaj s starši na šolskem igrišču igrali stare igre: ravbarji in žandarji, zajce streljat, petelinji boj in ali je kaj trden most. Sledila je večerja, ki jo je pripravila Filipova babica. Potem smo prisluhnili pravljici Lov na zaklad. Zatem pa smo se tudi mi odpravili na lov na zaklad. Naš pohod ni bil dolg, saj se je končal že na travniku v Mlakah, kjer so nas starši pričakali z zakurjenim ognjem, mi pa smo si spekli hrenovke. Zaklada tam ni bilo, ker nam ga je gozdni škrat odnesel že v šolo. Bilo je že temno, zato smo pohiteli v šolo, da bi čim prej videli, kakšen zaklad nas čaka. Vsakdo od

sladoled. Zvečer smo imeli predavanje o vesolju, pozneje pa smo si skozi teleskop ogledali Venero, Mars in Saturn, videli smo tudi Veliki voz. V soboto smo se dopoldne odpravili v gozd, kjer smo se najprej učili o praprotih in mahu. V nekoliko bolj oddaljenem gozdu smo preučevali sestavo prsti. Lovili smo tudi gozdne živali in določali temperaturo prsti v različnih globinah. Popoldne smo spoznavali živali v reki Kolpi, nato pa merili hitrost toka reke. Zvečer smo imeli predstavitev sob in tekmovanje Male sive celice. V nedeljo smo se s kanuji vozili po reki Kolpi ter napisali pesem o reki. Polni novih doživetij in spoznanj smo se odpravili domov. Anja, 5. a

Zaključna prireditev bralne značke za učence od prvega do petega razreda Aprila smo imeli učenci od prvega do petega razreda v šolski jedilnici zaključek bralne značke. K nam je prišla pisateljica Ida Mlakar. Pogovarjali smo se o značilnostih kvalitetnih knjig in našteli svoje najljubše, pisateljica pa nam je predstavila nekaj svojih knjig. Prebrala nam je pravljico, ob kateri smo zelo uživali, saj pripoveduje o knjigi. Izvedeli smo, da nam knjiga v življenju vedno prav pride. Sledil je kratek program, ki so nam ga pripravili učenci naše šole. Ogledali smo si pravljico Rdeča kapica. Spremljali so jo pevci šolskega zbora. Sledila je podelitev priznanj za bralno značko. Meni sta bili ti dve uri zelo všeč, saj sem osebno spoznal Ido Mlakar in si ogledal ter poslušal prečudovito pravljico o Rdeči kapici. Martin, 5. b

26

Glasilo Občine Mirna Peč

prvošolcev je prejel knjigo in nekaj sladkega. Ura je bila že ravno pravšnja za spanje. Umili smo si zobe, se preoblekli v pižame in odšli v našo učilnico, ki je za to noč postala spalnica. Učiteljica Tatjana nam je prebrala pravljico za lahko noč in kmalu smo zaspali. Zjutraj so se tisti najmanj zaspani zbudili že pred šesto uro, do sedmih pa smo bili budni vsi. Pospravili smo učilnico, pozajtrkovali in že so prišli starši, ki so nas odpeljali domov. Eva K. in učiteljica Greta

Zaključna prireditev in podelitev bralnih značk za učence od 6. do 9. razreda Zadnji petek v maju smo imeli učenci od 6. do 9. razreda podelitev priznanj za bralno značko. Letošnji gost je bil pisatelj za odrasle in mladino Ivan Sivec. Najprej nam je povedal nekaj o

sebi, svojih doživetjih in kako je dobil zamisli za pisanje svojih knjig. Predstavil nam je nekaj zgodb iz svojih del za mladino: Pozabljeni zaklad, Zadnji mega žur, Noč po mega žuru, Faktor X, Princ na belem konju in Izgubljen na Aljaski. Nazadnje je podelil priznanja tistim, ki so opravili bralno značko, in priznanja za zlate bralce. Anja B., 7. A junij 2012


DROBTINICE IZ ŠOLSKEGA PROJEKTA V zadnji številki smo vam predstavili pričevanje dveh učiteljic, ki sta govorili o lepopisu v šoli in o šolski prehrani nekoč. Tokrat boste izvedeli, zakaj so najmanjšo učilnico v stari kamniti mirnopeški šoli imenovali mišja luknja, kako so si v šoli svetili s petrolejkami, da je bilo potrebno za novo kolo odšteti šest učiteljskih plač … Prvi spomini na mirnopeško šolo, ki nam jih je naša gostja v 5. razredu, ga. Vida Jaklič, razkrila, so bili namenjeni njeni prvi službi, ki je bila v Globodolu. Gospa Vida je po rodu sicer Gorenjka, doma blizu Kamnika. Učiteljišče je končala v Ljubljani, z dekretom pa ji je bilo leta 1956 določeno mesto razredne učiteljice v Globodolu. In kje je ta kraj? Iskala ga je na zemljevidu, pa ga ni bilo. Iskala

ga je na pošti, kjer so imeli specialno karto, pa se je Globodol pojavil s čisto majhnimi črkami. To je pomenilo, da je vas majhna, da do nje ne vodijo široke ceste. Tako se je odpeljala z vlakom do Postaje, potem pa po ozki makedamski cesti do Mirne Peči in naprej skozi gozd do Globodola. Avtomobilov v tistem času ni bilo. Učiteljska plača je bila skromna. Za primerjavo samo toliko, da je celo leto varčevala za kolo, ki je stalo šest njenih mesečnih plač. Šola je imela samo štiri razrede. Bili sta le dve učiteljici. Tri leta. Eno leto pa je bila sama. Obe učiteljici sta učili dopoldne in popoldne. Gospa Vida je popoldne poučevala 1. in 4. razred. Delo učitelja je bilo zelo naporno, junij 2012

saj so imeli za delovni dan tudi soboto, četrtek pa je bil prost. Šolske klopi so se držale skupaj z mizami, svetili so si s petrolejkami, ki so oddajale šibko svetlobo, ogrevali pa so se z drvmi. Pokazala nam je tudi petrolejko, ob kateri smo ugotovili, da daje resnično malo svetlobe. Revščina v Globodolu in ostalih vaseh je bila v desetletju po končani 2. sv. vojni zelo velika. Kmetje niso veliko gnojili, zato je bil pridelek skromen. Tudi denarja ni bilo. Preživljali so se s tem, kar so pridelali. Šoli je zato priskočila na pomoč organizacija UNICEF, ki je šolo oskrbela z moko, mlekom v prahu, sirom za mazanje. Učenci so z veseljem in užitkom jedli, prav nič niso bili izbirčni, saj marsikje še kruha niso imeli. Leta 1960 je gospa Vida zaOpomba: Aljažu Kolencu smo v prejšnjem glasilu pomotoma zamenjali priimek. Za napako se opravičujemo in mu čestitamo za njegov dosežek.

čela s poučevanjem v stari šoli v Mirni Peči. Šola je bila grajena iz kamenja, učilnice so bile majhne, mrzle. Le ena učilnica je bila velika, imenovala se je Prešernova soba, najmanjšo pa so poimenovali mišja luknja. Prav zares so se v njej podile miške. »Hrabri« učenci so nekoč eno ujeli za rep in z njo mahali proti inšpektorici, ki je seveda takoj odšla iz razreda. Z nami je ob koncu šolske ure podelila njen najbolj žalosten in najbolj vesel dogodek. Pokazala nam je, kako se piše s črnilom in peresnikom. Poskušali smo tudi sami in ugotovili, da je težko oblikovati

črke, ki so jih pisali naši pradedki in prababice. Učiteljica nam je povedala tudi, kako so bili učenci in učitelji srečni, ko so se leta 1968 preselili v novo šolo. Tu so bile lepe, nove, predvsem pa svetle učilnice. Le telovadili so še na hodniku. Pouk je potekal še vedno v dveh izmenah, enoizmenski pouk pa se je pričel z izgradnjo specialnih učilnic in telovadnice 1988. leta. Gospe Vidi Jaklič se učenci prisrčno zahvaljujemo za obisk, za njene spomine. Poslušali smo jo z odprtimi usti. Resnično je bilo zanimivo, pestro, lepo, prijetno. Renata Fink Husić

Najuspešnejši učenci v šolskem letu 2011/2012 • Anamarija Primc, 9.a: zlato Proteusovo priznanje, zlato priznanje iz zgodovine, zlato Preglovo priznanje • Barbara Krivec, 9. a: zlato priznanje iz zgodovine, zlato Cankarjevo priznanje • Aljaž Kolenc, 8. a: srebrno Preglovo priznanje, srebrno Vegovo priznanje • Jernej Slak, 9. a : srebrno Vegovo priznanje • Anja Matoh, 9. a: srebrno Vegovo priznanje • Matjaž Bevc, 7. a: srebrno Vegovo priznanje • Aljaž Pirnar, 7. b: srebrno Vegovo priznanje

Glasilo Občine Mirna Peč

27


PROGRAM PRIREDITEV v okviru praznovanja 13. občinskega praznika sobota, 23. junija, od 14. do 16. ure

MERJENJE KRVNEGA TLAKA, HOLESTEROLA (avla KD Mirna Peč)

KORK Mirna Peč

ob 14. uri

RAZSTAVA KMETIJSKE MEHANIZACIJE S KMEČKIMI IGRAMI (travnik ob cerkvi v Mirni Peči)

Govedorejsko društvo MP in Društvo podež. mladine

ob 15. uri

TRADICIONALNO GASILSKO TEKMOVANJE za pokal Mirne Peči (igrišče ob OŠ Mirna Peč)

PGD Mirna Peč

ob 15. uri

POHOD MIRNOPEŠKE KONJENICE skozi center Mirne Peči

KD treh dolin MP

ob 18. uri

KOŠNJA SENA NA STAR NAČIN (travnik ob cerkvi v Mirni Peči)

DU Mirna Peč

nedelja, 24. junija, ob 9. uri

KOLESARSKA DIRKA ZA DRŽAVNO PRVENSTVO - start mlajših in starejših mladincev (Mirna Peč - Trebnje - Mirna Peč)

KK Adria Mobil, PGD Jablan, Občina MP

ob 12. uri

ŠTD Poljane

PODELITEV MEDALJ KOLESARSKE DIRKE ZA MLAJŠE IN STAREJŠE MLADINCE (center Mirne Peči)

KK Adria Mobil, PGD Jablan, Občina MP

ob 14. uri

SLOVESEN ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA (telovadnica OŠ Mirna Peč)

Osnovna šola Mirna Peč

PRODAJA DOMAČIH IZDELKOV (center Mirne Peči)

Društvo podežel. žena MP

ob 14. uri

SLAVNOSTNA SEJA PGD MIRNA PEČ OB PRAZNOVANJU 110 - LETNICE DRUŠTVA (gasilski dom PGD MP)

PGD Mirna Peč

KOLESARSKA DIRKA ZA DRŽAVNO PRVENSTVO - start članov (Mirna Peč - Trebnje - Mirna Peč)

KK Adria Mobil, PGD Jablan, Občina MP

ob 15. uri

petek, 22. junija, ob 16.00

OTVORITEV FOTOGRAFSKE RAZSTAVE »LOVCI IN JAMARJI, TAKIH LJUDI DRUGOD NI« (KD Mirna Peč)

Jamarski klub NM; LD Mirna Peč

GASILSKA PARADA S SLAVNOSTNIM PROGRAMOM OB 110-LETNICI DRUŠTVA (center Mirne Peči)

PGD Mirna Peč

ob 17. uri

ob 17. uri

SLAVNOSTNA SEJA OB 13. OBČINSKEM PRAZNIKU s kulturnim programom in podelitvijo priznanj občine (Kulturni dom Mirna Peč)

Občina Mirna Peč

ZABAVNI PROGRAM Z ANSAMBLOM FRANCA MIHELIČA (center Mirne Peči)

PGD Mirna Peč

ob 18. uri

ob 18. uri

FESTIVAL MIRNOPEŠKIH VIN (center Mirne Peči)

Društvo vinog. MP

PODELITEV MEDALJ KOLESARSKE DIRKE ZA ČLANE (center Mirne Peči)

KK Adria Mobil, PGD Jablan, Občina MP

sobota, 23. junija, ob 8. uri

16. TRADICIONALNI POHOD PREKO HMELJNIKA (odhod izpred lokala Pri hlapcu)

TD Mirna Peč in društva

ponedeljek, 25. junija, ob 13.30

KOLESARJENJE »MIRNOPEŠKA PENTLJA« (osrednji del Mirne Peči)

ŠRD Mirna Peč

sreda, 13. junija, ob 12. uri

SPREJEM NAJUSPEŠNEJŠIH UČENCEV OŠ Mirna Peč pri županu (večnamenski prostor KD Mirna Peč)

Občina Mirna Peč OŠ MP

četrtek, 14. junija, ob 17. uri

VALETA DEVETOŠOLCEV (dvorana KD Mirna Peč)

OŠ Mirna Peč

petek, 15. junija, ob 17. uri

SPREHOD SKOZI CEPETAVČKOVO LETO (vrtčevsko igrišče)

Vrtec Cepetavček

ob 18. uri

TEKMOVANJE KOŠARKARSKIH TROJK (vaško igrišče v Jablanu)

PGD Jablan

sobota, 16. junija, ob 15. uri

TEKMOVANJE Z ZRAČNO PUŠKO ZA POKAL OBČINE MIRNA PEČ (lovska koča v Globodolu)

LD Mirna Peč

ob 18. uri

TURNIR V METANJU TROJK (igrišče pred GD v Hmeljčiču)

PGD Hmeljčič

nedelja, 17. junija, ob 8. uri

RIBIŠKO TEKMOVANJE NA TEMENICI (pri hidroelektrarni Pate v Ivanji vasi)

RD Novo mesto

ob 12. uri

TRADICIONALNI NOGOMETNI TURNIR ZA POKAL OBČINE MIRNA PEČ (igrišče v Globodolu)

PGD Globodol

ob 14. uri

PASULJADA (igrišče na Poljanah pri Mirni Peči)

četrtek, 21. junija, ob 17. uri ob 19. uri

Fotografsko razstavo »Lovci in jamarji, takih ljudi drugod ni« si lahko ogledate tudi v času izvajanja drugih prireditev v kulturnem domu, ob delavnikih pa v dopoldanskem času. Organizatorji si pridržujejo pravico do sprememb v programu! Skupaj 28 prireditev in dogodkov so pripravila mirnopeška društva in OŠ Mirna Peč skupaj z Občino Mirna Peč.

VABLJENI V MIRNO PEČ – OBČINO TREH DOLIN!

Profile for Občina MirnaPeč

Glasilo MP št. 45  

Glasilo junij 2012

Glasilo MP št. 45  

Glasilo junij 2012

Profile for mirnapec
Advertisement