Page 1

Glasilo Občine Mirna Peč

str.

12

Intervju z Zvonetom Lahom: Mirna Peč na lestvici najbogatejših občin

št. 29, junij 2008

str.

19

9. občinski praznik: kdo so letošnji nagrajenci?

str.

28

Iz šolskih klopi: slavnostna akademija ob 80 letnici Toneta Pavčka


ž u p a n o v a iz občinskih klopi

Od nekdaj

razvoju kraja in Občine Mirna Peč. Ob pri-

Veliko se ukvarjamo z izdelavo krovnega

so se razvi-

ključku se je odprla enkratna priložnost za

prostorskega akta občine, katerega spre-

jali kraji ob

umestitev poslovne cone. Bližina železnice

jem nekateri že težko pričakujete, vendar

pomemb-

pa je edinstvena priložnost na Dolenjskem

v kolikor Ministrstvo za kmetijstvo ne spre-

nih prome-

za postavitev blagovno logističnega cen-

meni stališča glede gradnje na kmetijskih

tnih poteh.

tra. Lokacija je skrita v gozdu ob avtocesti

zemljiščih, bo ta dokument neživljenjski,

Tako

in ne bo imela vpliva na bivalno okolje.

takega pa seveda ne želimo sprejeti. Sku-

tudi skozi Mirno Peč vodila pomembna

je

Kar nekaj let potekajo aktivnosti za lastno

paj z ostalimi občinami na Dolenjskem in

furmanska pot, ki je dajala zaslužek kraja-

oskrbo s pitno vodo. Prva vrtina je opre-

v Beli Krajini si bomo prizadevali za take

nom. Pred sto leti je železnica obšla Mirno

mljena in iz nje bo pritekla voda še v tem

prostorske dokumente, ki bodo spodbujali

Peč, pa vseeno odpeljala tovor, ki so ga do

mesecu. Že ta z izdatnostjo zadošča za

razvoj podeželja, ne pa ga ovirali.

tedaj prevažali furmani. Pred 50-imi leti pa

sedanje potrebe občine, v prihodnjih letih

je bila zgrajena cesta po dolini Igmance, ki

pa bomo aktivirali še drugo vrtino, skupaj

Drugo polovico leta bo gradnja avtoceste

je prevzela hitro se razvijajoči motorni pro-

naj bi bilo pitne vode dovolj za dolgoletne

stekla s polno močjo, z izvajalci sklepamo

met. Železnica je vsaj omogočila, da so se

potrebe.

pogodbe o načinu uporabe občinskih

naši ljudje lahko vozili na delo drugam.

Zelo uspešno se končujejo dolgoletna pri-

Novo cesto je država začela načrtovati že

zadevanja za vračilo prekomernega vla-

v 70-ih letih prejšnjega stoletja. Gradnja

ganja v izgradnjo telekomunikacijskega

ceste se je začela šele sedaj. Pridobitve ob

omrežja. Od vsega začetka sem na nivo-

gradnji avtoceste so bile osnovni motiv v

ju države sodeloval tudi sam in sem zelo

prizadevanjih za samostojno občino. Po-

vesel, da je država prvič tudi nekaj vrnila

kazalo se je kako prav smo imeli nekateri.

državljanom. Na občini se trudimo, da bi

Z avtocesto bo zgrajena tudi priključna

bili postopki vračanja sredstev posame-

cesta do Mirne Peči, ki bo odprla novo pot

znikom čimprej opravljeni. TRR 01370-0100015628 Telefon: 07/39 36 100 Faks: 07/39 36 107 Medij Glasilo Občine Mirna Peč je vpisan v razvid medijev Ministrstva za kulturo rS pod številko 169 (odločba 006-392/2002). Glavni in odgovorni urednik: Zvone Lah, župan Uredniški odbor v sestavi: Polona Kramar, Luka Piko, Ljuba Sukovič, Tatjana Kupljenik in Mira Barbo Pri pripravi te številke glasila sta sodelovali zunanji sodelavki: Teja Piko in Tanja Sluga Lektorirala: Tanja Sluga

Fotografija na naslovnici: Luka Piko Glasilo Občine Mirna Peč, javno glasilo izdaja Občina Mirna Peč, Trg 2 8216 Mirna Peč Elektronska pošta: glasilo.mp@gmail.com



b e s e d a

Glasilo Občine Mirna Peč

Oblikovanje in grafična priprava: Tiskarna Jordan

cest, želimo da bi jih čimmanj uporabljali, vendar brez tega ne bo šlo. Občane pozivam na strpnost, saj si vsi želimo, da bi bila gradnja čimprej končana. Bliža se nam tudi občinski praznik. Želim vam, da bi čim lepše praznovali in se udeležili prireditev ob njem. Zvone Lah, župan

Poročilo z 2. izredne seje Občinskega sveta Občine Mirna Peč Župan Zvone Lah je 10. aprila sklical 2. izredno sejo Občinskega sveta zaradi sprejema stališč do pripomb in predlogov, podanih v času javne razgrnitve prostorskega akta ter izdaje pooblastila županu za glasovanje na skupščini družbe PLC. Občinski svet je sprejel stališča do pripomb in predlogov, podanih v času javne razgrnitve, ki sta jih predhodno obrazložila izdelovalka prostorskega akta in izdelovalec okoljskega poročila. Občinski svet je še pooblastil župana za glasovanje na skupščini PLC.

Naklada: 1000 izvodov

Poročilo s 13. redne seje Občinskega sveta Občine Mirna Peč

Uredništvo si pridržuje pravico do preoblikovanja besedil v vsebinsko in oblikovno ustrezne članke.

Na 13. redni aprilski seji Občinskega sveta so se svetniki zelo dolgo zadržali pri potrditvi zapisnika prejšnje seje, ki so ga z

Tisk: tiskarna Jordan, Krško

junij 2008


petek, 20. junija, ob 19. uri

Slavnostna seja ob 9. občinskem prazniku s kulturnim programom in podelitvijo priznanj občine

/večnamenski prostor KD Mirna Peč /

Dve točki dnevnega reda, in sicer imenovanje člana v organe občinskega sveta ter obravnavo Poslovnika Občine Mirna Peč, pa so svetniki prestavili na naslednjo sejo. Sprejet je bil še Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Mirna Peč za leto 2007 in Sklep o dopolnitvi načrta razvojnih programov za obdobje 2008 - 2011 ter Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Mirna Peč. Obravnavani in sprejeti so bili letni programi športa, kulture in program socialnega varstva v Občini Mirna Peč za leto 2008. Ti programi predstavljajo osnovo za sofinanciranje oziroma za razpis sredstev za programe društev. Občina želi spodbujati obnovo objektov, v smislu urejanja zunanjega videza, zato je bil sprejet Pravilnik o sofinanciranju obnove fasad na objektih v Občini Mirna Peč. Svetniki so imeli kar nekaj pobud, največ besed je bilo o javni razgrnitvi občinskega podrobnega prostorskega načrta kamnoloma Vrhpeč, ki ga vodi Občina Trebnje. Irena Mežan, občinska uprava junij 2008

Praznik po meri slehernega Vsakokratni občinski praznik ni zgolj priložnost za analizo in vrednotenje minulega dela, temveč je tudi čas druženja in veselja. Občanom so tako skozi praznični junij na voljo kulturne, športne, zabavne in etnološke prireditve, ki v skupno delovanje povežejo številne posameznike ter v občini delujoča društva. V tokratni anketi smo od naključno izbranih Mirnopečanov skušali izvedeti kako doživljajo občinski praznik in zakaj je po njihovem mnenju nekatere izmed prireditev v preteklosti zaznamoval nekoliko slabši obisk. T. Piko, T. Sluga, foto: L. Piko Brigita Rupnik, Mali Kal Zdi se mi, da je prav, da se praznuje praznik občine, da se spomnimo na dan ustanovitve le-te in na vse tisto, kar nam občina nudi. Program ob prazniku je zelo bogat in si z veseljem ogledam posamezne prireditve, vendar je prepogosto premalo časa za to. Zato bi bilo bolje, da se prireditve skoncentrirajo na vikend.

Gregor Cesar, Orkljevec Občinskega praznika se zmeraj udeležim kot ribič in včasih kot nekdanji igralec gledališke skupine Kulturno umetniškega društva Mirna Peč. Da ni toliko obiska na prireditvah, je krivo predvsem to, da je premalo reklame oziroma oglaševanja. Ljudje niso obveščeni o dogajanju, saj Mirnopeško glasilo pride do nas, ko je ta praznik že skoraj končan. Anita Hrastar, Vihre Lepo se mi zdi, da občina ponudi priložnost društvom, ki se pokažejo na občinskem prazniku. Tako se tvorijo nova poznanstva, ljudje se pozabavajo, prav je, da se podelijo tudi nagrade. Mogoče bi poskrbeli za malo več promocije. Ta čas je veliko veselic, sindikalnih izletov in se ti dogodki pogosto prekrivajo, tako da se ljudje kar raztepejo. Treba je več ljudi vplesti v ta dogodek. Sonja Žagar, Dol. Karteljevo Mirnopečanom manjka poživitev, včasih je bil vsaj mirnopeški tek. S festivalom mirnopeški vin bo prišlo do spremembe, vpeljala se bo neka novost, saj je tega na Dolenjskem premalo. Želim si, da bi se dogodka udeležilo veliko ljudi in da bi postal tradicionalen. Upam, da bodo na festivalu prisotni tudi najboljši mirnopeški degustatorji z licenco in cvičkove princese. Glasilo Občine Mirna Peč



anketa

nekaterimi pripombami sprejeli. Svetniki so izdali soglasje k letnemu poročilu Zdravstvenega doma Novo mesto za 2007 in poslovnemu načrtu za 2008, ki ju je predstavila direktorica Zdravstvenega doma Novo mesto Milena Kramar Zupan. Izdano je bilo tudi soglasje k višini dela plače za delovno uspešnost ravnatelja. V skladu s 16. členom pravilnika o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti s področja šolstva določi višino dela plače za delovno uspešnost na podlagi letnega poročila za preteklo leto svet zavoda, soglasje k višini pa doda lokalna skupnost ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Vodja Medobčinskega inšpektorata in redarstva Brigita Kalčič je svetnike seznanila s poročilom o delovanju organa na območju Občine Mirna Peč za leto 2007.


Vlaganja v izgradnjo telekomunikacijskega omrežja

občinska uprava sporoča

Težko pričakovana vračila so tu! Že v prejšnji številki glasila smo vas obvestili o postopkih vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (v nadaljevanju: JTO), v tem prispevku pa vas želimo obvestiti o nadaljnjih aktivnostih vračanja vlaganj ter opozoriti na potrebno sodelovanje upravičencev, da se bodo vračanja lahko izvedla v predvidenih rokih. Tekom zaključevanja redakcije prejšnje številka glasila je Občina Mirna Peč z Državnim pravobranilstvom sklenila poravnavo vračanj vlaganj v JTO, občina pa je nato na krajevno običajen način objavila seznam dejanskih končnih upravičencev, saj je bilo potrebno preveriti podatke o upravičencih iz leta 2004, ki so se marsikje spremenili. Rok za dopolnitev podatkov iz seznama se je iztekel 29. maja 2008. V tem trenutku s strani manjšega števila upravičencev kljub izteku roka še nismo prejeli ustreznih dokazil o pravnem nasledstvu oz. dogovora o nosilcu pravice iz naslova vračanja vlaganj (v ta namen smo pripravili vzorec izjav). Taki upravičenci bodo zato v naslednjih dneh prejeli poziv, da svoj zahtevek ustrezno dopolnijo, do prejema ustreznih dopolnitev pa bo postopek vračanja vlaganj za njih miroval. Občina je sredstva za vračanje vlaganj dejanskim končnim upravičencem po veljavnem seznamu že prejela, vračanja pa se bodo izvedla v 30-ih dneh po podpisanem predlogu poravnave s strani dejanskega končnega upravičenca, ki jo bo vsak upravičenec prejel na dom. Upravičence želimo pri tem opozoriti, naj bodo pozorni tudi na obvestilo, ki bo priloženo predlogu poravnave in vas bo napotilo na pozorno preveritev vaših osebnih podatkov ter obveznost vračila podpisane poravnave v 15 dneh od prejema, sicer se bo štelo, da ste od zahtevka odstopili. Občinski svet je na svoji 14. redni seji konec maja sprejel predlagane spremembe in dopolnitve Odloka o postopkih vračanja vlaganj v JTO dejanskim končnim upravičencem na območju Občine Mirna Peč, ki omogočajo dokončanje postopkov vračanja vlaganj. Za upravičence je pomembno določilo 4. člena odloka, predhodno usklajeno s posebno komisijo, imenovano iz vrst nekdanjih aktivnih članov gradbenih odborov, ki je pomagala tudi določitvi vračil vlaganj po obdobjih. Vračanje vlaganj pa je razdeljeno na pet obdobij vlaganj, in sicer po načelu »enaka vlaganja, enaka vračanja«. Vračanja bodo izvedena tudi za nekaj posameznih



Glasilo Občine Mirna Peč

vlagateljev, ki so vlagali okoli leta 1984 in so bili na občino odstopljeni s strani državnega pravobranilstva. Po veljavnem odloku bodo tako upravičenci za svoja vlaganja v izgradnjo TK omrežja do vključno leta 1983 na podlagi sklenjene poravnave prejeli vrnjenih 125 evrov, od leta 1984 do vključno leta 1987 1.000 evrov, od leta 1988 do vključno leta 1992 1.200 evrov, od leta 1993 do vključno leta 1996 500 evrov in od leta 1997 dalje 350 evrov. Pri vračanju vlaganj je potrebno še spomniti, da upravičenci (tako občina, kot posamezniki) že po zakonu nismo mogli pričakovati povračil celotnih vlaganj, saj zakon določa obvezne odbitke za plačane priključnine in prispevek SIS-a na posamezen priključek. Za našo občino je to pomenilo, da je bil naš zahtevek v skupnem (če štejemo tudi vlaganja v

izgradnjo prostorov in TF centrale) zmanjšan za 28%. Kljub vsemu pa menimo, da smo tako občina kot posamezni dejanski končni upravičenci lahko zadovoljni z rezultatom skupnih naporov za vračanje preteklih vlaganj JTO, saj nam država končno nekaj daje (beri: vrača), ne pa jemlje ali nalaga. Naj za konec povemo še, da je občina s strani Slovenske odškodninske družbe, zavezanke za vračilo vlaganj po zakonu, prejela 828.374 evrov, od tega bo med upravičence razdeljenih dobrih 450 tisoč evrov, ostanek pa bo občina po sklepu občinskega sveta v najkrajšem možnem času v celoti namenila za prepotrebne rekonstrukcije občinskih cest. Z obsegom izvedenih rekonstrukcij občinskih cest po posameznih odsekih pa vas bomo seznanili v septembrski številki glasila. Mira Barbo, občinska uprava junij 2008


Nove občinske pridobitve

Pri izgradnji infrastrukture je včasih težko povedati kdaj so posamezna dela povsem končana. Po zaključenih delih se namreč lahko ugotovijo posamezne napake, ki jih je potrebno odpraviti, podajo se lahko želje po novih, dodatnih ureditvah, včasih pa enostavno zmanjka sredstev, da bi bila vsa načrtovana dela zaključena sočasno. Vendar pa v občini pričakujemo, da bodo v tem letu dokončane poglavitne aktivnosti tako pri predhodno začetem urejanju okolice na pokopališču v Mirni Peči, kot tudi pri izgradnji infrastrukture na Šrangi. Do sredine leta 2008 bo tako na pokopališču v Mirni Peči asfaltirana makadamska cesta, ki povezuje parkirišče z regionalno cesto, načrtuje se ustrezna ureditev površin za obstoječa zabojnika za odpadke, nakup in zamenjava enega od dotrajanih zabojnikov, predvideno je planiranje zemljine in zatravitev površin okoli zidu, ki smo ga zgradili lansko leto. Postavila naj bi se tudi signalizacija, ki bo opozarjala na prepoved parkiranja vozil na prostoru pred žarnimi nišami. S tem in z načrtovanim popravilom poškodovanih stopnic naj bi pokopališče v Mirni Peči pridobilo ustrezen, namenu primeren izgled. Tako naj bi tudi zbledel spomin na videz, ki ga je pokopališče pred leti kazalo ob kupih odloženih odpadkov nad mrliško vežico.

Parkirišče pri pokopališču Mirna Peč V tem letu bodo dokončana tudi dela na čistilni napravi in kanalizacijskem vodu na Šrangi. Občani se tako že priključujejo na nov odsek kanalizacije, dokončanega v preteklih mesecih. Z izvedbo posnetka izvedenih del ter z dodatnimi deli okoli čistilne naprave, se dela na Šrangi zaključujejo, občina pa že vrši aktivnosti, da bi v naslednjem letu stekla izgradnja kanalizacije v Srednjem Globodolu. Ob že omenjenem bo v novem delu naselja na Šrangi sredi leta urejena še nova asfaltna cesta. Modernizacija ceste ne bi bila mogoča brez prizadevnih krajanov, junij 2008

Dela v naselju Šranga ki so v preteklem letu ureditev predlagali občini, zbrali pretežni delež sredstev ter sodelovali pri potrebnih pripravah. Ob navedenem občinska uprava vodi tudi več drugih postopkov za potrebe

vzdrževanja, obnavljanja in izgradnje infrastrukture v občini, pri čemer pa lahko kot trenutno največjo investicijo omenimo načrtovano izgradnjo vodovoda med naselji Čemše, Poljane, Jelše in Vrhpeč. Andrej Kastelic, občinska uprava Glasilo Občine Mirna Peč



občinska uprava sporoča

Aktivnosti zlasti na pokopališču in v naselju Šranga


občinska uprava sporoča

Novosti Zakona o graditvi objektov Sredi aprila so začele veljati spremembe Zakona o graditvi objektov. Spremenjeni zakon prinaša veliko novosti, s katerimi zakonodajalec želi poenostaviti postopek in skrajšati roke za izdajo gradbenega dovoljenja. Poleg tega novi zakon uvaja novo kategorijo nezahtevnih objektov, torej novo delitev objektov na zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte, s tem da se gradnja enostavnih objektov lahko začne brez gradbenega dovoljenja. Za vse ostale objekte je gradbeno dovoljenje potrebno in izdaja le-tega je v pristojnosti upravnih enot, uporabno dovoljenje pa je potrebno le za zahtevne in manj zahtevne objekte. Za nezahtevne objekte zakon predvideva določene posebnosti, in sicer zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja vloži investitor, ki je edina stranka v postopku, na predpisanem obrazcu, pristojni upravni organ pa nato izda gradbeno dovoljenje v skrajšanem ugotovitvenem postopku. Stranka v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja za ostale objekte pa bo vedno tudi organ, ki je izdal prostorski akt, torej občina, ki lahko svojo udeležbo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja na podlagi poziva upravne enote prijavi v osmih dneh. Novi zakon na bistveno drugačen način predvideva določitev vplivnega območja, in sicer se le-to določi na podlagi matematičnega modela za določitev območja, s pomočjo katerega je mogoče določiti stranke v postopku. Lokacijska informacija ni več obvezna. Ugotavljanje skladnosti objekta s prostorskimi akti bo zagotovljena s povezavo s prostorskim informacijskim sistemom. V novem zakonu so natančneje opredeljeni tudi nekateri pojmi, kot so rekonstrukcija objekta, nadomestna gradnja in sprememba namembnosti. Rekonstrukcija objekta po novi zakonodaji predstavlja izvedbo del, pri kateri se v zvezi z velikostjo objekta prostornina objekta ne spremeni za več kakor 10%, nadomestna gradnja pa pomeni gradnjo novega objekta na mestu poprej odstranjenega objekta, ki je po velikosti in namembnosti enak odstranjenem objektu. Novosti so tudi na področju vzdrževanja stavb. Noveli zakona je dodana določba, ki bo občinam omogočila vzdrževanje nevzdrževanih objektov, ki kvarijo zunanjo podobo naselja, tako da bo moral lastnik v določenem roku izvesti investicijska vzdrževalna dela, v nasprotnem primeru jih bo lahko izvedla občina po tretji osebi na stroške lastnika. V ta namen pa bo občina sprejela odlok, v katerem bo določila območja oziroma objekte, na katerih je treba izvesti vzdrževalna dela, katera vzdrževalna dela je treba izvesti oziroma merila za njihovo določitev. Jerneja Dragan, občinska uprava



Glasilo Občine Mirna Peč

Bioplinska naprava v občini Mirna Peč Občina Mirna Peč je kot naročnik študije ekonomske upravičenosti soproizvodnje z izrabo bioplina proizvedenega v bioplinski napravi na izbrani lokaciji želela pridobiti informacijo okoli možnosti in ekonomičnosti postavitve bioplinske naprave v Mirni Peči. V ta namen je bil analiziran potencial surovin za proizvodnjo bioplina na izbrani lokaciji ter ocenjena velikost bioplinske naprave. Ob tem je bil upoštevan tudi okoljski vidik pridobivanja bioplina. V študiji je bila tudi analizirana ekonomska upravičenost naložbe v bioplinsko napravo. V prihodnosti se pričakuje opuščanje dejavnosti na kmetijah manjših kot 5 ha in povečevanje koncentracije na večjih kmetijah. Intenzivna živinoreja v občini Mirna Peč prispeva k negativnim vplivom na okolje v obliki neprijetnega smradu v času polivanja gnojevke na kmetijske površine. Rešitev za tovrstno problematiko je dodelava gnojevke z anaerobno fermentacijo, pri čemer se zmanjša smrad gnojevke in izboljša njena kakovost. Poleg tega pa se nastali bioplin v omenjenem postopku lahko izrabi v soproizvodnji toplote in električne energije. Z izrabo tovrstnih obnovljivih virov energije v energetske namene, lahko poleg zmanjševanja negativnih vplivov na okolje povečujemo varnost energetske oskrbe, ohranjamo domače energetske vire, ustvarjamo nova delovna mesta in prispevamo k stabilnemu energetskemu razvoju. To narekuje tudi Energetski koncept Občine Mirna Peč. Tako je interes Občine Mirna Peč pri izrabi obnovljivih virov energije v učinkoviti rabe energije, sploh z izrabo surovin iz kmetijstva, naslednji:  okoljske izboljšave: o zmanjšanje vplivov na okolje pri skladiščenju živinskih gnojil in razvozu na kmetijske površine, 

razvoj in ohranjanje kmetijstva: o omejevanje zaraščanja kmetijskih površin,

prispevek k nacionalnim okoljskim ciljem: o zmanjšanje onesnaževanja podtalnice, površinskih vod in degradacije tal, o zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

Zaradi zgoraj navedenega se je Občina Mirna Peč odločila za izvedbo študije Analiza ekonomske upravičenosti bioplinske naprave v Mirni Peči. junij 2008


Pregledali smo tveganja, povezana z gradnjo in obratovanjem bioplinske naprave, kajti največja ovira za večjo in hitrejšo gradnjo bioplinskih naprav v Sloveniji so zahtevni in slabo usklajeni predpisi, nejasni postopki ter nezadovoljive zmogljivosti za pojasnjevanje v predpisih opredeljenih zahtev. V ta namen sta bila analizirana pravni okvir in politika na področju obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije v Sloveniji kot tudi energetski potencial bioplina na izbrani lokaciji, tako kvalitativno kot kvantitativno. Analiza in utemeljitev lokacije za postavitev bioplinske naprave na izbrani lokaciji je bila narejena s stališča:  tehničnega potenciala substratov: o površin za pridelavo rastlinske biomase, o količin živinskih gnojil, primernih za proizvodnjo bioplina,  odpadkov živilsko predelovalne industrije, ki so primerni s tehnološkega stališča in ekonomsko smiselni,  primernih površin za odlaganje stranskih produktov bioplinskega procesa,  porabnikov proizvedene energije s poudarkom izrabe toplote iz soproizvodnje,  ocene kakovosti virov morebitno potrebnih (ko)substratov.

Bioplinska naprava na Nizozemskem in ... ... v Italiji

Za potrebe ugotovitve razpoložljive kmetijskih površin, ki bi bile na voljo za gnojenje z fermentiranim gnojilom, je bilo potrebno narediti bilanco rastlinskih hranil iz kmetijskih substratov in na osnovi dovoljenih vnosov rastlinskih hranil na hektar ugotoviti potrebne kmetijske površine za razvoz gnojila iz bioplinske naprave. V kolikor se te površine ne pridobijo, bo potrebno fermentirano gnojevko separirati, ostalo tehnološko vodo pa očistiti. Za časa izvajanja študije sta bili v dogovoru z naročnikom študije izvedeni dve delavnici z izbranimi kmetovalci iz območja občine Mirna Peč. Zbranim je bil s strani naročnika predstavljen razlog za projekt, izvajalec pa je zbrane seznanil s projektom. Izvedena je bila tudi anketa z nekaj vprašanji glede pripravljenosti za sodelovanje v projektu. Rezultat, ki je kratko povzet v nadaljevanju, je bil pričakovan. Zaključki po dveh delavnicah so naslednji:  kmetovalce tovrstni projekti zanimajo,  ker nimajo dovolj znanja s tega področja, se ob prvem srečanju s tovrstnimi projekti redko odločajo o ponudbi za sodelovanje,  na splošno so zadržani do novih predlogov. Vsekakor je bil splošni odziv pozitiven, kar kaže na nujnost nadaljevanja dela z njimi, z nekaterimi tudi na način individualnega komuniciranja. Občina Mirna Peč bo v prihodnje študijo predstavila javnosti. Sonja Klemenc, občinska uprava

junij 2008

Glasilo Občine Mirna Peč



občinska uprava sporoča

Cilj študije je podati predlog lokacije bioplinske naprave s soproizvodnjo toplote in energije glede na potencial surovin, kmetijskih površin za odlaganje stranskih produktov in porabnikov proizvedene energije.


Idejne rešitve

občinska uprava sporoča

Zarisana podoba nove šole z vrtcem in telovadnico V preteklem letu se je Občinski svet Občine Mirna Peč odločil, da je ekonomsko in strokovno najprimernejša rešitev prostorske stiske šole izgradnja nove šole z vrtcem in telovadnico na novi lokaciji, to je na površinah na zaključku mirnopeške doline pred začetkom naselja Postaja. Po izbrani lokaciji šole, je občina v decembru lanskega leta, skupaj z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije, začela zahteven postopek javnega natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve in ga v maju z javno predstavitvijo le-te v Kulturnem domu tudi uspešno zaključila. Ocenjevalna komisija pri Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije, sestavljena iz treh arhitektov in dveh članov drugih strok ter izvedenke za šolstvo Ministrstva za šolstvo in šport, je izmed

Po mnenju ocenjevalne komisije so sklopi vrtca, šole in telovadnice programsko kakovostno zasnovani in povezani med seboj. Elaborat pa ponuja pazljivo in nevsiljivo umeščanje programa v prostor,

Poslovanje Upravne enote Novo mesto na Krajevnem uradu Mirna Peč Upravna enota Novo mesto je ena večjih upravnih enot v Republiki Sloveniji, ki posluje na območju Mestne občine Novo mesto ter občin Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Straža, Šentjernej, Škocjan, Šmarješke Toplice in Žužemberk. Obsega raznoliko in razgibano okolje z značilnostmi mestnega kot tudi podeželskega življenjskega utripa. Zaradi večje dostopnosti upravnih storitev krajanom, delujejo na območju upravne enote Krajevni

Uradne ure,

Prvonagrajena idejna rešitev arhitektov Mojce Magajne, Boštjana Kikelj in Klemna Pavlina Studia Ur.a.d. iz Nove Gorice 12 prispelih predlogov za najustreznejšo izbrala idejno rešitev skupine arhitektov Studia Ur.a.d. iz Nove Gorice. V izbrani rešitvi je šola z vrtcem in telovadnico prislonjena na rob hriba ter v največji možni meri odmaknjena od ceste. Šolski kompleks je zasnovan iz dveh samostojnih, programsko ločenih enot: program šole in vrtca sta umeščena v dvoetažni lomljen podolgovat objekt, ki s svojo obliko sledi obstoječi liniji hriba, velika telovadnica pa pomaknjena za šolo in napol vkopana v hrib, da je v prostoru manj opazna. Dostop za motorni promet je večinoma predviden iz načrtovanega krožišča, medtem ko je mirujoči promet z obračališči umeščen v zeleni pas med šolo in cesto. S parkirišča je možen neposredni dostop do povezovalne poti in naprej preko manjših javnih ploščadi do vseh vhodov v objektu.



Glasilo Občine Mirna Peč

dobro funkcionalnost ter precejšnjo racionalnost. Skupaj z nevpadljivo zasnovo fasade predstavlja kakovostno arhitekturo, ki se z upoštevanjem topografije prostora, v katerega je umeščena, zelo dobro prilagaja nežni strukturi podeželskega prostora. Umik objekta proti gozdu omogoča nastanek kakovostno oblikovanega zelenega prostora med šolo in cesto, ki v veliki meri izniči negativne vplive prometa, obenem pa s programsko obogatitvijo povezovalne poti skozi parkovno ureditev, nudi možnost za oblikovanje novega prostora druženja tako uporabnikov šole kot vseh prebivalcev Mirne Peči. Na javni predstavitvi idejne rešitve je bila poudarjena kakovost izbrane lokacije nove šole, ki je po mnenju ocenjevalne komisije v veliki meri prispevala k izredno kakovostnim idejnim rešitvam. Nataša Rupnik, občinska uprava

namenjene poslovanju s strankami, so na Krajevnem uradu Mirna Peč: • ob torkih od 8.00 ure do 12.00 ure in od 13.00 ure do 15.00 ure; • ob petkih od 8.00 ure do 13.00 ure. V primeru, da v času omenjenih uradnih ur ne bo možno zagotavljati kadrovske zasedbe zaradi koriščenja letnih dopustov, bolezni, obveznosti na sedežu Upravne enote ali iz drugih razlogov, bomo  spremembo uradnih ur pravočasno objavili. 

uradi Brusnice, Dolenjske Toplice, Hinje, Mirna Peč, Otočec, Stopiče, Straža, Šentjernej, Škocjan, Šmarjeta in Žužemberk. Vsi krajevni uradi poslujejo po sistemu kot način dela, kar pomeni, da poslovanje prilagajamo obsegu nalog, potrebam krajanov in kadrovskim možnostim upravne enote.   Krajevni uradi so informatizirani in povezani v omrežje državnih organov, tako da javni uslužbenci lahko vodijo upravne postopke, izdajajo potrdila in opravljajo druge upravne naloge. Na krajevnih uradih javni uslužbenci na zahtevo strank: junij 2008


1.

2.

3.

4. 5. 6.

sprejemajo vloge za izdajo osebne izkaznice, potnega lista, maloobmejne prepustnice in kmetijskega vložka, za vpis spremembe naslova v potnem listu ter naznanitve pogrešitve osebne izkaznice in potnega lista; potrjujejo dovoljenja zakonitim zastopnikom mladoletnim osebam do 15. leta starosti za potovanje v tujino; izdajajo izpiske in potrdila iz matičnih knjig in Matičnega registra, potrdila iz evidence o državljanstvu in Registra stalnega prebivalstva ter drugih informatiziranih evidenc in posredujejo podatke iz navedenih uradnih evidenc; sestavljajo zapisnike o priznanju očetovstva in smrtovnice; sprejemajo izjave o spremembi priimka in o izbiri priimka za pravni promet; sprejemajo prijave in odjave stalnega in začasnega prebivališča ter prijave spremembe naslova stanovanja; potrjujejo podpore volivcev in opravljajo upravne overitve.

7. 8. Za nekatere od navedenih storitev in sicer za izdajo potnega lista, osebne izkaznice, potrdil iz centraliziranih oziroma informatiziranih evidenc, potrjevanje dovoljenj zakonitega zastopnika, prijavo in odjavo začasnega prebivališča, za upravne overitve in potrjevanje podpor (razen potrjevanje podpor volivcev za razpis lokalnega referenduma) ni določene krajevne pristojnosti. Glede na navedeno lahko stranke naštete upravne storitve, ne glede na prijavo svojega stalnega prebivališča, opravijo na kateremkoli krajevnem uradu v okviru upravne enote, na sedežu Upravne enote Novo mesto, Oddelku za upravne notranje zadeve, lahko pa tudi na katerikoli upravni enoti v Republiki Sloveniji, v času uradnih ur.  Za vsa dodatna pojasnila smo vam na voljo po telefonu na številki 07/34-83290  ali 07/39-39- 111 in po e-pošti ue.novomesto@gov.si.  Želimo, da bi bili uporabniki zadovoljni z našim delom in izkoristili možnost, da storitev opravijo hitro in kakovostno na krajevnih uradih v bližini svojega doma, saj kraj podane vloge ne vpliva na hitrost reševanja zadeve.  Jože Preskar, načelnik UE Novo mesto junij 2008

ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB KRAJEVNA ORGANIZACIJA MIRNA PEČ SKUPNOST BORCEV 4. SNOUB MATIJA GUBEC OBČINA MIRNA PEČ V AB I L O V okviru praznovanja 9. občinskega praznika Občine Mirna Peč in zasedbe postojanke, vas vljudno vabimo na

spominsko prireditev ob uspešnem boju Gubčeve brigade v napadu na Mirno Peč in zasedbe postojanke, ki bo v petek, 20. junija, ob 13. uri v Mirni Peči pod kozolcem pri Gostilni Novljan. Prireditev bo potekala s kulturnim programom: • državna himna, • uvodni govor člana krajevne organizacije ZB Mirna Peč, • nastop harmonikarjev, • pozdrav župana občine Mirna Peč Zvoneta Laha, • nastop pevskega zbora in recitacije učencev OŠ Mirna Peč, • slavnostni govor člana skupnosti Gubčeve brigade, • nastop pevskega zbora in recitacije učencev OŠ Mirna Peč, • nastop harmonikarjev. Ob 12. uri bo delegacija Skupnosti borcev Gubčeve brigade položila venec na spomenik padlim borcem v Mirni Peči. Vljudno vabljeni! ZB KO Mirna Peč in Občina Mirna Peč

Glasilo Občine Mirna Peč




Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto Služba za socialno medicino in zdravstveno statistiko

nasveti

Najava sodelovanja z nevladnimi organizacijami, društvi, občino in Zavodom za zdravstveno varstvo Novo mesto Zdravje je pozitivni koncept, ki obsega družbene in osebne danosti ter fizične sposobnosti. Zaradi tega promocija zdravja ni samo odgovornost zdravstvenega sektorja, ampak vodi preko zdravega življenjskega sloga do doseganja blagostanja. Premajhna telesna aktivnost, nezdrava prehrana, razvade (prekomerno pitje alkohola in kajenje tobaka, poseganje po nedovoljenih drogah) ter stres spadajo med dejavnike tveganja za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni. Te bolezni so danes najpogostejši vzrok obolevanja in umiranja odraslih ljudi pri nas in drugod v razvitem svetu. Naš cilj je zato - preko osveščanja prebivalcev in zmanjševanja števila ljudi z nezdravim življenjskim slogom - doseči boljše zdravje, ki je ena od osnovnih potreb in za večino ljudi najvišja vrednota v življenju. To lahko dosežemo z uveljavitvijo gibalne in prehranske strategije, ki jo je sprejela Vlada RS v letu 2007 (http://mz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/dokumenti/). Promocija zdravja je proces, ki omogoča posamezniku ali skupini, da poveča nadzor nad lastnim zdravjem, ga ohranja in krepi. Predstavlja stičišče dognanj različnih področij in zahteva vključevanje ter koordiniranje dela številnih partnerjev, saj se jo le tako lahko približa ljudem in zagotovi stalne aktivnosti, na podlagi katerih lahko pričakujemo želene rezultate. Vendar pa zdravstvo tega ne zmore samo: preko zdravega življenjskega sloga namreč poskušamo doseči tiste vrednote posameznika, ki bodo vzdrževale oz. podaljševale naše zdravje v aktivni dobi in tako zagotavljale tudi bolj zdravo ter samostojno starost. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Novo mesto smo pripravljeni na strokovno pomoč: prenašanje znanj in veščin ter delavnic, ki jih imamo pripravljene na področju promocije zdravja. Naša želja je sodelovati z občinskimi upravami pri pripravi razpisov in izdelavi kriterijev za dodelitev sredstev. Mnenja smo, da bi se lahko z delom vsakoletnih občinskih razpisov sofinancirala društva in nevladne organizacije ter tako podprle njihove aktivnosti zdravega življenjskega sloga. Tako bi se lahko vzpostavilo stalno sodelovanje med občinami in zdravstvenim sektorjem, hkrati pa bi k sodelovanju pritegnilo motivirana društva in nevladne organizacije v občini. To bi pomenilo sinergijo in usmeritev energije v lokalnih skupnostih v iste postavljene cilje. Brigita Zupančič-Tisovec, dipl. fiziot. Direktor: Dušan Harlander, dr. med., spec.

10

Glasilo Občine Mirna Peč

Reja psov Dolžnosti imetnikov oziroma skrbnikov psov v Republiki Sloveniji S strani Veterinarske uprave RS, Območnega urada Novo mesto, so pripravili kratko informacijo o reji psov, v kateri so nanizane dolžnosti imetnikov oziroma skrbnikov psov v skladu z veljavno zakonodajo Republike Slovenije. Ne smemo pa pozabiti, da so hišni ljubljenčki tudi druge male živali, ki potrebujejo skrbno nego in ljubezen lastnika ter vestno in odgovorno ravnanje z njimi. V nadaljevanju sta predstavljena termina IMETNIK in SKRBNIK ŽIVALI ter dolžnosti imetnikov psov. Sonja Klemenc, občinska uprava Imetnik živali je vsaka fizična in pravna oseba, ki je lastnik oziroma je trajno ali začasno odgovorna za živali. Skrbnik živali je oseba, ki ima žival v lasti ali oskrbi in odgovarja za ustrezno rejo, ravnanje, oskrbo in prevoz živali ter imetnik objektov za rejo, trženje, prevoz, zakol, nego in prireditve z živalmi. Skrbnik živali odgovarja tudi za delo in ravnanje oskrbovalcev svojih živali ali živali, ki jih ima v oskrbi.

Dolžnosti imetnikov psov: - v sedmih dneh od pridobitve morajo prijaviti psa veterinarski organizaciji, ki to vnese v centralni register psov, ki se vodi pri VURS-u (Veterinarska uprava Republike Slovenije). Mladiča mora prijaviti najkasneje do dopolnjenega tretjega meseca starosti. Prijaviti je treba tudi pogin, odtujitev, pobeg in vsako drugo spremembo; - za gojitev živali (gojitev je posedovanje več kot 5 odraslih hišnih živali (psov) na stanovanje skupno več kot 30 dni v 12. mesecih) morajo biti izpolnjeni predpisani pogoji glede objektov, namestitve, oskrbe in zdravstvenega varstva živali; biti morajo pod veterinarskim nadzorom in registrirani pri območnem uradu VURS. Postopek se začne z vlogo imetnika živali. Z odločbo, izdano pri preveritvi pogojev se odloči tudi o največjem možnem številu odraslih hišnih živali; - zagotoviti morajo cepljenje psov proti steklini - najpozneje ob cepljenju, (cepljenje proti steklini opravljajo pristojne veterinarske organizacije, stroški cepljenja bremenijo imetnika psa), psi morajo biti označeni in registrirani. V primeru, da imetnik psa s prebivališčem v Republiki Sloveniji cepi ali registrira psa v drugi državi, mora zagotoviti vnos cepljenja oziroma registracije v register psov v CIS VURS najpozneje v 30 dneh od opravljenega cepljenja in registracije. Ob cepljenju je potrebno psom odpraviti tudi notranje zajedavce. Ponovna cepljenja psov je potrebno opravljati v rokih, ki jih določajo proizvajalci cepiv, vendar od zadnjega cepljenja ne sme preteči več kot 12 mesecev; - zagotoviti morajo, da so psi na javnem mestu na vrvici; - prepovedano je prodajati ali podarjati psa osebam, mlajšim od 16 let, brez pisne privolitve njihovih staršev ali skrbnikov; junij 2008


- z zagotovitvijo osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali mora preprečiti rojstvo nezaželenih živali; - z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma z drugimi ukrepi mora zagotoviti, da žival ni nevarna okolici; - zagotoviti morajo vse potrebno za dobro počutje živali, ki so v njegovi oskrbi in preprečevati vzroke, ki lahko povzročajo bolečine, poškodbe, bolezni ali motnje v obnašanju živali; - zagotoviti morajo ustrezno namestitev in skrb za živali (kakovostna in količinsko ustrezna hrana in voda, ustrezno gibanje živali, ukrepe, ki preprečijo pobeg živali). Pes mora imeti ustrezen bivalni prostor, ki mu zagotavlja zaščito pred padavinami, vetrom, mrazom in sončno pripeko. Če pes biva zunaj, mora imeti ustrezen pesjak in uto oziroma drugo enakovredno zavetje. Če je pes privezan, mora imeti, odvisno od velikosti psa, verigo dolgo vsaj 3 m, merjeno pri tleh, za neovirano gibanje. Pes ne sme biti privezan z zatezno, bodečo ali pretesno ovratnico, veriga pa mora biti čim lažja. Psov, mlajših od 6 mesecev, in visoko brejih psic ter psic z mladiči ni dovoljeno imeti privezanih; - zahtevati mora veterinarsko pomoč in oskrbo bolnih ali poškodovanih živali, veterinarsko pomoč pri porodih, kadar je potrebna ter zagotoviti nego bolnih, poškodovanih in onemoglih živali; - morebitno izgubo živali mora v roku 72 ur prijaviti najbližjemu zavetišču za zapuščene živali. Če lastnik izgube živali ne prijavi niti v roku treh dni, se smatra, da gre za namerno zapustitev živali v skladu z zakonom, ki ureja zaščito živali. Kdor najde zapuščeno žival, mora najkasneje v roku 24 ur : junij 2008

1. najdbo živali prijaviti najbližjemu zavetišču za živali, 2. obvestiti skrbnika, če mu je znan; - pse, ki se jih vzreja, ni dovoljeno pariti več kot enkrat v koledarskem letu. Izjemoma je možna paritev v naslednjem pojatvenem ciklusu, če so imele živali v prejšnjem leglu enega ali dva mladiča; - psa se ne sme trenirati na način, ki bi škodoval njihovemu zdravju oziroma dobremu počutju. Prepovedano je dajati kakršnekoli snovi z namenom povečati ali zmanjšati naravne sposobnosti živali, če bi to škodovalo dobremu počutju živali ali bi povzročilo nepotrebno trpljenje živali; - zagotoviti mora, da se psa redno neguje in odstranjuje zajedavce kot so bolhe, klopi, gliste in trakulje; - mladičev ni dovoljeno odvzeti od psice pred dopolnjenim devetim tednom starosti. Navedene dolžnosti imetnikov psov so določene z Zakonom o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/2005), Zakonom o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 43/2007) in Pravilnikom o zaščiti hišnih živali (Uradni list RS, št. 75/2005). Živali lahko zaradi neustrezne skrbi zanjo, predstavljajo resno nevarnost za njihove lastnike in okolico, ker se lahko prenašajo različne bolezni. To so bolezni iz skupine zoonoz – bolezni, ki se prenašajo z živali na ljudi in obratno. To so lahko virusne bolezni kot je steklina, ki je smrtno nevarna bolezen za ljudi in živali, lahko so to bolezni povzročene s strani bakterij, zajedavcev in glivic. Milan Štimec, dr.vet.med. Glasilo Občine Mirna Peč

11


Intervju z županom Zvonetom Lahom

intervju

Mirna Peč v prihodnje na lestvici najbogatejših občin Mirno Peč domačini radi označujejo za občino treh dolin, pri čemer imajo v mislil zlasti številne naravne danosti, ki so na 42-ih kvadratnih kilometrih, kolikor jih občina geografsko obsega, radodarno posejane. Da tu človek zares biva v sožitju z naravo, daje slutiti podatek, po katerem kmetijstvo predstavlja eno izmed pomembnejših dejavnosti – po zadnjih statističnih podatkih je v kraju registriranih 312 kmetij. A Mirna Peč je danes mnogo več. Nov veter je zavel v letu 1999, ko je kot takrat najmanjša med občinami, nastalimi iz nekdanje novomeške, stopila na samostojno pot. Dandanes, ko se vrti kolesje že devetega občinskega praznika, so pred občino smeli načrti, ki bodo – uresničeni - Mirno Peč postavili na zemljevid uspešnih slovenskih občin. Pred aktualno občinsko oblast prihodnost tako polaga številne izzive, o katerih smo se pogovarjali s prvim možem občine, županom Zvonetom Lahom.  Kot rečeno, teče deveto leto tako samostojnosti občine kot tudi vašega županovanja. Ste danes, če se ozrete po prvih korakih občine in jih postavite ob bok trenutnemu stanju, zadovoljni? Ste si na začetku tako zamišljali razvoj kraja? Človek ne sme biti nikoli zadovoljen, prizadevati si mora za cilj, ki naj bo večji kot ga zmore in ga poskuša doseči. Občina ima po zakonu določene naloge, najpomembnejše so seveda zagotavljanje potrebne komunalne infrastrukture in čim boljših pogojev za razvoj gospodarstva. Razvoj občine smo si zastavili dolgoročno. Je pa res, da smo pričakovali hitrejši potek izgradnje avtoceste. Sicer smo zgradili kar nekaj potrebne infrastrukture, zagotovili prostore za zdravstveno dejavnost. Že na začetku pa smo vedeli, da bo težava pri zagotavljanju trajne vodooskrbe, ki lahko ovira hitrejši razvoj gospodarstva. Letos bomo aktivirali lastni vodni vir, ki bo skozi čas pokazal kako je zdrava pitna voda pomembna. Pripravljenih imamo kar nekaj prostorskih dokumentov, ki bodo ob izgradnji avtoceste omogočili hiter razvoj. Z izgradnjo avtoceste bomo lahko dobili več kot smo si kdajkoli lahko predstavljali. Z poslovnimi in stanovanjskimi conami pa se odpira novo poglavje v zgodovini Mirne Peči.

12

Glasilo Občine Mirna Peč

 Čeprav se enoletno obdobje zdi dolgo, bodo številni občinski načrti, kot ste že poudarili, vendarle terjali neprimerno več časa. Kaj je po vaši oceni najbolj omembe vredna pridobitev, ki se je zgodila v času od zadnjega občinskega praznika? Najpomembnejša pridobitev bo odprtje lastnega vodnega vira, ki bo potekalo v času občinskega praznika. Zelo pomembna je tudi idejna zasnova nove osnovne šole z vrtcem in športno dvorano.  Čemu ta čas na Občini posvečate največ pozornosti, če izvzamemo izvedbo sklopa prireditev ob občinskem prazniku? Največ dela imamo s prostorskimi akti, ki bodo zagotovili stavbna zemljišča posameznikov – nekateri na to čakajo že kar nekaj let. Končujejo se tudi postopki izdelave prostorskih aktov za stanovanjski coni (Češenjska hosta in območje nad železniško postajo), ki bosta zagotavljali od 150 do 200 novih stanovanjskih enot. Potem je tu še industrijsko-gospodarska cona, kjer bo na razpolago preko 80 ha stavbnih zemljišč za logistični center in izgradnjo poslovnih objektov za potrebe gospodarstva. Zanimanje naložbenikov je zelo veliko, tako da z zelo atraktivno lokacijo ob avtocesti prehitevamo sosednje občine. DARS se ta čas že pripravlja

»Mirna Peč že sedaj ne sodi med revnejše občine, saj smo po bruto plači takoj za Novim mestom in pred vsemi ostalimi občinami v regiji. Resda v občini ni veliko gospodarskih družb, imamo pa zelo malo brezposelnih, iz česar lahko sklepam, da Mirnopečani kar dobro živimo.« junij 2008


nali na povečanje števila predvsem mladih družin.  Kakšne smernice pa si boste zastavili v prihodnje? Kje še bi po vašem veljalo iskati priložnosti? Kje se skrivajo zametki morebitne nove mirnopeške zgodbe o uspehu? Najprej je potrebno dokončati to zgodbo, prepričan sem, da bo to res zgodba o uspehu, ki bo predvsem izboljšala kakovost življenja občanov. Prav kakovost bivanja se vse bolj poudarja kot nova kategorija življenjskega standarda. Mislim, da cilj ne bi smel biti povečanje števila prebivalcev in preobrazba Mirne Peči v mesto, temveč izboljšanje predvsem kakovosti življenja Mirnopečanov. Tudi sedaj z izgradnjo avtoceste izkoriščamo priložnost, ki smo jo čakali dolga desetletja. Pričakujem, da se bo Mirna Peč v prihodnjih petih letih uvrstila med najbogatejše slovenske občine po prihodku na prebivalca.

»Človek ne sme biti nikoli zadovoljen, prizadevati si mora za cilj, ki naj bo večji kot ga zmore in ga poskuša doseči.« na začetek gradnje avtoceste in priključne ceste do Mirne Peči, tako tudi potekajo intenzivni dogovori z izvajalci.  Prav priključno cesto in obrtno cono, ki bo zrasla ob njej, ste ob neki priložnosti poimenovali zgodovinski projekti. Je z njihovo uresničitvijo zagotovljen prepotreben razvoj, za katerega se zdi, da je kraj vse prevečkrat obšel? Mirna Peč že sedaj ne sodi med revnejše občine, saj smo po bruto plači takoj za Novim mestom in pred vsemi ostalimi občinami v regiji. Resda v občini ni veliko gospodarskih družb, imamo pa zelo malo brezposelnih, iz česar lahko sklepam, da Mirnopečani kar dobro živimo. Seveda si želimo veliko več in prepričan sem, da se bo z gospodarskimi conami in komunalno ter prometno infrastrukturo razvilo tudi gospodarstvo. To bo tudi občini prineslo večji dohodek, kar pomeni, da bomo lahko hitreje zgradili vse potrebno za kakovostno bivanje.  Torej velja v Mirni Peči računati na razmeroma razvito gospodarstvo, ki bi junij 2008

lahko osnovno preživetje ponudilo tudi in predvsem tukajšnjim ljudem? Nekoč, zlasti v primeru tovarne Beti, je tako že bilo… Občina ima kar dober pregled nad socialnim stanjem v občini, tako da se občani ne borijo s preživetjem. Ugotavljamo, da tu nikakor ne zaživijo dopolnilne dejavnosti, ker očitno ni ekonomskih potreb. Glede na programe dejavnosti, ki se nam ponujajo v gospodarski coni, bo delovne sile v Mirni Peči prej premalo kot preveč. Mislim pa, da bo kakovostnih delovnih mest za Mirnopečane dovolj.  Je pa Mirna Peč očitno dovolj privlačno bivalno okolje, zlasti če sodimo po hitrem razcvetu novega dela naselja Šranga, omenili ste že novi stanovanjski coni. Pričakujete nadaljevanje tega trenda? Mnogi nam zavidajo lepo naravo, ki jo Mirnopečani skrbno negujejo in mnogi med njimi si tudi želijo bivanja v našem okolju. Interes za stanovanjske parcele je zelo velik, upam, da bodo predvidena območja zadoščala za neko obdobje, saj smo pri načrtovanju osnovne šole raču-

 Bi si upali špekulirati in napovedati pridobitev oziroma dosežek, na katerega lahko občani ob naslednjem občinskem prazniku gotovo računajo? Že kar nekaj let intenzivno delamo na tem, da bi Kmetijska zadruga zgradila novo trgovino, ki jo Mirnopečani nujno potrebujemo. Pred pol leta sem bil prepričan, da jo bodo zakoličili že letos, pa vse kaže, da ne bo iz tega nič. Zelo vesel bi bil, če bi ob prihodnjem občinskem prazniku odprli novo živilsko trgovino, pa tudi če jo zgradijo tujci.

»Mislim, da cilj ne bi smel biti povečanje števila prebivalcev in preobrazba Mirne Peči v mesto, temveč izboljšanje predvsem kakovosti življenja Mirnopečanov.«  Židano voljo na prireditvah ob tokratnem občinskem prazniku pa lahko menda napoveste že sedaj… Načrtujemo podobne prireditve kot prejšnja leta, z občinskimi društvi v glavni vlogi. Letos za zaključek občinskega praznika dodajamo še državno prvenstvo v kolesarstvu, kjer bo poskrbljeno tudi za dobro razpoloženje. Ostale prireditve pa naj bi bile podobne dosedanjim. Upam, da si bo vsak lahko ogledal kaj zanimivega ali pa na prireditvah tudi sodeloval. T. Piko, T. Sluga, foto: L. Piko Glasilo Občine Mirna Peč

13


državno OBVESTILO kolesarsko Spoštovane občanke, cestno prvenstvo spoštovani občani! slovenije mirna peč 2008 Krožna dirka

Mirna Peč - Mirna Peč

V sklopu prireditev ob občinskem prazniku nam je letos v soorganizaciji Občine Mirna Peč, Kolesarskega kluba Adria Mobil in ŠRD Mirna Peč uspelo v naše kraje pridobiti kolesarko prireditev, ki se je bodo udeležili najboljši slovenski kolesarji, kot so Valjavec, Brajkovič, Štangelj, Mugerli, Špilak, Božič, Murn in mnogi drugi. Na krožni dirki Mirna Peč – Trebnje – Mirna Peč (11,9 km) se bo v nedeljo, 29.06.2008, odvijalo letošnje državno kolesarsko prvenstvo Slovenije v cestnem dirkanju. Po sklepu Kolesarske zveze Slovenije je ta dirka hkrati tudi zadnja možnost kolesarjev, da se kvalificirajo za olimpijske igre v Pekingu. Start in cilj dirke bo na cesti Mirna Peč – Ivanja vas (pri parkirišču), trasa pa poteka proti Jordan kalu, skozi Dečjo vas do Ponikev in nato skozi Vrhpeč ter Biško vas nazaj v Mirno Peč. Dirka se bo začela ob 9. uri s startom st. mladincev (9 krogov – 107,1 km), ob 9.30 sledijo ml. mladinci (6 krogov – 71,4 km) ter ob 13.30 najmočnejša kategorija ELITE (člani) in U23 (člani do 23 let), ki bodo prevozili 15 krogov – 178,3 km izredno zahtevne trase.

Nedelja, 29. junij Grafični prikaz poteka tekmovanja

Vse ceste kroga dirke bodo za ves promet zaprte med 8.30 in predvidoma 18. uro. Organizatorji so se odločili, da bo med trajanjem dirke promet deloma omogočen izključno v smeri kroga dirke – vožnja za zadnjim spremljevalnim vozilom na dirki. Organizatorji prosimo občane za razumevanje, strpnost in upoštevanje navodil redarjev ter ostalih pristojnih na dirki! Po končani kolesarski dirki, predvidoma ob 18.00 uri, sledi na parkirišču (pri župnišču) podelitev pokalov in majic državnim prvakom za vse kategorije. Vabljeni k spremljanju dirke ob sami trasi ali na štartno ciljnem prostoru!

Zapore vseh cest, ki se navezujejo na traso dirke, med 8.30 in 18.00 uro! Prosimo, da pred dirko parkirate na parkirišču pri župnišču in pred cerkvijo. Hvala za razumevanje!

Celodnevno dogajanje pa se bo zaključilo z zabavo – veselico z ansamblom MIKOLA iz Vojnika

Organizacijski odbor

14

Glasilo Občine Mirna Peč

junij 2008


21. junij praznik Občine Mirna Peč Občinski praznik

je praznik posamezne občine, to je dan, ko se občani spomnijo kakšnega dogodka iz preteklosti, na katerega so ponosni ali daje njihovi občini posebno istovetnost.

Praznik Občine Mirna Peč je 21. junij. Ta dan je bil izbran zato, ker so se Mirnopečani tega dne na referendumu odločili za samostojno občino. Pripadnost lokalni skupnosti označujeta istovetna simbola občine, grb in zastava.

Grb

občine Mirna Peč je upodobljen na deljenem ščitu z desnim rumenim trakom, zgoraj zelenim in spodaj modrim ter s tremi čebelami v rdeči barvi, zgoraj dve in spodaj ena. Elementi identifikacije mirnopeškega grba so: dežela treh dolin, korenine čebelarjenja in prafarno središče. Simbol grba je rdeča čebela na rumeni, zeleni in modri podlagi.

Mirna Peč

je občina treh dolin - mirnopeške, šentjurske in globodolske doline. V tem prostoru se je oblikovalo prafarno kulturno središče, njeni zavetniki so mučenci sv. Kancijan, sv. Kancij in sv. Kancijanila. Ker gre za prostor treh dolin, tri čebele predstavljajo delovne ljudi treh dolin. Ime junij 2008

izhaja iz nemške različice imena »Hönigstein«, torej Medna peč, iz katere se je z razvojem izgovorjave razvilo današnje poimenovanje. Nemško ime naj bi se nanašalo na medeno barvo skalovja v Zijalu, izviru reke Temenice. Tu se je čebelarilo že pred več kot dva tisoč leti. Čebela je bila od nekdaj simbol marljivosti, zato je tudi posebej cenjena. S tem pa lahko povežemo tudi tri mučence, zavetnike mirnopeške župnije. Ti so v grbu poudarjeni z rdečo barvo, ki opozarja na mučeništvo. Podlage v grbu so rumena, zelena in modra barva. Rumena je barva medu in rumene doline z zrelimi žitnimi polji. Zelen je gričevnat svet osrednje Dolenjske z Mirno Pečjo v osrčju, modra pa je reka Temenica, kraška ponikalnica, ki je na vsej svoji poti najbolj skrivnostna in čarobna prav v mirnopeški občini.

Zastava

je stalno izobešena na poslopju sedeža Občine Mirna Peč. Izobesi se še na javnih zgradbah oziroma mestih, kjer poteka prireditev ob občinskem prazniku, ob državnih in krajevnih praznikih, jubilejih, komemoracijah, pomembnejših kulturnih ter športnih prireditvah občinskega pomena, ob obisku uradnih delegacij mednarodnih in domačih organizacij ter lokalnih skupnosti in od drugih podobnih priložnostih. V Občini Mirna Peč občinski praznik obeležimo z vrsto prireditev. Tudi letos občina skupaj s prizadevnimi društvi, vrtcem, šolo in številnimi posamezniki pripravlja preko 20 prireditev. Začeli bomo pri šolarjih in najmlajših (zaključek projekta »Shengen ne ločuje, ampak povezuje« s pobrateno OŠ Žakanje, valeta, sprejem najboljših učencev pri županu, zabava pri Cepetavčkih, zaključek šolske-

ga leta), se na spominski slovesnosti spomnili boja za Mirno Peč in na slavnostni seji podelili letošnje občinske nagrade. Trije konci tedna bodo športno in rekreativno obarvani (košarkaški turnir trojk, nogometni turnir, gasilsko tekmovanje, kolesarjenje »Mirnopeška pentlja«), ki se bodo zaključili s kolesarsko dirko v nedeljo, 29. junija, (nadaljevanje na 18. strani) Glasilo Občine Mirna Peč

15


program prireditev v okviru praznovanja 9. občinskega praznika mirna peč

V prostorih kulturnega doma Mirna Peč je od 25. maja 2008 do 30. junija 2008 na ogled razstava izdelkov iz 2. otroške likovne kolonije Osnovne šole Mirna Peč na temo »Globodolska dolina«. Ogled je možen v času prireditev ali po dogovoru na telefon: 07/39 36 100. Skupaj 20 prireditev in dogodkov so pripravila mirnopeška društva skupaj z Občino Mirna Peč. Občina Mirna Peč Trg 2, 8216 Mirna Peč T 07/ 39 36 100, F 07/ 39 36 107 obcina.mirnapec@siol.net

16

Glasilo Občine Mirna Peč

junij 2008


sreda, 11. junij 2008 ob 10. uri

Zaključek projekta »Shengen naj ne ločuje, temveč povezuje – z roko v roki iz preteklosti v prihodnost« / dvorana KD Mirna Peč / © Osnovna šola Mirna Peč

četrtek, 12. junija 2008 ob 17. uri

Valeta devetošolcev

/ atrij kulturnega doma / © Osnovna šola Mirna Peč

petek, 13. junij 2008 ob 12.30 uri

Sprejem najuspešnejših učencev OŠ Mirna Peč pri županu

/ večnamenski prostor kulturnega doma / © Občina Mirna Peč, Osnovna šola Mirna Peč

petek, 13. junij, ob 17. uri

Zabava pri Cepetavčkih

/ parkirišče ob vrtcu / © Vrtec Cepetavček, Občina Mirna Peč

sobota, 14. junija 2008 ob 10. uri

Pasuljada

/ igrišče na Poljanah pri Mirni Peči / © ŠTD Poljane

sobota, 14. junija 2008 ob 12. uri

Tradicionalni nogometni turnir za Pokal Občine Mirna Peč / Globodol / © ŠRD Mirna Peč, PGD Globodol

petek, 20. junija 2008, ob 13. uri

Spominska slovesnost uspešnega boja Gubčeve brigade za obrambo Mirne Peči

/ pod kozolcem pri gostilni Novljan / © Združenje borcev in udeležencev NOB in Občina Mirna Peč

petek, 20. junija 2008, ob 18. uri

Turnir v metanju trojk

/ igrišče pred gasilskim domom v Hmeljčiču / © PGD Hmeljčič, ŠRD Mirna Peč

petek, 20. junija 2008, ob 15. uri

Festival mirnopeških vin

/ parkirišče nasproti KD Mirna Peč / © Društvo vinogradnikov Mirna Peč

petek, 20. junija 2008, ob 19. uri

Slavnostna seja ob 9. občinskem prazniku s kulturnim programom in podelitvijo priznanj občine / večnamenski prostor KD Mirna Peč / © Občina Mirna Peč

sobota, 21. junija 2008, ob 8. uri

12. Tradicionalni pohod preko Hmeljnika / odhod izpred nekdanje okrepčevalnice »Na klančku« / © Turistično društvo Mirna Peč v sodelovanju z društvi

junij 2008

sobota, 21. junija 2008, ob 15. uri

Tradicionalno gasilsko tekmovanje za pokal Mirne Peči / igrišče ob Osnovni šoli Mirna Peč / © PGD Mirna Peč

nedelja, 22. junij 2008, ob 8. uri

Ribiško tekmovanje na Temenici / pri hidroelektrarni Pate v Ivanji vasi / © Ribiška družina Novo mesto

torek, 24. junij 2008, ob 17. uri

Slovesen zaključek šolskega leta / kulturni dom / © Osnovna šola Mirna Peč

sreda, 25. junija 2008, ob 13.30 uri

Kolesarjenje »Mirnopeška pentlja« / osrednji del Mirne Peči / © ŠRD Mirna Peč

petek, 27. junija 2008, ob 13. uri

Otvoritev objektov Vodohran Poljane (Plešivica) in črpališče na vrtini PG2 / vodohran Poljane nad naseljem Čemše / © Občina Mirna Peč

petek, 27. junija 2008, ob 17. uri

Tekmovanje košarkaških trojk / vaško igrišče v Jablanu / © ŠRD Mirna Peč in PGD Jablan

sobota, 28. junija 2008 ob 10. uri

Pohod mirnopeške konjenice po mirnopeški in globodolski dolini / z začetkom iz centra Mirne Peči / © Konjeniško društvo treh dolin Mirna Peč

sobota, 28. junij 2008, ob 15. uri

Prikaz kmetijske mehanizacije Miler / travnik ob igrišču OŠ Mirna Peč / © Govedorejsko društvo Mirna Peč

sobota, 28. junija 2008, ob 18. uri

Košnja sena na star način

/ travnik ob igrišču OŠ Mirna Peč / © Društvo upokojencev Mirna Peč

nedelja, 29. junija 2008, ob 9. uri

Kolesarska dirka za državno prvenstvo mlajših in starejših mladincev ter članov Mirna Peč – Trebnje – Mirna Peč / Kolesarski klub Adria Mobil Novo mesto / © Športno rekreativno društvo Mirna Peč, Občina Mirna Peč

nedelja, 29. junija 2008, ob 10. uri

Pohod mirnopeške konjenice po mirnopeški in šentjurski dolini / z začetkom iz centra Mirne Peči / © Konjeniško društvo treh dolin Mirna Peč

Organizatorji si pridržujejo pravico do sprememb v programu. Glasilo Občine Mirna Peč

17


Foto: Luka Piko

v kateri se bodo pomerili mlajši in starejši mladinci ter člani za državno prvenstvo. Člani naših društev pa nas bodo spet presenetila z marsičem: nas povabili na rekreativen pohod preko Hmeljnika z raznimi »dodatki«, skuhali bodo pasulj, nas izzvali na košnjo sena na star način, prikazali pa bodo tudi sodobno kmetijsko mehanizacijo Miler. Na ribiškem tekmovanju na Temenici bomo lahko preverili, kdo bo ujel največjo ribo, obiskala nas bo mirnopeška konjenica, ki se bo podala na pohod prav po vseh treh dolinah, prizadevni vinogradniki pa bodo priredili prvi festival mirnopeških vin, kjer bo zagotovo kaj videti in okusiti. Ker pa ravno v letošnjem letu naš rojak in prvi častni občan, pesnik Tone Pavček praznuje 80. letnico, je OŠ Mirna Peč konec maja temu dogodku namenila slavnostno akademijo. Več o tem si boste lahko prebrali v tej številki glasila. Istega dne je potekala še

18

Glasilo Občine Mirna Peč

otroška likovna kolonija z mednarodno udeležbo, na kateri je v globodolski dolini ustvarjalo 23 otrok iz sedmih šol. Razstava bo glede na zanimanje na ogled vsaj do konca junija. Praznik je čas veselja in spodbujanja pozitivnih vrednot. Življenja namreč ne sestavljajo samo težave in nesoglasja, življenje v isti občini pomeni predvsem skupno ustvarjanje in iskanje skupnega jezika med različnimi dejavniki v življenju lokalne skupnosti. Vsi, ki živimo v Občini Mirna Peč, se moramo zavedati, da smo tu doma. Zaradi tega se splača potruditi za svoj kraj in svojo občino, saj skupaj zmoremo več. Na skupno ustvarjanje in oblikovanje našega vsakdana imajo še poseben vpliv nekateri ljudje v naši občini. Mednje je zagotovo moč prišteti tudi letošnje občinske nagrajence, še poseben pečat kraju dajeta oba častna občana, akademik in pesnik, Tone Pavček

ter promotor narodnozabavne glasbe, Lojze Slak. Občina obeležuje vsakoletno obletnico svojega praznika s slavnostno sejo, na kateri podeli nagrade in priznanja občinskim nagrajencem. Letos bodo občinsko nagrado prejela tri društva: PGD Hmeljčič za 70 let delovanja, Lovska družina Mirna Peč za 60 let delovanja in Društvo vinogradnikov za 10 let delovanja. Naj pa na koncu za popotnico k letošnjemu občinskemu prazniku dodamo še nekaj besed »našega« Toneta Pavčka: »Sreča je, če se delo dobro opravi in sreča je, če imaš nekoga rad,« ali drugače: »Imejte se radi in naj vas pri delu spremlja sreča!«. S temi željami želimo vsem občanom čestitati ob 9. prazniku občine in lepo povabljeni na prireditve, ki bodo potekale do konca junija. Program prireditev si lahko ogledate v prilogi glasila. Mira Barbo, občinska uprava junij 2008


občinske nagrade

eta k a l P e Občin a Mirn Peč

Prostovoljno gasilsko društvo Hmeljčič Pred dobrimi sedmimi desetletji je misel in želja pomagati sočloveku v stiski vzpodbudila nekatere krajane Hmeljčiča, predvsem pa pobudnika Jožeta Kolenca in Franca zaradi česar nujno potrebujejo zmogljivo izvajajo tudi preventivne naloge varstva Progarja, da so ustanovili prostovoljno terensko vozilo. Prav zdaj intenzivno iščepred požari, naravnimi in drugimi nesregasilsko društvo. Za ljudi je bil to velik dojo primerno vozilo, ki ga bodo s pomočjo čami. Prebivalcem svetujejo in pomagagodek, saj je Hmeljčič z okoliškimi vasmi občine tudi kupili. V njihovi garaži je ta jo pri nakupu gasilskih aparatov, redno precej odmaknjen od središča Mirne Peči čas parkirano najstarejše gasilsko vozilo pregledujejo in vzdržujejo hidrante. PGD in velika pridobitev za kraj v času, ko so v mirnopeški občini, ki so ga rabljenega Hmeljčič je lani praznoval 70 letnico delobili požari zelo pogosti. Že leta 1950 so 1999 kupili od dvorskih gasilcev in ga vanja. Ob tej priložnosti so na slovesnosti začeli z gradnjo gasilskega doma, ki pa je nadgradili z visokotlačno brizgalno za hiob jubileju razvili nov prapor s podobo sv. kmalu postal premajhnem. Zato so se leta tro posredovanje pri začetnih požarih. To Florjana. S svojim požrtvovalnim, prostovoljnim 1984 odločili za gradnjo novega. Tega so preko 22 let staro vozilo ni več primerno delom je PGD Hmeljčič v letih delovazaradi pomanjkanja denarja gradili predza prevoz moštva, niti ne izpolnjuje stanvsem s prostovoljnimi prispevki, delom dardov za gašenje. Ker se v PGD Hmeljčič nja pomembno prispevalo k požarni članov in prebivalcev okoliških vasi. Grazavedajo, da se tehnika in načini gašenja varnosti v občini, zato mu le-ta podednja je trajala kar poldrugo stoletje, dom, spreminjata, nenehno skrbijo za izobraželjuje Plaketo Občine Mirna Peč. ki je danes družabno središče vasi, pa vanja in usposabljanje članov. V društvu so svečano odprli pred desetimi leti. Ob njem je pred petimi leti, ob pomoči občine in predvsem na veliko veselje mladih, zraslo še vaško igrišče. Prvo ročno brizgalno so gasilci nabavili leta 1939 v Pirničah, motorno pa so dobili 1974. PGD Hmeljčič, predseduje mu Franc Saje, ki je letos na predsedniškem mestu nasledil Franca Progarja ml., je eno od štirih gasilskih društev v mirnopeški občini. Ob ustanovitvi je štelo 15 članov, danes jih je preko sto. Najbolj ponosni so na mlade člane – letos bosta dve ekipi nastopili na gasilskem mladinskem tekmovanju Gasilske zveze Novo mesto. Kljub majhnosti pokrivajo dokaj razgibano območje osmih vasi, junij 2008

Glasilo Občine Mirna Peč

19


občinske nagrade

eta Plak e Občin a Mirn Peč

Lovska družina Mirna Peč Mirnopeška lovska družina je nastala z odločbo 5. septembra 1950 s povezavo Lovskih družin Kal in Mirna Peč, ustanovljenih leta 1946 in združenih leto kasneje. 40 članska mirnopeška zelena bratovščina, na čelu katere je starešina Martin Remic, je tako lani praznovala in obeležila 60 let obstoja ter delovanja. Ob tej priložnosti je pripravila proslavo z bogatim kulturnim programom, družabno srečanje in v prostorih občine lovsko razstavo. Predstavili so različne tukaj živeče divje živali, lovske trofeje ter lovsko publikacijo in opremo. Ob častitljivem jubileju so izdali zbornik Naših šestdeset let in ga brezplačno razdelili vsem gospodinjstvom v občini. A v zborniku ni predstavljena zgolj prehojena pot lovske družine in opisano poslanstvo lovske organizacije. Zasnovan in napisan je namreč tako, da ima tudi izobraževalni pomen, saj so v njem

20

Glasilo Občine Mirna Peč

zapisani nasveti za preprečevanje škode divjadi, na enem mestu pa so lovci zbrali tudi trenutno veljavne predpise in zakone, ki urejajo to področje. V zborniku so opisane vse živalske vrste, ki so in še živijo na tem območju, predstavljena je na novo odkrita Astina kraška jama in še bi lahko naštevali. Glavni cilj in naloga LD Mirna Peč je skrb za ohranjanje naravnega okolja ter sonaravno bivanje ljudi in živali. Lovci so eni tistih, ki se zavedajo svoje odgovorne naloge - našim zanamcem zapustiti naravo v najboljšem stanju. Poleg gojitve in ohranjanja divjadi ter narave, se lovci aktivno vključujejo v številna področja družbenega življenja v občini. Za izobraževanje občanov med drugim skrbijo tudi z lovskimi razstavami. Od zadnji so pripravili strokovno vodstvo po razstavi, tako da so si jo lahko ogledali in se ob tem nekaj naučili tudi najmlajši v občini, otroci

iz vrtca in osnovne šole. Že od začetka organiziranih čistilnih akcij v občini, se dejavno vključujejo kot nosilci oziroma koordinatorji tovrstnih akcij, kjer poleg otrok iz osnovne šole povezujejo tudi ostala društva. V zadnjih letih zgledno sodelujejo s kmeti pri preprečevanju škode divjadi na poljščinah in travnikih. Z nasveti in zaščitnimi sredstvi pomagajo pri preprečevanju škod, če pa do njih pride, kmetom nastalo škodo povrnejo. Aktivno sodelujejo pri vseh družabnih dogodkih v občini in so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. Lovska družina Mirna Peč je v letu 2007 praznovala 60-letnico delovanja. Z bogatim in zavzetim delom predstavljajo eno pomembnejših društev na področju varstva narave, zato ji občina podeljuje Plaketo Občine Mirna Peč. junij 2008


občinske nagrade

eta Plak e Občin a Mirn Peč

Društvo vinogradnikov Mirna Peč Društvo vinogradnikov Mirna Peč letos praznuje deset let delovanja. Zametki so se oblikovali v okviru Turističnega društva, ki je pred leti pripravilo prvo ocenjevanje mirnopeških vin. Kasneje so vinogradniki ustanovili Sekcijo vinogradnikov pri Turističnem društvu Mirna Peč, ki jo je vodil Anton Makše. V letu 1996 je Sekcija štela 33 članov, naslednje leto se je članstvo podvojilo na 67 in raslo še naprej. Prvo članarino so namenili nakupu refraktometra, kasneje so kupili še napravo za merjenje žvepla. Vsako leto so v sekciji pripravili tri strokovne ekskurzije in več predavanj o boleznih vinske trte, škropljenju, kletarjenju in negi mladih vin. Vinogradniki so sodelovali na dolenjski Cvičkariji, obrtnem sejmu v Novem mestu, na Mirnopeškem teku in občinskem prazniku. Leta 1998 so skupaj s Turističnim društvom Mirna Peč naredili premično vinogradniško brunarico, tega junij 2008

leta pripravili prvo martinovanje, vsako leto pa ocenjevanje vin. Na tretjem, ki je potekalo leta 1998, je strokovna komisija ocenila že 101 vzorec. Ker je bila sekcija vse bolj dejavna in je članstvo v njej nenehno raslo, je kot samostojno društvo zaživela marca 1999. Društvo je dva mandata vodil Dušan Pust, 2007 pa je bila za predsednico izvoljena Anita Hrastar. V društvu nadaljujejo z dejavnostmi nekdanje sekcije in postopoma dodajajo nove, kot so vinogradniški pohod, vsakoletna enodnevna ekskurzijo po slovenskih vinorodnih okoliših, sodelovanje pri pohodu Turističnega društva, kostanjev piknik, blagoslov vina v Hmeljčiču na god sv. Janeza Evangelista in ostale. Leta 2000 je več kot 30 članov društva opravilo tečaj iz senzorične analize vina, v zadnjih letih pa jih je šest opravilo 80-urni tečaj za degustatorja na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, od

teh sta Aleš Žagar in Brane Granda pridobila tudi licenco za pooblaščenega degustatorja. Lani je društvo dobilo Degustacijsko sekcijo, ki je pod vodstvom Braneta Grande od lanskega septembra pripravila 13 degustacij. V zadnjih letih je Društvo vinogradnikov nabavilo nove naprave za merjenje kisline, žvepla, alkohola in sladkorja, tri leta zapored so bile iz mirnopeškega društva izbrane cvičkove princese - Anita Hrastar, Barbara Kramar in Sonja Žagar. Društvo, ki danes šteje 175 članov, v okviru letošnjega občinskega praznika pripravlja prvi festival mirnopeških vin. Za zasluge pri promociji občine, za pomemben doprinos k razvoju vinogradništva in dvigu vinske kulture Vinogradniškemu društvu Mirna Peč občina podeljuje Plaketo Občine Mirna Peč.

Glasilo Občine Mirna Peč

21


društveno satje

TD Mirna Peč

Društveno ocenjevanje vin

V kraljestvu narcis

Mirnopeška bela vina boljša od rdečih

Drugo majsko soboto so se člani minopeškega Turističnega društva mudili na Golici. Vabilo za izlet je prišlo s strani Franca Somraka, ki je tega dne vodil planinsko skupino iz Krke. Pohod je izletniška skupina začela na Planini pod Golico, od koder so se odpravili na tri urno pot do koče na Golici. Čeprav je bila tura zlasti za »nedeljske sprehajalce« nekoliko naporna, je

Vinogradniško društvo Mirna Peč je skladno z nekajletno tradicijo tudi letos sredi marca v prostorih gostilne Špolar pripravilo ocenjevanje vin. Odziv vinogradnikov je bil dober, tako da sta 164 vzorcev ocenili dve ločeni komisiji. Ti sta večjo kakovost zabeležili pri belih vinih. “Rdeča” komisija, ki jo je vodil Samo Hudoklin, je ocenila 73 vzorcev rdečih vin, med njimi 33 cvičkov in 11 laških rizlingov. Število izločenih vzorcev je bilo največje v zadnjih letih – med drugim so izločili 12 vzorcev cvička, kar je približno enako kot

Vesela druščina pred kočo na Golici ponudila obilo lepega, saj so pohodnike že v dolini pozdravila prva rastišča narcis ali ključavnic, kakor jih imenujejo domačini. Vodič je opozarjal na razne zanimivosti ob poti. Med drugim je pokazal kraj, kjer so po vojni čez mejo zbežali mnogi Slovenci, nekateri pa tam ostali za vedno. Pri koči je sledil počitek. Tisti, ki so imeli še dovolj moči, so se povzpeli na vrh Golice (1835m), spet drugi pa so se odločili za lažjo pot in so moči, ki so jim še ostale, porabili za sproščeno druženje ter utrjevanje prijateljskih vezi. Na planini pod Suho se je vnovič zbrana skupina spustila v Javorniški rovt. Tu jih je prostrano rastišče narcis še zadnjič spomnilo po čem je znana Golica. Izlet se je zaključil pri planinski koči na Pristavi, kjer je sledil še ogled botaničnega vrta.

na drugih ocenjevanjih v dolenjskem vinorodnem okolišu. To dokazuje, da je bil letnik 2007 kar zahteven za kletarjenje, zlasti zaradi avgustovske toče, ki je klestila po občini. Najpogostejši vzroki za izločitev so bili oksidacija, cik in bekser. Nekatera vina so izločili tudi zaradi previsoke vsebnosti prostega žvepla, napak zaradi slabe ali neprimerne posode pa ni bilo. Laški rizlingi so prijetno presenetili. Pri belih vinih so izločili precej manj vzorcev, saj je “bela” komisija pod vodstvom dr. Mitje Kocjančiča zaradi bekserja ali oksidacije za neprimerne ocenila le šest vzorcev. Dobro so se odrezala deželna bela vina, nekoliko so razočarali sovinjoni in renski rizlingi. Navdušila so vina poznih trgatev z ostankom nepovretega sladkorja in starejši letniki, med katerimi je izstopal sovinjon 2003. Med belimi pinot-ji je šampiona pridelal Milan Hrastar, med modrimi frankinjami pa Zvone Lah. Za šampiona med cvički so razglasili vino Jerneja Fortune. Veliko zlato gre v roke Antonu Gorencu, zlato Jožetu Kovačiču in srebro Alojzu Primcu – vsem za beli pinot. Anita Hrastar, foto: Anita Hrastar POPRAVEK V zadnji številki občinskega glasila se je pri zapisu avtorja članka Tečaj zdravilnih rastlin: Naravna lekarna pritegnila prikradel tiskarski škrat. Avtorica besedila je Sonja Ramovš in ne Nataša Rupnik, kot smo pomotoma zapisali. Za napako se avtorici iskreno opravičujemo.

Narcise do koder seže oko

22

Glasilo Občine Mirna Peč

junij 2008


Društvo vinogradnikov na strokovni ekskurziji

Ena od majskih sobot je za člane Društva vinogradnikov Mirna Peč že tradicionalno rezervirana za strokovno ekskurzijo. Cilj letošnje ekskurzije sredi maja, ki se je udeležilo 35 članov, je bil vinorodni okoliš slovenska Istra, nekdaj poimenovan kot Koprski okoliš. Ta danes premore okrog 1500 hektarjev vinogradov in skoraj toliko nasadov oljk, saj je oljkarstvo v slovenski Istri v nenehnem vzponu.

Pri Rojacu v Gažonu

Obisk vinskih kleti Poglavitna pozornost izletnikov je seveda veljala vinom, čeprav so lahko na prvi postaji, v kleti Santomas v Šmarjah pri Kopru, degustirali tudi njihovo oljčno olje. Ampak zastavonoša te hiše (okrog 80 tisoč trt), ki se od lanskega leta ponaša z novo 2400 kvadratnih metrov veliko kletjo v treh nadstropjih, ki je lastnika Ludvika Nazarija Glavino stala poldrugi milijon evrov, je seveda refošk, tudi sicer v Istri daleč najbolj razširjena sorta. Vinogradniki so poskusili mlad in svež predlanski letnik, za primerjavo pa še nekaj starejših, med njimi tudi prestižni Grand cuvée (samo refošk), ki je celo na vinskih kartah nekaterih najbolj imenitnih newyorških restavracij. Kako tudi ne, saj mu je Santomasov najeti enolog in svetovalec, Francoz Claude Gros, pripisal večji potencial kot denimo slovitemu cabernet sauvignonu. Kot kaže so se napovedi že uresničile. Mirnopečani so pri Santomasu poskusili tudi malvazijo, da bi jo lahko primerjali s tistimi iz kleti Rojac v bližnjem Gažonu (okrog 70 tisoč trt). Mladi in zagnani enolog Uroš Rojac s svojimi vini večkrat hodi po robu. Prav zato je bil zanimiv sogovornik, skoraj dve uri dolga degustacija pa je kaj hitro minila. Seveda tudi tu ni šlo brez junij 2008

refoška, najprej kot penine v rose izvedbi, potem pa še kot mirno vino letnika 2006, ki je z izrazitejšo kislino deloval precej bolj sveže kot tisti pri Santomasu. Tako se je ponujala primerjava dveh različnih hišnih stilov iste sorte. Na naslednji degustaciji pa še tretji primerek, tokrat iz kleti Steras, mladega in široko izobraženega enologa Tilna Praprotnika iz Šareda (okrog 55 tisoč trt), ki je s pomočjo vodenega biološkega razkisa naredil že skoraj netipično mehek refošk; predvsem za tiste, ki so vajeni kislinsko bolj izrazitih in rezkih refoškov. Zadnja, torej tretja degustacija na turistični kmetiji Mahnič v Dragonji, je bila nadvse poučna. Ne le zaradi že prej omenjenega voditelja Tilna Praprotnika, pač pa tudi zaradi izbire vin. Tako so vinogradniki lahko spoznali redko istrsko rdečo sorto cipro, ki se ponaša z muškatnimi aromami, pa prave istrske muškate in spet malvazije, od suhih do slajših, pa še kak sivi pinot in chardonnay povrhu. Vina niso bila samo iz kleti Steras, ampak tudi od Ingrid Mahnič, predsednice Društva vinogradnikov in vinarjev slovenske Istre.

Presenečenje za konec Če zapišemo, da so vse tri degustacije brez vmesnega odmora za malico trajale skoraj

šest ur in da so mirnopeški vinogradniki poskusili več kot dvajset vin, bo marsikdo zamajal z glavo. Brez potrebe, saj ga ni bilo, ki bi kakorkoli pretiraval, ampak so vsi zmerno in poznavalsko srkali iz ponujenih kozarcev ter se navduševali nad dosežki gostiteljev vinarjev. Ko je bilo naposled tudi tega dovolj, so krenili k Sv. Petru, kjer je ogleda vredna Tonina hiša, spremenjena v istrski etnografski muzej s torklo, kot še danes v teh krajih pravijo oljarni za pridobivanje oljčnega olja. Nedaleč od tu je bila zadnja postaja, ko so si v Novi vasi privezali želodce, kot se dnevu in prestanim »naporom« spodobi. A so si jih od smeha in dobre volje prej še pošteno razvezali, saj je veselo družbo nenapovedano obiskal rojak Tone Pavček. Jože Rozman in Aleš Žagar, ki sta poskrbela za presenečenje, sta Pavčka povabila tudi zato, ker že dobrih 40 let bolj ali manj stalno živi v bližnji Seči in je na svoj poetičen način povedal marsikaj o Istri in sebi. Izletnikom je recitiral svojo pesem o refošku, vse skupaj pa zabelil s toliko hudomušnosti, da dobra volja še dolgo ni splahnela. Jože Rozman, foto: Franc Papež

Ocenjevanje vin za 36. Teden cvička Za 36. Teden cvička, ki je na novomeškem Glavnem trgu potekal od 24. maja do 1. junija, so vinogradniki iz 30-ih društev Zveze društev vinogradnikov Dolenjske v oceno dali rekordnih 1.275 vzorcev vin, od tega je bilo 594 cvičkov. Strokovne komisije so vzorce ocenjevale kar štiri dni. Kot vsako leto je na ocenjevanju za Teden cvička sodelovalo tudi mirnopeško Društvo vinogradnikov. Mirnopeški vinogradniki so v oceno poslali 45 vzorcev, med katerimi je najvišjo oceno 18,17 prejel beli pinot Braneta Grande, ki je kot edini mirnopečan tudi prejel veliko zlato. Med mirnopeškimi cvički pa je komisija z 15,87 najbolje ocenila vzorec Marjana Ravnikarja. A. Hrastar

Glasilo Občine Mirna Peč

23

društveno satje

V znamenju primorskih vin


Ob godu sv. Jurija

9. blagoslov konj iz treh dolin

Svetemu Juriju, ki je godoval 23. aprila, je v Sloveniji posvečenih kar 88 cerkva, največ v osrednjem delu države. Je tudi zavetnik prestolnice Ljubljane, Pirana in Moskve. Ena izmed cerkva, ki nosi njegovo ime, je podružnična cerkev sv. Jurija v Šentjuriju pri Mirni Peči, ki je v zgodovinskih listinah omenjena že davnega leta 1575. Njen glavni oltar je posvečen sv. Juriju, ki je tako kot sv. Štefan, zavetnik ter priprošnjik konj in konjenikov. Prav zato si je mirnopeško konjeniško društvo izbralo njegov god za vsakoletni blagoslov teh plemenitih živali.

Za zdravje in srečo

Konjeniško društvo treh dolin Mirna Peč je na letošnjem 9. blagoslovu 27. aprila naštelo preko 50 konj. V okviru društva so pred leti sestavili in opremili slavnostno kvadriljo petih konjenikov, ki je razpoznavna po svetlo modrih pelerinah z rumenimi obrobami ter privihanem levem krajniku klobuka. Uniforma slavnostne kvadrilje, ki ji poveljuje stotnik, izhaja iz zgodovinske osnove, saj gre za grajsko barvo. Po dopoldanski maši, ki jo je za to sosesko daroval domači župnik Janez Rihtaršič in med katero je blagoslovil tudi kruh za konje, so se tamkajšnji konjeniki v družbi kolegov iz Velike Loke, Češče vasi, Šentjerneja in Trebelnega z okrašenimi konji ter vpregami, na čelu s slavnostno kvadriljo, v sprevodu udeležili blagoslova. V prošnjah je župnik živali in njihove gospodarje priporočil Bogu, blagoslov pa naj bi jih obvaroval pred boleznimi in nesrečami. Nedeljsko popoldne so konjeniki izkoristili še za krajši treking od Šentjurija do Okroglice, preko Zijala in ob Temenici v Mirno Peč.

Čez drn in strn

V društvu je zdaj 54 članov, njihova konjenica šteje 30 aktivnih konj, s katerimi so jezdeci dolžni sodelovati na akcijah društva ter na tistih prireditvah v občini, kjer ni nevarnosti za živali in jezdece. Po napovedi predsednika društva Sreča Kastelica njihova konjenica letos namerava prejezditi

24

Glasilo Občine Mirna Peč

kar precejšen del Slovenije. Začeli so že februarja na Trojanah, v najlepšem mesecu leta – v maju so se podali po poteh soške fronte, v avgustu se bodo povzpeli na Veliko planino, septembra pa bodo pojezdili v Dole pri Litiji. Za vse naštete poti si bodo vzeli po nekaj dni, a kljub temu ne bodo opustili raziskovanja domačih in okoliških gričev, na katere se podajo vsako prvo nedeljo v mesecu. Na povabila prijateljev se bodo udeleževali konjeniških prireditev tudi v drugih občinah. V dneh ob občinskem prazniku mirnopeške občine bodo gostili kolege iz drugih konjeniških društev in jim v dveh dneh s hrbtov svojih konjičkov razkazali celotno domačo občino. Poleg tega imajo v jeseni namen organizirati izlet za vse člane društva in prijatelje. Poleg omenjenega skrbijo za nenehno izobraževanje, zato pripravljajo predavanja in oglede filmov o konjih ter konjskih športih. Za konec leta bodo pripravili silvestrovanje regijskih konjenikov in konjarjev, na katerem pričakujejo veliko udeležencev. Kot zatrjuje Srečo Kastelic, je namen društva aktivno preživljati prosti čas v sožitju s plemenitimi lepotci in naravo. Spomin na niti ne tako oddaljeno zgodovino, ko sta se konj in človek dopolnjevala ter skupaj delala za preživetje številnih slovenskih družin, obujajo z ohranjanjem in predstavitvami starih običajev ter del povezanih s konji. Ljuba SUKOVIČ, foto: Luka Piko junij 2008


Območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž

Ljudske pesmi iz bogate zakladnice slovenskega ljudskega izročila so v Mirni Peči starejši generaciji spet obudile spomin na nekdanje čase, nekateri predstavniki mlajše pa so se z njeno vsebino in melodijo prvič srečali. Srečanje je zaznamoval krst pevske skupine Kres, ki se je prvič predstavila prav v Mirni Peči.

Teden Rdečega križa

Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti iz Novega mesta, Občina Mirna Peč in Mestna občina Novo mesto so 6. junija v prostorih Doma kulture v Mirni Peči omogoči območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, na katerem se je predstavilo osem pevskih skupin: Fantje z vasi KD Škocjan, domačinke Čebelice Društva

podeželskih žena Mirna Peč, Podgorjanski prijatelji ZŠAM Novo mesto, Ljudske pevke Društva kmetic iz Šentjerneja, ljudski pevci Vaški zvon KD Prečna, pevska skupina Žitni klas iz Društva kmečkih žena Suha krajina, ljudske pevke Šmarjetke iz Društva podeželskih žena Šmarjeta in kot zadnja od osmih skupin Pevska skupina Folklornega društva Kres

Številne aktivnosti za boljši jutri

  V sklopu dejavnosti ob tednu Rdečega križa so v KORK Mirna Peč ob pomoči OZRK Novo mesto prvo majsko soboto na tamkajšnjem sejmiščnem prostoru

Preventivne akcije so se udeležili številni občani

Ko Valovi zapojo Mešani pevski zbor Valovi je prvo junijsko nedeljo v župnijski cerkvi, pod vodstvom zborovodkinje Marije Parkelj, priredil krajši koncert, s katerim so počastili god zavetnikov župnije in srečanje vseh zakonskih jubilantov. Njihovi pevski gostje so bili pevci Frančiškanskega komornega zbora KUD Hugolin Sattner iz Novega mesta, ki ga vodi Matej Burger. Polona Kramar, foto: Franci Ramovš junij 2008

pripravili meritve krvnega tlaka, krvnega sladkorja in holesterola. Akcija je bila zelo dobro obiskana. Poleg tega so člani obiskali prvošolčke, jim predstavili dejavnost in z njimi poklepetali o tem, kako lahko tudi oni kot mladi člani Rdečega križa pomagajo drugim. V trgovini v središču kraja je ob tednu Rdečega križa potekala akcija »Košarica Rdečega križa«. Zbrane dobrine so člani v obliki paketa namenili socialno ogroženim občanom.  KORK Mirna Peč Glasilo Občine Mirna Peč

25

iz treh dolin

Praznik ljudske pesmi

iz Novega mesta. Vsaka skupina ljudskih pevcev in pevk je zapela po tri pesmi po lastnem izboru. Glede na vsebino je bilo med njimi največ hudomušnih, ljubezenskih in tragičnih balad. Marsikatera skupina je tudi z obleko, obutvijo, pričeskami in ostalo opremo spominjala na čase v začetku 19. stoletja. Predvsem je tako po kakovosti izvedenih pesmi kot po izvirni ureditvi pevcev izstopala Pevska skupina Folklornega društva Kres, za katero je bil to tudi krstni nastop, saj so jo Kresovci ustanovili prav pred kratkim. Predstavnik Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti iz Novega mesta, ki je prireditev tudi povezoval, je vsem skupinam za udeležbo in sodelovanje na srečanju podelil posebna priznanja, gledalci in poslušalci v dvorani pa so jih nagradili z aplavzom. Ljuba SUKOVIČ, foto: Luka Piko


Srečanje upokojencev

Predavanje Ruth Podgornik Reš

Na Gorjancih tudi Mirnopečani Smernice iz treh dolin

7. srečanje upokojencev, ki ga že tradicionalno pripravlja Pokrajinska zveza društev upokojencev Dolenjske, se je letos odvijalo 22. maja pri Sv. Miklavžu na Gorjancih. Udeležili so se ga tudi upokojenci iz mirnopeškega društva. Program je popestrilo medgeneracijsko srečanje z učenci Osnovne šole Brusnice. Društvo upokojencev Novo mesto je pod vodstvom gorskega vodnika Toneta Progarja pripravilo orientacijsko tekmovanje v pohodništvu, na katerem se je med seboj pomerilo 16 ekip. Iz 14-ih društev se je prijavilo vsega 90 tekmovalcev, med njimi šestčlanska ekipa Mirnopečanov. Med pohodom so se tekmovalci ubadali s številnimi nalogami. Zbijali so kozla - to je stara igra, s katero so si upokojenci v mladosti pogosto krajšali čas na paši. Metali so obroče na drog, se pomerili v poznavanju gorjanske flore in favne ter se spopadli s štafetnim skokom z mesta. Mirnopečani so nepričakovano zasedli odlično drugo mesto. Drago Saje

okrasnih zasaditev za novo sezono Zgodaj spomladi smo že začeli razmišljati, kako bomo urejali svoje domove in njihovo okolico. Zanimalo nas je kakšne so letošnje modne novosti pri izbiri in vzgoji lončnic, kako okrasiti balkone, urediti terase in zasaditi cvetlične gredice, zato je Turistično društvo Mirna Peč pripravilo predavanje na to temo. O vseh novostih na tem področju je konec marca predavala priznana strokovnjakinja za okrasno cvetje in vrtnarstvo, univ. dipl.

Pesem je vnovič družila V okviru Društva upokojencev Mirna Peč od decembra 2002 deluje moški pevski zbor Rožmarin. Člani zbora, ki ga sestavljajo upokojenci, pa tudi mlajši pevci, so zelo dejavni. Tako so se 12. maja udeležili 6. revije pevskih zborov Pesem nas druži, v pripravi Pokrajinske zveze društev upokojencev Dolenjske. V dvorani trgovskega centra Tuš se je predstavilo sedem pevskih zborov, ki prepevajo zlasti slovensko ljudsko pesem. Ta je blizu tudi mirnopeškemu Rožmarinu, ki se je v dolenjski prestolnici predstavil z dvema pesmima. Zapeli so ljudsko Prišla bo pomlad

in pesem Simona Gregorčiča, ki jo je uglasbil Hrabroslav Volarič, Eno devo le bom ljubil. Pevci se tudi sicer redno udeležujejo pevskih revij na Dolenjskem ter sodelujejo na kulturnih in drugih prireditvah v domači občini. Že po dobrem letu delovanja so v Mirni Peči pripravili prvi samostojni koncert. V letu 2005 je izšla samostojna zgoščenka in kaseta z ljudskimi ter ponarodelimi pesmimi. V letu 2006 so v sodelovanju z Mirnopeškimi harmonikaši posneli videospot, kjer so se s pesmijo postavili med trte. Drago Saje

26

Glasilo Občine Mirna Peč

inž. agronomije Ruth Podgornik Reš. Predavanje, ki je potekalo v Kulturnem domu, je z zanimanjem spremljalo veliko ljubiteljev in ljubiteljic cvetja. Podgornikova je navzoče najprej seznanila z vsebinami knjig, ki jih je napisala in v katerih najdemo nasvete za vzgojo posameznih okrasnih rastlin. Naslov zadnje je Cvetoče razkošje. Svetovala je, kako saditi in vzgajati sezonske rastline v cvetličnih koritih z vodno rezervo. Predstavila je nove okrasne rastline, ki so moderne pri zasaditvah v letošnjem letu. Standardne zasaditve z raznovrstnimi bršljankami lahko popestrimo z modernimi travami. Vse bolj pojunij 2008


Mladinci PGD Jablan osmi v državi Mladinci PGD Jablan so na državnem tekmovanju nastopili že drugič po predhodni zmagi na tekmovanju Gasilske zveze Novo mesto in na regijskem tekmovanju na Mirni. Devet člansko ekipo v sestavi Anje Papež, Ane Mervar, Sare Novak, Urške Kočjaž, Karmen Plavec, Mihe Papež, Marka in Jana Kopača ter Tadeja Klemenčiča so poleg mentorjev Marjana Janklja in Francija Novaka na Ravne pospremili tudi nekateri vaščani. Skupaj se jih je nabralo 27. Tekmovanje je potekalo v štirih skupinah in sicer: pionirji, pionirke, mladinci in mladinke. Mladinci PGD Jablan so na začetku odlično opravili s suho vajo z motorko, čeprav so si priborili 10 kazenskih točk. Sledila je štafeta, ki velja za majhno slabost moštva. Tako tudi tokrat ni šlo povsem gladko, a so bili mladinci z rezultatom kar zadovoljni. Med čakanjem na razglasitev rezultatov

stajajo priljubljena zmajeva krila in sladki krompir. Za popestritev zasaditve se lahko uporabi kengurujeve tačke, azteško sladilo, vanilijevko, pepermint pelargonije, itd. Pri zasaditvi je pomembna izbira rastlin, upoštevati pa je potrebno tudi lego balkonov in oken. Da bodo rastline hitro rasle in razveseljevale z bujnim cvetenjem, jih je potrebno pravilno zalivati in dognojevati. Predavateljica je predstavila še veliko novosti s področja vzgoje okrasnih rastlin, urejanja vrtov in okolice hiš. Poudarila je, da je poleg znanja pri vzgoji okrasnih rastlin velikega pomena tudi domiselnost vsakega posameznika. Turistično društvo Mirna Peč bo tudi letos v občini izvedlo tekmovanje »Moja dežela lepa in gostoljubna«. Nove zasaditve z bogato cvetočimi lončnicami pa bodo domove z okolico nedvomno še polepšale. Ladislava Rupena

Uspešna ekipa mladincev PGD Jablan in njihovi navijači so si gasilci in njihovi spremljevalci ogledali tamkajšnjo pivnico Relax, kjer pridelajo od 35000 do 40000 litrov piva. Kasneje so vsi z največjim zanimanjem poslušali razvrstitev za mladince. Ko so zaslišali »8. mesto, Jablan!« je bilo veselje nepopisno, saj je ekipa mladincev, v kateri deluje kar pet deklet, izboljšala najboljši dosežek društva na državnem tekmovanju in sicer 13. mesto. Osmo mesto je bilo hkrati tudi druga najboljša uvrstitev dolenjske regije na letošnjem tekmovanju, saj so bili s 6. mestom boljši le pionirji PGD Štatenberg. Mladincem še enkrat vse čestitke, za izjemno delo pri treniranju mladincev in članov A ter B ekipe pa gre zahvala poveljniku Marjanu Janklju. Matej Papež

Izpolnite anketo in prispevajte k izboljšanju dela V želji, da bi čim bolj prisluhnili uporabnikom in tako izboljšali kakovost storitev Občinske uprave Občine Mirna Peč, smo pripravili vprašalnik - anketo o kakovosti dela občinske uprave, na podlagi katere bomo analizirali vaša mnenja in pričakovanja glede kakovosti storitev, ki jih opravljamo za vas. Anketa je anomimna in bo poteka od junija do konca septembra. Vprašalnik lahko izpolnite na sedežu občine in ga oddate v posebno škatlo, lahko pa jo vzamete s sabo in izpolnjeno anketo vrnete v priloženi kuverti s plačano poštnino na naslov: Občina Mirna Peč, Trg 2, 8216 Mirna Peč, z oznako “interno - anketa”. Lahko ga pošljete tudi po elektronski pošti na naslov: obcina.mirnapec@siol.net. Obenem bi vas želeli še spomniti, da v tem času poteka še anketa o pokritosti telekomunikacijskih storitev na območju Občine Mirna Peč, s katero želimo ugotoviti realno stanje o pokritosti TK storitev v naši občini in ugotovljeno stanje pokritosti sporočiti Ministrstvu za gospodarstvo.  Zahvaljujemo se vam za sodelovanje! Vladimira Fabjan Barbo, direktorica občinske uprave junij 2008

Glasilo Občine Mirna Peč

27

iz treh dolin

Mladinci Prostovoljnega gasilskega društva Jablan so maja nanizali zavidljiv uspeh. Na državnem gasilskem tekmovanju, ki je v Ravnah na Koroškem potekalo 17. maja, so dosegli najboljšo uvrstitev doslej, osmo mesto.


Celoletni šolski projekt

2. likovno srečanje

iz šolskega panja

V čast rojaku Tonetu Pavčku Globodolska Učenci in učitelji Osnovne šole Mirna Peč ter delavke vrtca Cepetavček in otroci so 23. maja staršem in gostom predstavili celoletni projekt, posvečen prihajajoči 80-letnici odličnega pesnika in človeka z velikim srcem, Tonetu Pavčku.

dolina v očeh likovnikov Sočasno s slovesnostjo, ki je zaključila celoletni šolski projekt, posvečen Tonetu Pavčku, je občina Mirna Peč v sodelovanju z Osnovno šolo Mirna Peč pripravila 2. srečanje mladih likovnih ustvarjalcev. Letošnjega likovnega srečanja so se udeležili učenci šestih slovenskih osnovnih šol ter učenci hrvaške osnovne šole Žakanje.

Rojaka in častna občana občine Mirna Peč: Lojze Slak in Tone Pavček. V projektu so sodelovali vsi učenci, ki so preko različnih dejavnosti spoznavali Toneta Pavčka. Slovesnost je bila namenjena predstavitvi dela učencev in mentorjev, predvsem pa Tonetu Pavčku. Erika Hrastar in Žiga Pungerčar Marn sta v vlogi povezovalca odlično opravila svoje delo.

Zvoneta Laha in ravnatelja Aleksandra Rupene je sledilo presenečenje – Lojze Slak z ansamblom je prijetno presenetil pesnika ter vse navzoče, pevski zbor Čebelice in mirnopeški harmonikarji pa so zaključili slovesnost. Navzoči so lahko prisluhnili še pogovoru s Tonetom Pavčkom,

Pavček s soprogo Marijo, sestro Marijo in hčerko Sašo, priznano dramsko igralko. Na fotografiji (z leve): župan Zvone Lah, ravnatelj OŠ Aleksander Rupena in Tone Pavček. Predstavili so se učenci 1. razredov, ki so z ilustracijo in pesmijo orisali pesnikovo življenjsko pot, učenci 2. razredov so dramatizirali Jurija Murija, tretješolci so govorili o dedu, dramski krožek je predstavil leto pesnikovega šolanja v Mirni Peči, pevski zbor je zapel Pavčkove pesmi, učenci filmskega krožka so posneli film, otroci iz vrtca so plesali, učenci višjih razredov so predstavljali Pavčkove pesmi. Po nagovoru župana

28

Glasilo Občine Mirna Peč

ki je na vprašanje, katere vrednote naj bi živeli njegovi Šentjurci in Mirnopečani, odgovoril, da je prepričan, da njegovi rojaki vedo, katere so tiste prave vrednote – poštenost, delo, vse, kar je povezano z zemljo, in delati dobro. Šola je ob tej priložnosti izdala časopis Šentjurci 2, ki so ga prejeli vsi obiskovalci, prav tako pa je bilo možno kupiti Pavčkovo novo pesniško zbirko z naslovom Same pesmi o ljubezni. Barbara Goršič, foto: Milan Markelj in arhiv OŠ Mirna Peč

Mladi likovniki so po sprejemu v Mirni Peči ustvarjali v delavnicah v Globodolski dolini, kar je bila tema letošnjega srečanja. Svoje izdelke so učenci razstavili v občinski dvorani, kjer je popoldan sledil tudi slovesen zaključek kolonije s svečanim odprtjem razstave in s podelitvijo priznanj vsem udeležencem. Strokovni vodja projekta, Aleša Sušnik Škedelj, je projekt pohvalila in izrazila željo, da bi le-ta prerasel v vsakoletno, tradicionalno srečanje, zato sta z ravnateljem mirnopeške šole projekt že predlagala v letni delovni načrt šole za prihodnje šolsko leto. Če vas zanima, kaj vse so mladi ustvarjalci opazili in ustvarili v globodolski dolini, ste vljudno vabljeni, da obiščete razstavo v občinskih prostorih. Tatjana Kupljenik junij 2008


Vseslovenski osnovnošolski projekt

Z vstopom Slovenije v Evropsko skupnost je zorela tudi misel, da je potrebno gojiti pripadnost tej skupnosti. Projekt Evropska vas med učenci osnovnih šol, učitelji in starši pomaga širiti vedenja o državah članicah Evropske skupnosti, njihovih prebivalcih in zanimivostih, širi obzorja ter spodbuja sprejemanje in upoštevanje različnosti.

V projektu Evropska vas, ki se je začel leta 1992 v Mariboru, nato pa se razširil po vsej Sloveniji, so letos že drugo leto sodelovali tudi učenci Osnovne šole Mirna Peč. Pri različnih predmetih in dejavnostih so spoznavali značilnosti Finske ter Cipra. Svoje izdelke so 9. maja predstavili na skupnem srečanju vseh šol iz Dolenj-

ske, ki so sodelovale v projektu Evropska vas. Vsaka šola, ki je sodelovala v projektu, je poleg izbranih držav predstavila tudi slovensko pokrajino. Osnovna šola Mirna Peč je predstavila značilnosti Gorenjske. Skupno srečanje je potekalo v Kulturno kongresnem centru v Dolenjskih Toplicah, kjer so učenci na stojnicah

Tekmovanje iz znanja zgodovine

Sedmošolci na Gorenju

Devetošolci mirnopeške osnovne šole so bili na letošnjem državnem tekmovanju iz zgodovine zelo uspešni; dosegli so dve zlati in dve srebrni priznanji. Tekmovanje je potekalo na temo »V olimpijskem letu - Stari Grki«. Učenci so poglabljali znanje o naseljevanju grških plemen, začetkih grške demokracije, kruti vzgoji v Šparti, herojskih vojnah proti napadalnim Perzijcem, o vsakdanjem življenju premožnih Grkov in zatiranju žensk, poudarek pa so namenili olimpijskim igram, saj je letošnje leto olimpijsko. Šolskega tekmovanja v februarju se je udeležilo 19 učencev sedmega, osmega in devetega razreda. 11 jih je doseglo bronasto priznanje. 19. marca je sledilo še državno tekmovanje za Dolenjsko in Belo krajino, ki ga je pripravila Osnovna šola Semič. Tam se je za zlata in srebrna priznanja potegovalo pet učencev iz naše šole. Erika Hrastar in Anja Pekolj sta dosegli zlato priznanje, Žiga Pungerčar Marn in Urška Kolenc pa srebrno priznanje.

in v dvorani na čim bolj izviren način prikazali značilnosti posameznih držav in pokrajin, s tem pa so na najboljši možen način predstavljali tudi Mirno Peč. Danijel Brezovar, šolski koordinator projekta Evropska vas

Sedmošolci so letošnje šolsko leto težko dočakali pomladni maj, saj so se med 19. in 23. majem odpravili na Gorenje nad Zrečami v šolo v naravi. Prvega dne so se učenci skupaj z učiteljema-mentorjema Igorjem Zadravcem in Rokom Kresetom, namestili po sobah ter se seznanili s pravili, ki so jim jih predstavili animatorji Centra šolskih in obšolskih dejavnosti Gorenje. Lokacija doma z okolico ponuja številne možnosti za izvajanje različnih dejavnosti, ki so sestavni del programa Šole v naravi – pohodništvo, kolesarjenje, plezanje, igre z žogo, alpsko smučanje, smučarski teki ter vse dejavnosti, ki so povezane z bivanjem v naravi. Mirnopeški učenci so skozi cel teden spoznavali športne in naravoslovne vsebine. Izvajali so pohode, obravnavali vode in življenje v njih, lotili so se plezanja po umetni steni, se naučili plesti vozle, spoznali rastline in življenje v gozdu. Kljub zanimivim dejavnostim in kakovostno zapolnjenim dnevom pa so se učenci z veseljem vrnili domov, kjer so jih pričakali starši. Tatjana Kupljenik

Igor Zadravec, prof. zgodovine in geografije junij 2008

Glasilo Občine Mirna Peč

29

iz šolskega panja

Evropska vas širi védenje o državah članicah EU


Cepetavček bralček

Cepetavčki in T. Pavček

cepetavčkove novice

Od Šentjurja do Afrike Vsi Cepetavčki so maja s Pavčkovim Jurijem Murijem potovali po Afriki. Prav natančno so prebirali obe njegovi slikanici Juri Muri v Afriki in Juri Muri drugič v Afriki. Brali so tudi ostale Pavčkove pesmi iz pesniških zbirk za otroke in poslušali njegove uglasbene pesmi. Cepetavčke je obiskala popotnica in predavateljica Andreja Rustja. Ob diapozitivih jih je vodila po zanimivem živalskem in rastlinskem svetu Afrike ter jim pripovedovala o načinu življenja Afričanov. S seboj je prinesla zanimive predmete in oblačila. Poskusili so arašidovo maslo in dateljne ter prisluhnili afriški pravljici. Otroci so cel mesec umetniško ustvarjali v skupnem prostoru, na panojih. V igralnicah so nastajali izdelki, od afriških živali in palm, ogrlic, zamorčkov, zemljevidov Afrike do komentarjev otrok Kako bi potovali v Afriko?. »Nekje na Dolenjskem so kraji, hiša, vinograd, košček polja… Tam so meseci sami maji, tam sem nekoč bil doma,« piše Tone Pavček v eni svojih pesmi. In tja v Šentjurij so odšle tri najstarejše skupine Cepetavčkov, si ogledale »Pavčkovino« in pokramljale s Pavčkovo sestro Marijo. In ker bo letos

pesnik praznoval 80 let, je mlade osnovnošolce nagradil z obiskom na slovesni prireditvi njemu v čast. Najstarejša skupina vrtičkarjev je pridno vadila in mu zaplesala na njegovo uglasbeno pesem Kaj vse je tata. Ob zaključku je slavljenec obljubil, da bo z nami tudi za 90 let, ampak z manjšim programom. Marija Mikec, vzgojiteljica

V vrtcu Cepetavček so konec aprila zaključili projekt Cepetavček bralček. Ob tej priložnosti so Cepetavčki pripravili kulturni program s podelitvijo priznanj Cepetavčka bralčka. Pohvalno je, da so diplomo prejeli prav vsi otroci vrtca. Da pa ne bi praznovali sami, so v šolsko jedilnico povabili stare starše. Nastope vseh skupin sta spremlja-

la Matej Burger na klaviaturi in Andraž Cesar s harmoniko. Zbrane je nagovorila pomočnica ravnatelja Mojca Lužar in poudarila pomen knjige za razvoj otrok ter utrjevanje medgeneracijskih vezi. Po prireditvi so se otroci vrnili v vrtec, dedke in babice obdarili z izvirnimi darili, skupaj popili sok in se posladkali s torto. Marta Lužar, vzgojiteljica

Zabavno druženje staršev in otrok V vrtcu Cepetavček je ustaljena praksa, da v marcu pripravijo srečanje družin. Letos je družinski dan potekal nekoliko drugače. S starši so se srečevali po oddelkih. Mali Medvedki so skozi igro, glasbo in ples predstavili potek dela čez leto. Pri najmlaj-

Kako bi potovali v Afriko? Komentarji otrok skupine Veverice (5-6 let)

• V Afriko bi potoval s padalom, ker je šel Juri Muri tudi s padalom. Z ladjo ne, ker se je Juri Muri bal vode. (Tim) • V Afriko bi potoval z letalom, ker je Afrika daleč in ne moraš zdržat, samo z letalom lahko. (Marijan) • V Afriko bi potoval prvič z avionom, potem pa z balonom, ker sta oba leteča stvar. (Ema) • Po kamnih bi šel s traktorjem. Potem bi šel pa na ladjo, pa z avtobusom malo naprej. Potem bi pa z avionom preletel morje. Potem bi pa po Afriki malo s kolesom se peljal. Ko ne bi mogel več vrteti pedalov, bi šel z avtom. Ko bi šel domov, bi šel z balonom. (Žan R.) • Z ladjo bi plula po morju. Ko bi prišla do kopnega, bi šla ven in s traktorjem naprej. Balon bi me čakal nekje drugje in potem bi šla z njim v zrak. (Kaja) • Z avtobusom, ker mi je všeč. V Afriko bi šel po črti (ekvator). S traktorjem bi šel po cesti in bi videl živali. (Žan H.)

30

Glasilo Občine Mirna Peč

ših miškah so starši zaigrali Mojco Pokrajculjo. V skupini Veverice sta potekali dve delavnici: izdelovanje ljudskega glasbila in ples, Srnice so staršem pripravile kratek kulturni program, nato pa so skupaj izdelali vetrnice iz plastenk. Polžki so se predstavili s senčnim gledališčem: Kdo je videl? ter starše naučili plesati Murenčke. Starši so aktivno sodelovali pri vseh dejavnostih. Po končanem delu je v vseh skupinah sledilo skupno druženje ob soku in kavici, otroci pa niso pozabili svoje starše obdariti z darilci, ki so jih izdelali sami. Anica Krese, vzgojiteljica junij 2008


Na izletu

Z nahrbtniki dobre volje in oboroženi s čarovniškimi besedami so se najmlajši šolarčki in najstarejši vrtičkarji 24. aprila odpravili v deželo Janka in Metke. Slaba vremenska napoved ni pokvarila veselja in z njimi se je nato cel dan veselilo tudi prijetno pomladno sonce. Po eno urni vožnji so prispeli pred Uršulinski dam, kjer jih je že čakal drvar Jaka. Popeljal jih je v pravljični gozd, kjer sta se izgubila Janko in Metka. Pod majajočimi smrekami in mogočnimi hrasti je gozdar

Kamenčki so bili edina možnost, da se vrnejo nazaj, zato jih je bilo potrebno preudarno porabiti. Natančno so šteli korake: »Ena, dve, tri, štiri, pet,… petnajst, šestnajst, dvajset,….devetindvajset, trideset«

cepetavčkove novice

Po poti Janka in Metke

Cenjeni Mirnopečani! Zavarovalnica Tilia vas obvešča, da je v Mirni Peči za vas odprla zastopniško pisarno. Vabimo vas v nove prostore na Trg 50, kjer sta vam za svetovanje in sklenitev zavarovanj na voljo: Robert Zupančič 051/677-432 Jože Zoran 041/652-639.

povedal pravljico ter pokazal kako se zakuri in pogasi ogenj. Da se zgodba ne bi ponovila, je razdelil svetleče kamenčke in malčki so se pogumno odpravili po poti, kjer sta se izgubila Janko in Metka.

junij 2008

in odvrgli svetleči kamenček. Napetost je naraščala, saj je v zraku že dišalo po pravi čarovnici Uršuli. S črnim ogrinjalom in širokim klobukom jim je s košaro v roki prihajala nasproti. Naučila jih je čarovniškega pozdrava. Dežnih kapel pa ji le ni uspelo pregnati, zato so morali poseči po svojih pisanih dežnikih. Seveda je pokazala svojo leseno čarovniško hišo in posebno kopalno kad, v kateri se enkrat na leto okopa. Skupaj s čarovnico so sledili svetlečim kamenčkom in prišli do avtobusa, ki jih je odpeljal na kosilo v Uršulinski dom. Po kosilu so si ogledali Lutkovno igrico »Janko in Metka« v Izvedbi lutkarja Boštjana Severja. Sledile so ustvarjalne delavnice, v katerih so se naučili čarovniškega plesa in si izdelali letečo čarovnico ter hiško. V čarobnem prostoru, kamor učiteljice in vzgojiteljice niso smele, so otroci izrazili svojo skrito željo. Hudobne čarovnice so nad Uršulinskim domom začele zgrinjati črne oblake, zato je bil že skrajni čas, da se odpravijo nazaj, v varno mamino naročje. Irena Kozlevčar

Vljudno vabljeni v naše varno zavetje!

Zavarovalnica Tilia, d.d., Seidlova cesta 5, 8000 Novo mesto tel: 07/39 17 200 www.zav-tilia.si

Glasilo Občine Mirna Peč

31


V čast rojaku

Tonetu Pavčku Foto: Milan Markelj in arhiv OŠ Mirna Peč

Glasilo MP št. 29  

Glasilo MP št. 29