Page 1

oktober 2006

št. 22

Po novem Mirna Peč navezana na avtocesto Razpisane štipendije Štipendijske sheme za Dolenjsko Volitve 2006 Pregled prireditev ob občinskem prazniku Srečanje obrtnikov v Mirni Peči Predstavniki krožkov obiskali župana


ŽUPANOVA BESEDA Po na­stan­ku ob­či­ne v letu 1999 smo se od­lo­či­li za dol­go­ro­čen raz­ voj, z na­me­nom vr­ni­ti Mir­ni Pe­či ug­led raz­voj­no us­pe­šne skup­no­sti. Pred­nost smo na­me­ni­li vo­doo­skrbi in za­go­tav­lja­nju pro­stor­skih po­go­ jev za raz­voj gos­po­dars­tva. Ve­li­ko pa pri­ča­ku­je­mo od bo­do­če av­to­ ce­ste, ka­te­re za­če­tek grad­nje bo v letu 2007. Ob­či­na že za­go­tav­lja kva­li­tet­no de­lo­va­nje vseh za­kon­sko do­lo­če­ nih jav­nih služb, ki nu­di­jo sto­ri­tve ob­ča­nom na po­droč­jih vzgo­je, izo­bra­že­va­nja, zdravs­tva, kul­tu­re, so­cial­ne­ga varstva ter ko­mu­nal­ne in cest­ne de­jav­no­sti. Na po­droč­ju in­ve­sti­cij pa nam je us­pe­lo iz­ve­sti vr­sto po­mem­bnih pro­jek­tov: za­go­to­ viti pro­store za splo­šno am­bu­lan­to, zo­boz­drav­ni­ka in le­kar­no, ob­no­vi­ti zgor­nje pro­sto­re kul­tur­ne­ga doma za po­tre­be dru­štev, zgra­di­ti mr­liš­ ko ve­ži­co, ka­na­li­za­cijo in či­stil­no na­pra­vo v Go­renjem Glo­bo­do­lu, vo­do­vod v va­seh Čem­še in Šentju­

rij, re­kon­strui­ra­ti kar ne­kaj lo­kal­nih cest ter za­go­to­viti vodni vir za po­tre­be ce­lot­ne ob­či­ne. V fazi iz­ved­be pa je še ne­kaj ob­sež­nih in­ve­sti­cij. V na­sled­njem man­da­tu bomo na­da­ lje­va­li s projek­ti oz. in­ve­sti­ci­ja­mi na po­ dročjih: ob­no­va lo­kal­nih cest, iz­grad­nja ka­na­li­za­ci­je in či­stil­nih na­prav, rav­na­ nje z od­pad­ki in do­kon­ča­nje iz­grad­nje vo­do­vo­da v vseh na­se­ljih in za­sel­kih, tudi s po­moč­jo dr­žav­nih in EU sred­stev. Zgra­je­na bo in­du­strij­ska cona Do­le­nja vas, ki bo nu­di­la kva­li­tet­na de­lov­na me­sta tudi do­ma­či­nom. V sta­no­vanj­ski coni »Če­šen­ska ho­sta« in nad že­lez­niš­ ko po­sta­jo bo­sta ra­sli novi na­se­lji. Od Mir­ne Pe­či do av­to­ce­ste se bomo pe­lja­li po novi osem me­trov ši­ro­ki ce­sti, ob pri­ključ­ni ce­sti pa bo zgra­je­na ben­cin­ ska čr­pal­ka. Sku­paj z Mini­strs­tvom za šols­tvo bomo do­gra­di­li os­nov­no šo­lo in ob njej zgra­di­li at­let­ski sta­dion. Še na­prej bomo pod­pi­ra­li raz­voj ma­ le­ga gos­po­dars­tva, kme­tijs­tva in tu­riz­ ma ter de­lo­va­nje do­ma­čih dru­štev in mla­de pri iz­ved­bi nji­ho­vih pro­jek­tov.

Social­no naj­šib­kej­šim in sta­rej­šim ob­ča­nom bomo posku­ša­li za­go­to­vi­ti člo­ve­ka do­stoj­no živ­lje­nje. Delo ob­čin­ ske upra­ve pa bomo še bolj prib­li­ža­li ob­ča­nom. Ob­či­na Mir­na Peč nima na­va­de hva­ li­ti se z vsa­kim kva­dra­tom po­lo­že­ne­ga as­fal­ta. Us­pe­šnost ob­či­ne se ne meri po »fe­štah«, am­pak po kva­li­te­ti jav­nih za­vo­dov in gos­po­dar­skih služb (voda, ka­naliza­ci­ja, rav­na­nje z od­pad­ki) ter za­go­tov­lje­nih do­brih po­go­jih za raz­ voj gos­po­dars­tva. Vse to se ne da na­re­di­ti v krat­kem ča­su. Ven­dar pa so pro­jek­ti v taki fazi, da sem pre­pri­čan v nji­ho­vo rea­li­za­ci­jo v pri­hod­njem man­datnem ob­dob­ju. Pri­za­de­va­li si bomo vklju­či­ti po­tre­ be vseh Mir­no­pe­ča­nov, zato smo za va­še pred­lo­ge in mne­nja ved­no na vo­ljo. Ra­ču­na­mo na va­šo pod­po­ro in po­moč, saj se za­ve­da­mo, da lah­ko le sku­paj z vami rea­li­zi­ra­mo za­stav­lje­ne ci­lje. Žu­pan Zvo­ne Lah

Po­ro­či­lo z 31. red­ne se­je Občinskega sve­ta Ob­či­ne Mir­na Peč Na 31. red­ni seji Ob­čin­ske­ga sve­ta je bil spre­jet od­lok o ka­te­go­ri­za­ci­ji ob­čin­ skih cest v Ob­či­ni Mir­na Peč. Ob­či­na Mir­na Peč je pre­je­la po­ziv Di­rek­ci­je RS za ce­ste, Za­vo­da za goz­do­ve Slo­ve­ni­je ter Geo­det­ske upra­ve RS k pre­gle­du, do­pol­ni­tvi in us­kla­di­tvi po­dat­kov o ob­čin­skih ce­stah. Ob tem se je iz­ka­za­ lo, da pri­ha­ja do ne­kaj spre­memb, ki se na­na­ša­jo na dol­ži­ne ob­čin­skih cest

in to je po­go­je­va­lo spre­jet­je no­ve­ga od­lo­ka. Žu­pan je svet­ni­ke sez­na­nil z na­me­ra­va­no skle­ni­tvi­jo po­god­be o us­ta­no­vi­tvi stavb­ne pra­vi­ce na Šran­gi, tako da bo po­god­ba omo­go­ča­la po­sta­ vi­tev či­stil­ne na­pra­ve za ka­na­li­za­cij­sko omrež­je. Sklad­no z za­ko­nom o jav­nih fi­nan­cah je žu­pan ob­čin­ske­mu sve­tu po­ro­čal o iz­vr­še­va­nju pro­ra­ču­na v pr­vem pol­let­ju leta 2006. Na po­ro­či­lo

svet­ni­ki niso ime­li pri­pomb. Gle­de na dol­go­let­no ena­ko ceno gro­ba­rin je ob­čin­ski svet po­tr­dil 9 % po­dra­ži­ tev na enoj­ni grob, na dvoj­ni pa 19 %. Kon­ce­sio­nar jih je pred­la­gal za­ra­di po­ve­ča­nja cen od­vo­za od­pad­kov, vode in elek­tri­ke, nove cene pa so še ved­no med naj­niž­ji­mi na Do­lenj­skem. Ire­na Me­žan, ob­čin­ska upra­va

Po­ro­či­lo z 32. red­ne se­je Občinskega sve­ta Ob­či­ne Mir­na Peč Na sep­tem­br­ski seji Ob­čin­ske­ga sve­ta, dne 19. 9. 2006 so svet­ni­ki obrav­na­va­li in spre­je­li Od­lok o pr­vem re­ba­lan­su pro­ ra­ču­na Ob­či­ne Mir­na Peč za leto 2006. Spre­membe pro­ra­ču­na so bile po­trebne pred­vsem za­ra­di za­mud v rea­li­za­ci­ji od­ ku­pov zem­ljišč za po­tre­be in­du­strij­ske cone Do­le­nja vas, ki s stra­ni ob­či­ne in in­ve­sti­tor­jev še niso v ce­lo­ti rea­li­zi­ra­na za­ra­di za­ple­tov s preo­sta­li­mi last­ni­ki zem­ljišč. Ti za­ple­ti pa po­me­ni­jo ve­li­ko za­mu­do v iz­de­la­vi oz. spre­je­ma­nju lo­ka­ cij­ske­ga na­čr­ta ind. cone Do­le­nja vas in za vse na­dalj­nje po­stop­ke. V re­ba­lan­su pro­ra­ču­na je zato pred­la­ga­no zmanj­ ša­nje po­stav­ke za urejanje kom. in­fra­ struk­tu­re v IC Do­le­nja vas za 118 mio



oktober 2006

SIT, rav­no tako se zmanj­ša­jo pri­hod­ki iz na­slo­va akon­ta­cij kom. pris­pev­ka za to vi­ši­no, sama iz­de­la­va proj. do­ku­men­ta­ ci­je in iz­grad­nja kom. in­fra­struk­tu­re pa se pre­mak­ne v leto 2007. Svet­ni­ki so obrav­na­va­li tudi vlo­go Šport­no tu­ri­stič­ne­ga druš­tva Po­lja­ne za od­kup dela par­ce­le, ki je v ob­čin­ski la­sti in meji na igriš­če na Po­lja­nah. Spre­ je­li so sklep, da se zem­ljiš­če brez­plač­no pre­ne­se, v po­god­bo pa vsta­vi va­ro­val­ka, da pri­pa­de na­zaj v last­niš­tvo lo­kal­ne skup­no­sti, v ko­li­kor druš­tvo pre­ne­ha z de­lo­va­njem. Obrav­na­va­li so tudi pred­ log Os­nov­ne šo­le Mir­na Peč za po­vi­ša­ nje cen vzgoj­no vars­tve­nih pro­gra­mov v vrt­cu Ce­pe­tav­ček. Cene so se na­zad­nje

po­ve­ča­le 1. 1. 2005, vzrok za se­da­nje po­ vi­ša­nje pa je rast plač in cen material­nih stroš­kov ter manj­še šte­vi­lo otrok v vrt­cu. Svet­ni­ki so spre­je­li tudi sklep o iz­da­ji so­glas­ja k od­pro­da­ji Po­čit­niš­ke­ga doma Fa­zan – Lu­ci­ja pri Por­to­ro­žu in Od­lok o preob­li­ko­va­nju jav­ne­ga za­vo­da Zdravs­ tve­ni dom Novo me­sto. Žu­pan je svet­ni­ ke sez­na­nil z na­me­ra­va­nim pod­pi­som druž­be­ne po­god­be JP Ko­mu­na­la Novo me­sto. Svet­ni­kom je pred­la­gal, da pod­ pre­jo pod­pis le-te in z gla­so­va­njem so ga vsi pod­pr­li. Gle­de opo­zo­ri­la svet­ni­kov na stro­gost inš­pek­to­ri­ce pri kaz­no­va­nju fi­zič­nih oseb, pa je v gla­si­lu pri­prav­ljen sa­mo­stoj­ni čla­nek.

Ire­na Me­žan, ob­čin­ska upra­va


Po novem Mirna Peč navezana na avtocesto z državno cesto širine 8 m Velik uspeh dolgoletnih prizadevanj Občine Mirna Peč za pridobitev pomembne cestne povezave na novo avtocesto Vlada RS je dne, 27. 7. 2006 sprej­ ela Uredbo o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Poni­ kve – Hrastje, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS številka 85, dne 10. 8. 2006. S tem je dana pravna podlaga za uresničitev dolgoletnih prizadevanj Občine Mirna Peč za pridobitev pomembne cestne povezave na novo avtocesto, to je priključne ceste za Mirno Peč (deviacija 1-11) v dolžini 2.960 m. Navedena deviacija bo imela status regionalne ceste in bo v regiji nadomestila sedanjo regionalno cesto Trebnje – Mirna Peč, katera bo prido­ bila status lokalne ceste. Vse do sprejema uredbe so obstajali dvomi o vključitvi priključne ceste za Mirno Peč v omenjeno uredbo, saj so le-temu določeni državni organi nasprotovali. Zaradi tega je morala občina vršiti številna prizadevanja, da priključna cesta ne bi izpadla iz te uredbe. Predvsem je bilo potrebno dokazovati pomembnost te priključne ceste za občino in regijo, posebno njeno ekonomsko upravičenost. Po določilih uredbe se stroški grad­ nje deviacije Mirna Peč delijo med Republiko Slovenijo in Občino Mirno Peč. Dne, 28. 7. 2006 je bil s strani Min­ istrstva za promet, katerega je podpisal mag. Janez Božič, minister za promet, Občini Mirna Peč poslan pomemben dokument oz. dopis o posebnem sporazumu o delitvi stroškov izgrad­ nje deviacije Mirna Peč. V navedenem dopisu je navedeno, da sta Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za promet sprejela usklajeno odločitev, da priključno cesto investira DARS d.d. To odločitev so dne 11. 7. 2006 potrdili na pogovoru poslanci Državnega zbora RS, predstavniki Ministrstva za promet in DARS d.d. Vendar pa bo morala Občina Mirna Peč sofinancirati tisti del investicije priključka, ki ga je v skladu z Zakonom o javnih cestah dolžna so­ financirati. Gre za pločnike, kolesarske steze, avtobusna postajališča in javno razsvetljavo. V ta namen bo sklenjen

tudi sporazum o delitvi stroškov med Občino Mirna Peč, DARS-om d.d. in Ministrstvom za promet. Dne, 3. 10. 2006 je bil s strani Občine Mirna Peč v Mirni Peči sklican sestanek z namenom izmenjave mnenj v post­ opku priprave dogovora o razmejitvi obveznosti financiranja izgradnje devi­ acije Mirna Peč na odseku AC Ponikve – Hrastje ter izmenjave mnenj glede novonastalih dejstev, ki se vsebinsko navezujejo tudi na pripravo projektne dokumentacije za izgradnjo avtocest­ nega odseka Ponikve - Hrastje. Sestanka so se s strani državnih organov udeležili predstavniki Ministrstva za promet, DARS-a d.d., Direkcije RS za ceste in DDC-ja s.i. Udeležila sta se ga tudi g. Granda iz podjetja TOPOS d.o.o., ki

je izdelovalec državnega lokacijskega načrta ter ga. Dražič v imenu izdelovalca prostorskih aktov URBI d.o.o. Ljubljana. Sestanek je vodil sekretar, vodja sektorja za avtocesto, dr. Gregor Ficko. Na tem sestanku je bilo ponov­ no potrjeno, da bo za financiranje priključne ceste sklenjen sporazum o delitvi stroškov med Občino Mir­ na Peč, DARS-om d.d. in Ministrst­ vom za promet. Po podatkih DDC-ja znašajo predvideni stroški izgradnje za priključno cesto 1.800.000.000 SIT, ki bo v pretežnem delu financiran s strani države. Začetek izgradnje samega odseka AC na območju občine pa se predvideva v spomladanskih oz. polet­ nih mesecih naslednjega leta. Jerneja Dragan, občinska uprava

oktober 2006




Predstavitev izvedenih investicij občine v letu 2006

Ob­či­na Mir­na Peč je do je­sen­skih me­se­cev iz­pol­ni­la pre­tež­ni del v pro­ra­ču­nu za­čr­ta­nih ci­ljev. Med temi so tudi ne­ka­te­re in­ve­sti­ci­je, pred­vsem na po­droč­ju ure­ja­nja cest, ki so bile iz­ve­de­ne sku­paj s kra­ja­ni. Ne­ka­te­re na­lo­ge so bile pri­če­te v pre­te­klih le­tih in se le­tos kon­ču­je­jo. Na po­droč­ju ko­mu­nal­ne­ga oprem­lja­nja se ne­ka­te­ra dela še iz­va­ja­jo in se bodo na­da­lje­va­la v tem in v na­sled­njem letu. V ok­to­bru se za­če­nja­jo sa­na­cij­ska dela na ce­stah, v pla­nu pa je še ne­kaj manj­ ših ure­di­tev na­ših cest. Le­tos se za­klju­ču­je ne­kaj­let­no in­ve­ sti­ra­nje v ka­na­li­za­ci­jo in či­stil­no na­pra­vo v na­se­lju Go­re­nji Glo­bo­ dol. Či­stil­na na­pra­va, ki je v skla­du s po­go­ji Za­vo­da za kul­tur­no de­diš­či­no umeš­če­na v le­sen ob­jekt, pri­če­nja z obra­to­va­njem. Kra­ja­ni iz­va­ja­jo dela pri­klju­či­tve svo­jih ob­jek­tov na ka­na­li­ za­cij­sko omrež­je. Go­re­nji Glo­bo­dol je za Mir­no Peč­jo prvo na­se­lje v ob­či­ni z iz­gra­je­nim ka­na­li­za­cij­skim omrež­jem.

Lani pri­če­ta dela iz­grad­nje ka­na­li­ za­ci­je na Šran­gi se le­tos na­da­lju­je­jo. Iz­grad­nja naj bi bila za­klju­če­na v na­ sled­njem letu. Oce­nje­ni stro­šek iz­grad­ nje ka­na­li­za­ci­je in či­stil­ne na­pra­ve na Šran­gi zna­ša 50 mi­li­jo­nov SIT.

Iz­ve­de­na je bila nuj­no po­treb­na sa­ na­ci­ja poš­ko­do­va­ne ka­na­li­za­ci­je pri Os­nov­ni šo­li Mir­na Peč v sme­ri Če­šenc. Za sa­na­ci­jo je ob­či­na na­me­ni­la 1,3 mi­li­jo­na SIT.

Za re­kon­strukcijo ce­ste Čem­še – Ple­ši­vi­ca je bilo po­treb­no za­go­to­vi­ti več kot 2 mi­li­jo­na SIT. Le- ta so za­go­to­vi­ li kra­ja­ni in ob­či­na. S skup­ni­mi moč­mi je bilo ure­je­no od­vod­nja­va­nje in as­fal­ti­ ra­nje ce­ste v dol­ži­ni 180 m.

Za­če­la so se pri­prav­ljal­na dela iz­grad­ nje po­ve­zo­val­ne­ga ce­vo­vo­da na mej­nem ob­moč­ju dveh ob­čin. Z le-tem ob­či­na sle­di ci­lju za­go­to­vi­tve last­ne vode v ob­či­ni in zmanj­ša­nju stroš­kov red­ne­ga vzdr­že­va­nja omrež­ja. V iz­grad­ njo je od­da­no več kot 1 km vo­do­vo­da ter ener­get­ske­ga voda (ki je nu­jen za obra­to­va­nje čr­pa­liš­ča in vo­do­hra­na) v vred­no­sti 49,2 milijona SIT. Za obra­to­ va­nje si­ste­ma bo po­treb­no za­go­to­vi­ti še prib­liž­no to­li­ko sred­stev - za iz­grad­ njo ob­jek­tov vo­do­hra­na in čr­pa­liš­ča. Iz­grad­nja teh ob­jek­tov je pred­vi­de­na v na­sled­njem letu.

Gle­de na dol­ži­no ce­ste in s tem po­ve­ za­ni­mi stroš­ki, ure­ja­nje ce­ste Hrast­je – Okro­gli­ca – Jel­še po­te­ka že več let. Ob­ča­ni so sku­paj z ob­či­no tem letu zbra­li sreds­tva za po­dalj­ša­nje as­falt­ne po­vr­ši­ne v dol­ži­ni 200 m.

Obči­na Mir­na Peč je za ure­di­tev ce­ste Biš­ka vas – Po­sta­ja na­me­ni­la 4,5 mi­li­jo­na SIT. Zah­tev­nej­ša ure­di­tev od­se­ka ce­ste v dol­ži­ni 170 m je bila za­ ra­di raz­lič­nih vzro­kov v pre­te­klih le­tih več­krat pre­lo­že­na.



oktober 2006

Tudi ure­di­tev ce­ste Pri­soj­na pot v Mir­ni Pe­či se je iz­ved­la v so­de­lo­va­nju s kra­ja­ni. 1,7 mi­li­jo­na SIT je bilo po­treb­ no na­me­ni­ti za ure­di­tev od­vod­nja­va­nja in 100 m as­fal­ta.


Pri­če­lo se je as­fal­ti­ra­nje ce­ste od na­se­lja Vr­ho­vo v sme­ri Preč­ne. Ob­či­na Mir­na Peč je za ure­di­tev 720 m ce­ste, od vasi do gozd­ne­ga roba, na­me­ ni­la 10 milijo­nov SIT. V pro­ra­ču­nu pa je za­go­to­vi­la do­dat­na sreds­tva za na­da­ lje­va­nje del do kri­žiš­ča s ce­sto Preč­na – Do­le­nji Glo­bo­dol.

Na ure­di­tev od­vod­nja­va­nja se je mi­sli­ lo ob pred­vi­de­nem as­fal­ti­ra­nju ce­ste v Hmel­čar­ski gori. Od­sek Hmelj­čar­ ska gora – Ma­ro­le v dol­ži­ni 400 m je bil s stra­ni grad­be­ne­ga od­bo­ra prvi pri­jav­ ljen med skup­ne in­ve­sti­ci­je ob­či­ne in ob­ča­nov. Vred­nost izve­de­nih del: 7,5 milijona SIT.

Z iz­grad­njo čr­pal­ne­ga jaš­ka se je le­tos za­klju­či­la več­let­na in­ve­sti­ci­ja iz­ved­be vo­do­vo­da od Do­le­nje vasi do Čemš, s ka­te­ro se je kra­ja­nom Čemš za­go­ to­vi­la red­na os­kr­ba z vodo us­trez­ne kva­li­te­te. Pred iz­grad­njo vo­do­vo­da je bila kap­ni­ca glav­ni vir os­kr­be z vodo v tej vasi. Z iz­grad­njo vo­do­vod­ne­ga in hi­ drant­ne­ga omrež­ja v na­se­lju Šent­ ju­rij so kra­ja­ni pridobi­li red­no os­kr­bo z vodo ter več­jo po­žar­no var­nost. Pred tem so kra­ja­ni na­se­lja ko­ri­sti­li vaš­ki vo­ do­vod, kjer pa je bila voda sko­zi ob­dob­ je večih let vse­sko­zi opo­reč­na. Ob­či­na je za iz­grad­njo vo­do­vo­da v sami vasi na­me­ni­la 13,6 mi­li­jo­na SIT.

Po­kopališ­če v Mir­ni Pe­či je do­bi­lo novo po­do­bo. Za zu­na­njo ure­di­tev na po­ko­pa­liš­ču v Mir­ni Pe­či je bilo po­treb­no na­me­ni­ti 16,5 mi­li­jo­na SIT. Iz­ved­la so se ze­melj­ska dela in as­fal­ti­ ra­nje par­ki­riš­ča, ure­di­tev po­vr­ši­ne in peš­po­ti med par­ki­riš­čem in ve­ži­co, ure­ di­tev ce­ste med par­ki­riš­čem in ve­ži­co ter ure­di­tev peš­po­ti ob zidu po­ko­pa­liš­ ča. Iz­ve­de­na je tudi jav­na raz­svet­lja­va, ki je na­me­nje­na raz­svet­lja­vi par­ki­riš­ča in peš­po­ti do mr­liš­ke ve­ži­ce.

340 m as­fal­ta na do­stop­ni ce­sti v sme­ ri Sv. Ana je bilo iz­ve­de­no v letu 2006. Vred­nost vseh del ure­di­tve ce­ste Vrh­ peč – Sv. Ana zna­ša 6,5 milijona SIT. In­ve­sti­ci­ja je iz­ve­de­na v so­de­lovanju ob­či­ne in kra­ja­nov.

Kon­ča­na so dela na zu­na­nji ure­di­ tvi Kul­tur­ne­ga doma v Mir­ni Pe­či. Pri ure­di­tvi par­ki­rišč in dvo­riš­ča se tako ni po­za­bi­lo na oze­le­ni­tev, oz­na­či­tev par­ki­rišč in pro­met­no sig­na­li­za­ci­jo.

Za­pi­sal in foto: An­drej Ka­ste­lic, ob­čin­ska upra­va

oktober 2006




Pojasnitev o delu občinskega inšpektorata V zad­njem ča­su so priš­la s stra­ni ob­ ča­nov vpra­ša­nja, na kak­šen na­čin ob­ čin­ski inš­pek­to­rat prav­za­prav de­lu­je, in ali je res to, kar se sli­ši po ob­či­ni, da kar vse pov­prek kaz­nu­je in da pre­ pro­sto ob­ča­ni ne sme­jo de­la­ti ni­če­sar več brez do­vo­ljenje oz. so­gla­sij Ob­či­ne Mir­na Peč in da le-ta ogrom­no za­slu­ži na ra­čun kaz­no­va­nja. Da se raz­ja­sni si­tua­ci­ja, vam s tem član­kom pred­ stav­ljam na­čin dela inš­pek­to­ra­ta, na­men dela in pa šte­vi­lo izre­če­nih glob (kaz­ni).

Inš­pek­to­rat deluje ve­či­no­ma na os­ no­vi pri­jav. Po spre­je­ti pri­ja­vi opra­vi inš­pek­tor inšpek­cij­ski pre­gled, pri ka­te­rem na­pi­še ugo­to­vi­tve in dejs­tva v za­pi­snik in z za­pi­sni­kom ali od­loč­bo do­lo­či rok za od­pra­vo ne­pra­vil­no­sti. Inš­pek­tor NIKOLI do se­daj ni izre­ kel ene same globe (kaz­ni) na licu pre­gle­da ob­ča­nom (fi­zič­nim ose­ bam), am­pak je bil na­men samo eden: ure­di­tev stva­ri oz. od­pra­va ne­pra­vil­no­sti. Da bo bolj ra­zum­lji­vo, naj vam to po­dam z dve­ma pri­me­ro­ma: 1. nek­do v ob­či­ni od­lo­ži od­pad­ke (pri­ja­va ose­be, ki je to vi­de­la), inš­pek­tor opra­vi pre­gled, za­pi­še v za­pi­snik, kr­ši­te­lju do­lo­či rok za od­pra­vo. Opra­vi se po­nov­ni



oktober 2006

(kon­trol­ni) pre­gled ali so od­pad­ ki pos­prav­lje­ni. Ugo­to­vi se, da so od­stra­nje­ni, po­sto­pek je za kr­ši­te­lja us­tav­ljen. GLOBA (KAZEN) NI IZREČENA! 2. Inš­pek­ci­ja dobi predlog za uved­bo po­stop­ka za pri­klju­či­tev ob­ča­na na ka­na­li­za­ci­jo. Ob­ča­na inš­pek­tor po­kli­če na za­sli­ša­nje, da poda iz­ ja­vo. Inš­pek­tor z od­loč­bo do­lo­či rok za pri­klju­či­tev na ka­na­li­za­ci­jo. GLOBA (KAZEN) NI IZREČENA! Na­vad­no se upo­rab­lja zgolj ust­ na opo­zo­ri­la, da se ose­bo opo­zo­ri na na­pač­no rav­na­nje, se ji sve­tu­ je in po­go­vo­ri z njo, kako se bo stvar re­ši­la. Do se­daj je bilo izre­če­nih oko­li 25 ust­nih opo­zo­ril. Ve­či­na po­stop­kov, ki se vo­ di­jo, so inš­pek­cij­ski, to­rej ure­ di­tve­ni, ne pa kaz­no­val­ni. Inš­ pek­tor ima na vo­ljo več me­ha­ niz­mov, kako ure­di­ti sta­nje, ne samo kaz­no­val­ne­ga. V Obči­ni Mir­ni Pe­či je bilo uve­de­nih cca 10 po­stop­kov o pre­krš­kih (to­ rej ta­kih po­stop­kih, ki se lah­ko kon­ča­jo tudi z glo­bo - denarno kaz­ni­jo), ven­dar je bil vsem (ra­ zen ene­mu) izre­čen OPOMIN. GLOBE (KAZNI) TOREJ NISO BILE IZREČENE! Kr­ši­te­lji pa so pla­ča­li le mi­ni­mal­ne stroš­ke vo­de­nja po­stop­kov (pov­preč­ni­ no). Naj pa po­ve­mo tudi to, da so bili vsi po­stop­ki o pre­krš­ku uve­de­ni zo­per prav­ne ose­be (to­rej pod­jet­ja), ne pa zo­per ob­ča­ne Mirne Peči. Šte­vilo inš­pek­cij­skih po­ stop­kov v Ob­či­ni Mir­na Peč pa je bilo od me­se­ca maja (ko smo prak­tič­no za­če­li) pa do sre­di­ne sep­tem­bra 40, od ce­lo­kup­ne­ga šte­vi­la 112 inšpek­cij­skih za­dev za vse tri ob­či­ne (po­stop­ki o pre­ krških in re­darstvo niso šteti). Nao­ko­li kro­ži­jo go­vo­ri­ce, da se prav­ za­prav nič več ne sme de­la­ti, npr. sili­ra­ ti, pos­prav­lja­ti lesa iz goz­dov ipd., in da za vsako delo po­tre­bu­ješ do­vo­lje­ nje ali so­glas­je Ob­či­ne Mir­na Peč. Go­vo­ri­ce so pred­vsem miš­lje­ne na upo­ra­bo ob­čin­ske ce­ste. V prejš­njem gla­si­lu je si­cer že bil ob­jav­ljen čla­nek, kdaj je po­treb­no pri­do­bi­ti do­vo­ lje­nje ali so­glas­je Ob­či­ne

Mir­na Peč, pa še en­krat: do­vo­lje­nje oz. so­glas­je s stra­ni Ob­či­ne Mir­na Peč je po­treb­no pri­do­bi­ti za: 1. di­rekt­na dela na ce­sti (pre­ko­pa­va­ nje, spod­ko­pa­va­nje, ipd.); 2. kadar gre za dela ob ali vzdolž ali v va­ro­val­nem pasu občin­ske ce­ste (npr. spra­vi­lo lesa, grad­nja hi­še ….), ven­dar samo, če gre za ogro­ža­nje, ovi­ra­nje pro­me­ta (npr. del­na ali po­pol­na cest­na za­po­ra), ali če bi šlo za poš­ko­ do­va­nje ce­ste; 3. grad­nja pri­ključ­ka na ob­sto­je­čo ce­sto; 4. če za­pre­te ce­sto (del­no ali po­pol­ no) za­ra­di ka­te­re­ga­ko­li vzro­ka; 5. če po­sta­vi­te re­kla­me, obe­lež­ja, trans­pa­ren­te ob ali vzdolž ali v va­ro­val­nem pasu ce­ste. Za vsa po­ja­sni­la o tem ali so za po­ sa­mez­na dela (na ali ob ce­sti) po­treb­ na so­glas­ja in kako vlo­ži­ti vlo­go za iz­da­jo so­glas­ja, lah­ko po­kli­če­te tudi na te­le­fon ob­či­ne – 39 36 103 (An­ drej Ka­ste­lic, v.s.III za kom. in gosp. de­jav­no­sti). Za sili­ra­nje oz. pos­pra­vi­lo pri­del­kov ali obre­zo­va­nje dre­ves ipd. to­rej ne ra­bi­te no­be­ne­ga so­glas­ja, se­ve­da pa mo­ra­te ce­sto pos­pra­vi­ti za sabo, kar pa na­re­ku­je tudi ob­zir­nost do voz­ ni­kov. Va­ro­va­nje cest je po­mem­bno zla­sti za­ra­di pro­met­ne var­no­sti, ne pa za­ra­di inš­pek­to­ra­ta. Iz vse­ga na­ve­de­ne­ga še en­krat pou­ dar­jam, cilj inš­pek­to­ra­ta JE UREDITI OZ. ODPRAVITI NEPRAVILNO STAN­ JE, NE PA KAZNOVATI. In da tr­di­tve, da je kar ne­kaj ob­ča­nov pla­ča­lo in da Ob­či­na za­slu­ži na ta ra­čun, pre­pro­sto ne dr­ži­jo. Na kon­cu pa naj po­vem, da je inš­ pek­to­rat do­bil, tudi med vami ob­ča­ni, poh­va­le na svoj ra­čun, da zna in zmo­re de­la­ti na pre­ven­ti­ven na­čin, za raz­li­ko od ne­ka­te­rih dru­gih dr­žav­nih or­ga­nov, in da se stva­ri ure­ja­jo. Za vse in­for­ma­ ci­je, pa smo vam tako kot ved­no na vo­ljo v po­ne­de­ljek v ča­su urad­nih ur (10.00-12.00) ali po mo­bi­te­lu (šte­ vil­ka do­stop­na v taj­niš­tvu Ob­či­ne Mir­na Peč). Medob­čin­ski inš­pek­to­rat Bri­gi­ta Kal­čič


Največ kršitev na področju občinskih cest Me­dob­čin­ski inš­pek­to­rat zaz­na­va, da so naj­po­go­ste­je kr­še­na do­lo­či­la Od­lo­ ka o ob­čin­skih ce­stah. V član­ku pred­stav­lja­mo do­lo­če­ne ob­vez­no­sti, ki jih mo­ra­jo fi­zič­ne ose­be (pa tudi prav­ne in sa­mo­stoj­ni pod­jet­ni­ ki po­samez­ni­ki) upo­šte­va­ti pri pose­gih na oz. v ob­čin­sko cesto in ki so naj­po­ go­ste­je kr­še­ne. Ob­vez­no­sti pri po­se­gih na občin­ sko ce­sto so: 1. Dela na ob­čin­ski ce­sti (pre­ko­pa­va­ nje, pod­ko­pa­va­nje in dru­ga dela) so do­vo­lje­na le z do­vo­lje­njem ob­čin­ske upra­ve.

2. Za podira­nje dre­ves, spra­vi­lo lesa, iz­ko­pe, vr­ta­nja ipd. na zem­ljiš­čih ali ob­jek­tih vzdolž ob­čin­ske ce­ste, ki bil lah­ko ovi­ralala ali ogro­ža­la pro­met ali poš­ko­do­va­la ce­sto ali po­ve­ča­la stroš­ke vzdr­že­va­nja ce­ste, je po­treb­no pri­do­bi­ ti so­glas­je ob­čin­ske upra­ve. 3. Ka­dar se na ob­sto­je­če ce­sto de­la­jo pri­ključ­ki, je po­treb­no prav tako so­glas­ je ob­čin­ske upra­ve. 4. Ka­dar je po­treb­no za­ra­di del na ali ob ce­sti del­no ali po­pol­no za­pre­ ti ce­sto, mora iz­va­ja­lec del pridobi­ti do­vo­lje­nje ob­čin­ske upra­va (tudi za pri­re­di­tve).

Ureditev parkirišča in preventivna akcija občinskega redarstva v nadzoru mirujočega prometa Spo­što­va­ni ob­ča­ni, ne­ka­te­ri iz­med vas, ste do­bi­li na svo­jih vo­zi­lih »rde­če« list­ke re­dars­tva, ki v dru­gih ob­či­nah pred­stav­lja­lo po­na­va­di glo­be (kaz­ni) za­ra­di ne­pra­vil­ne­ga par­ ki­ra­nja. No, v na­ši ob­či­ni smo se od­lo­či­li za dru­ga­čen pri­stop in bomo iz­va­ja­li pre­ven­tiv­ne ak­ci­je (se­ve­da brez kaz­ni) z na­me­nom, da se vas opo­zo­ri, za­kaj je vo­zi­lo na­pač­no par­ki­ra­no in da ima­mo vsi voz­ni­ki v cest­nem pro­me­tu ena­ke mož­no­sti. Ob­či­na Mir­na Peč je na Trgu (pred le­kar­no) ure­di­la par­ki­riš­če in si­cer za­ri­sa­la je tal­ne oz­nač­be. Na­men je bil ta, da se pri­do­bi čim več­je šte­vi­lo par­kir­nih po­vr­šin in pra­vil­no iz­ko­riš­ ča­nje pro­sto­ra za par­ki­ra­nje. Se­daj se je do­ga­ja­lo, da so bila mno­ga vo­ zi­la, za­ra­di ne­pra­vil­ne­ga par­ki­ra­nja voz­ni­kov pred nji­mi, kar na ce­sti ali par­ki­ra­na v dru­gi vr­sti, in kot taka so se­ve­da pred­stav­lja­la ovi­ro v pro­me­tu. Še en­krat pou­da­ri­mo, da je na­men ure­ di­tve par­ki­riš­ča zgolj to, da bo čim več vo­zil lah­ko pra­vil­no par­ki­ra­lo ter da ne

bo ovi­ra­lo dru­gih vo­zil oz. pro­met­nih ude­le­žen­cev. Ob­či­na je po­sta­vi­la znak pre­po­ve­da­ no par­ki­ra­nje in us­tavlja­nje (ra­zen za do­sta­vo) tudi pri po­šti, ker do­stav­na vo­zi­la, za­ra­di na­pač­neg par­ki­ra­nja drugih, ne mo­re­jo iz­va­ja­ti do­sta­ve. Ker pa se ob­ča­sno do­ga­ja, da kljub ure­di­tvi par­ki­riš­ča, do­lo­čeni voz­ni­ki še na­prej ne­pra­vil­no par­ki­ra­jo oz. par­ki­ra­jo po ploč­ni­kih, ce­stah, je za­ če­lo ob­čin­sko re­dars­tvo s pre­ven­tiv­no ak­ci­jo v nad­zo­ru, kar po­me­ni da se voz­nike ne­pra­vil­no par­ki­ra­nih vo­zil samo pi­sno opo­zar­ja, jih opo­zo­ri na samo kr­ši­tev (za­kaj je na­pač­no par­ ki­ra­no), GLOBE (KAZNI) PA JIM NE IZREKA! Še en­krat pou­da­ri­mo, pre­ven­tiv­na ak­ci­ja občin­ske­ga re­dars­tva je na­me­ nje­na oza­veš­ča­nju lju­di o pra­vil­nem par­ki­ra­nju in z na­me­nom, da omo­go­ či­mo čim več­je­mu šte­vilu voz­ni­kov mož­nost par­ki­ra­nja. V ta na­men se na­čr­tu­je­jo tudi vzgoj­ne ak­ci­je pred­šol­ skih in šol­skih otrok.

Me­dob­čin­ski inš­pek­to­rat in re­dars­tvo, Bri­gi­ta Kal­čič

5. V bli­ži­ni kri­žiš­ča cest je pre­po­ve­da­ no sa­di­ti dre­vesa, vi­soke poljš­čine oz. od­la­ga­ti kar­ko­li, kar bi ovi­ra­lo pre­gled­ nost ob­čin­ske ce­ste. 6. Pre­po­ve­da­no je za­se­sti ob­čin­sko ce­sto ali njen del, ovi­ra­ti pro­met, zli­ va­ti te­ko­či­ne, vodo na ce­sto, od­la­ga­ti od­pad­ke in dru­ge pred­me­te, vla­či­ti hlo­de, kme­tij­ske stro­je, les, po­stav­lja­ti ogra­je, za­sa­di­ti ži­vo mejo, poljš­či­ne ipd., če se s tem po­slab­ša ali one­mo­go­ či pre­gled­nost ce­ste, ovi­ra ali ogro­ža pro­met, poš­ko­du­je ce­sta ali po­slab­ša nje­na ure­je­nost. Zelo po­goste so kr­ši­tve v zve­zi z va­ro­val­nim pa­som ce­ste. Kaj je va­ ro­val­ni pas ce­ste? Va­ro­val­ni pas se meri od zu­na­nje­ga roba cest­ne­ga sve­ta in je na vsa­ko stran ob­čin­ske ce­ste ši­rok pri lo­kal­ni ce­sti 8 m, pri jav­ni poti pa 6 m, in si­cer ne gle­de na last­niš­tvo zem­ljiš­ča! Ob­vez­no­sti pri po­se­gih v va­ro­ val­ni pas ob­čin­ske ce­ste so: 1. Grad­nja in re­kon­struk­ci­ja grad­be­ nih ob­jek­tov ter po­stav­lja­nje ka­kr­šnih koli dru­gih ob­jek­tov (tudi ograj, kam­ nov, cvet­lič­nih ko­rit ipd.) je do­vo­lje­na samo s so­glas­jem ob­čin­ske upra­ve. 2. Prav tako ni do­vo­lje­no v tem pasu brez do­vo­lje­nja občin­ske upra­ve po­stav­lja­ti tabl ali na­pisov za og­la­še­ va­nje. Te ob­vez­no­sti ve­lja­jo za ob­čin­ske ce­ste, ki so ka­te­go­ri­zi­ra­ne kot lo­kal­ne ce­ste in jav­ne poti. Ne ve­lja­jo pa za ne­ka­te­go­ri­zi­ra­ne ce­ste (pri­vat­ne), ki niso dane v upo­ra­bo za jav­ni pro­met. Na ne­ka­te­go­ri­zi­ra­nih ce­stah, ki se upo­ rab­lja­jo za jav­ni pro­met, pa mora biti pro­met ure­jen v skla­du s pred­pi­si o jav­nih ce­stah in s pred­pi­si o var­no­sti cest­ne­ga pro­me­ta. Na kon­cu naj pou­da­ri­mo sle­de­ če: na­šte­te ob­vez­no­sti so na­me­ nje­ne le zaš­či­ti oz. vars­tvu cest in manj­ši fi­nanč­ni po­ra­bi za nji­ho­vo red­no vzdr­že­va­nje. Me­dob­čin­ski inš­pek­to­rat in re­dars­tvo Bri­gi­ta Kal­čič

oktober 2006




Sofinanciranje šole in vrtca v šolskem letu 2005/2006 Za­go­tav­lja­nje po­go­jev za raz­voj pred­šol­ske vzgo­je in os­nov­no­šol­ske­ga izo­bra­že­va­nja je ena po­mem­bnej­ših na­log ob­či­ne. V pre­te­klem šol­skem letu je bilo v vr­tec Cepetavček vklju­če­nih 98 otrok, kar pred­stav­lja 75 % vseh pred­šol­skih otrok oz. 15 % več otrok od dr­žav­ne­ga pov­preč­ja. Ker vklju­či­tev v pred­šol­sko vzgo­jo za otro­ke ni ob­vez­na, jo mo­ra­jo fi­nan­ci­ra­ti star­ši, in si­cer gle­de na svo­jo pla­čil­no spo­sob­nost oz. naj­več do 80 % cene pro­gra­ma, raz­li­ko pa so­fi­nan­ci­ra ob­ či­na. V pre­te­klem šol­skem letu so star­ši v pov­preč­ju pla­če­va­li 23,44 % cene, raz­li­ko cene programa pa je po­kri­va­la ob­či­na, za kar je bilo po­treb­no iz pro­ra­ču­ na za­go­to­vi­ti 57.046.916,99 SIT. Po­leg de­le­ža cene pro­gra­ma pa je ob­či­na po­kri­va­la tudi stroš­ke, ki niso vklju­če­ni v ceno pro­gra­ma: stroš­ke pred­ča­snih iz­pi­sov v vi­ši­ni 2.836.645,00 SIT, stroš­ke olaj­šav za po­čit­ niš­ko od­sot­nost otrok v vi­ši­ni 126.574,00 SIT, stroš­ke jav­ne­ ga de­lav­ca za po­moč otro­kom s po­seb­ni­mi po­tre­ba­mi v vi­ši­ni 133.785.578,65 SIT, ter stroš­ ke do­dat­nih de­jav­no­sti vrt­ca (šport­na in bral­na znač­ka, obisk ded­kov in ba­bic, de­jav­ no­sti ob ted­nu otro­ka in ve­se­ lem de­cem­bru, pro­jek­ta Naj biba in Ce­pe­tavč­ko­va ve­se­li­ca …) v vi­ši­ni 500.000,00 SIT. V Os­nov­no šo­lo Mir­na Peč je bilo v pre­te­klem šol­skem letu vklju­če­nih 288 otrok v 16-ih od­del­kih. Za raz­li­ko od pred­šol­ske vzgo­je si fi­nan­ci­ra­nje de­jav­no­sti ob­či­na deli z Mini­strs­tvom za šols­tvo. Mi­ni­strs­tvo po­kri­va pla­če za­po­sle­nih in ma­te­rial­ne stroš­ke pou­ ka (pa­pir, ek­skur­zi­je, di­dak­tič­ne ter avdio in video pri­po­moč­ke...), ob­či­na pa po­kri­va pre­vo­ze otrok, ma­te­rial­ne stroš­ke de­lo­va­nja šo­le (voda, elek­tri­ka, ogre­va­nje …) ter do­dat­ne pro­gra­me šo­ le. V šol­skem letu 2005/2006 je bilo iz pro­ra­ču­na za­go­tov­lje­nih 19.598.168,68 SIT, in sicer 12.785.578,68 SIT za pre­ vo­ze otrok, 346.268,00 SIT za vars­tvo vo­za­čev, 4.483.572,00 SIT za ma­te­rial­ne stroš­ke de­lo­va­nja šo­le, 582.750,00 SIT za iz­va­ja­nje fa­kul­ta­tiv­ne­ga pou­ka tuje­ ga je­zi­ka ter 1.400.000,00 za do­dat­ne de­jav­no­sti šo­le (tek­mo­va­nja v zna­nju in



oktober 2006

špor­tu, no­go­met in pla­va­nje, pro­gram ob ted­nu otro­ka in ted­nu vse­živ­ljenj­ske­ ga uče­nja, no­vo­let­ni ba­zar, zgo­do­vin­ski in eko pro­jekt...). Se­ve­da pa je na­lo­ga in že­lja ob­či­ne za­ go­to­vi­ti kar naj­bolj­še pro­stor­ske po­go­je za iz­va­ja­nje pred­šol­ske in os­nov­no­šol­ ske de­jav­no­sti, zato v pro­ra­ču­nu ob­či­ne za­go­tav­lja tudi sreds­tva za in­ve­sti­ci­je, za opre­mo pro­sto­rov in in­ve­sti­cij­sko vzdr­že­va­nje pro­sto­rov vrt­ca in šo­le. V šol­skem letu 2005/2006 je bilo za opre­ mo in in­ve­sti­cij­sko vzdr­že­va­nje vrt­ca v pro­računu za­go­tov­lje­no 2.000.000,00 SIT, za opre­mo in vzdr­že­va­nje šol­skih pros­to­rov pa 4.500.000,00 SIT.

Na po­droč­ju in­ve­sti­cij ima ob­či­na v na­črtu dve ve­li­ki in­ve­sti­ci­ji: iz­grad­njo at­let­ske­ga sta­dio­na in do­zi­da­vo os­nov­ ne šo­le za po­trebo de­vet­let­ke, ki pa sta za­ra­di ob­jek­tiv­nih raz­lo­gov pre­stav­lje­ni v na­sled­nje man­dat­no ob­dob­je. V letu 2003 je Ob­či­na Mirna Peč iz­de­la­ la pro­jekt iz­grad­nje at­let­ske­ga sta­dio­na na me­stu ob­sto­je­če­ga šol­ske­ga igriš­ča za po­tre­be šo­le in re­krea­ci­je ob­ča­nov. V is­tem letu je ob­či­na za so­fi­nan­ci­ra­ nje in­ve­sti­ci­je pri­do­bi­la sreds­tva tudi od Mi­ni­strs­tva za šols­tvo, zna­nost in šport v skup­ni vi­ši­ni 10.729.778,00 SIT ter sreds­tva za prvo leto in­ve­sti­ci­je od Fun­da­ci­je za so­fi­nan­ci­ra­nje šport­nih or­ga­ni­za­cij v Re­pub­li­ki Slo­ve­ni­ji v vi­ši­ni 5.000.000,00 SIT. Pro­jekt je bil oce­njen na 83.150.366,40 SIT, iz­grad­nja le-tega pa naj bi po­te­ka­la v letu 2004 in 2005. Iz­grad­nja sta­dio­na je bila us­tav­lje­na, saj ob­či­na ni mo­gla pri­do­bi­ti grad­be­ne­ga do­vo­lje­nja za­ra­di de­na­cio­na­li­za­cij­ske­ga

po­stop­ka zem­ljišča ob­sto­je­če­ga šol­ske­ ga igriš­ča, v ka­te­rem de­na­cio­na­li­za­cij­ski upra­vi­če­nec zah­te­va vr­ni­tev zem­ljišča v na­ra­vi. Že pri­dob­lje­na sreds­tva s stra­ni mi­ni­strs­tva in fun­da­ci­je je mo­ra­la ob­či­ na vr­ni­ti, do do­kon­ča­nja ome­nje­ne­ga po­stop­ka de­na­cio­na­li­za­ci­je pa ob­či­na ne more kan­di­di­ra­ti za nova sreds­tva, niti za­če­ti z iz­grad­njo sta­dio­na. Ob­či­na upa, da bo tako po­sto­pek de­na­cio­na­li­za­ ci­je omenjenega zemljišča, kot po­sto­pek os­ta­lih zem­ljišč šo­le na UE Novo mesto v na­sled­njem letu ven­dar­le kon­čan, da bi lah­ko na­da­lje­va­la, tako z iz­grad­njo sta­dio­na kot z na­čr­to­va­no do­gra­ditvi­jo šo­le za po­trebo de­vet­let­ke. Pro­jekt do­gra­di­tve in adap­ ta­ci­je ob­jek­ta os­nov­ne šo­le je oce­njen na 472.252.444,00 SIT, ob­se­ga­la pa 1.013 m2 novograd­ nje in 845,2 m2 adap­ta­ci­je ob­ sto­je­čih po­vr­šin. Stroš­ke bo­sta po­kri­la ob­či­na v vi­ši­ni 60 % ter Mi­ni­strs­tvo za šols­tvo in šport v vi­ši­ni 40 % vred­no­sti in­ve­sti­ci­je. V dr­žav­nem pro­gra­mu do­zi­dav os­nov­nih šol za po­tre­be de­vet­ let­ke je bila na­ša šo­la uvršče­na na 163. me­sto, pred­hod­no pa je mo­ra­la ob­či­na z mi­ni­strs­tvom us­kla­di­ti sam pro­gram in pro­jekt do­gra­di­tve in del­ne adap­ta­ci­je os­nov­ne šo­le. In­ve­sti­ci­ja do­gra­ di­tve in nad­zi­da­ve Os­nov­ne šo­le Mir­na Peč je že uvrš­če­na v dr­žav­ ni na­črt in­ve­sti­cij za ob­dob­je od 2007 do 2009, v letu 2006 pa nam je z mi­ni­strs­tvom us­pe­lo us­kla­di­ti tudi pro­gram dozi­da­ve, prav­kar pa po­te­ka štu­di­ja pro­ti­po­tre­sne var­no­sti ob­jek­ta, na os­no­vi ka­te­re se bo­sta in­ve­sti­tor­ja od­lo­či­la med do­gra­di­tvi­jo šo­le in no­vo­grad­njo. V prvi po­lo­vi­ci leta 2007 pa se bo pri­pra­vi­la še os­ta­la po­trebna do­ku­men­ta­ci­jo za za­če­tek in­ve­sti­ci­je v pri­hod­njem tri­let­nem ob­dob­ju. V pri­ha­ja­jo­čih le­tih torej ča­ka­ta ob­či­ no dve po­mem­bni in­ve­sti­ci­ji, s ka­te­ri­ma se bodo šo­li za­go­to­vi­li us­trez­ni po­go­ji za iz­va­ja­nje nje­ne­ga pred­šol­ske­ga in os­nov­no­šol­ske­ga pro­gra­ma. Še na­prej pa se bo ob­či­na tru­di­la za­go­tav­lja­ti tudi sreds­tva za do­dat­ne de­jav­no­sti šo­le, da bo­sta vr­tec in šo­la nu­di­la otro­kom kar naj­bolj­še po­go­je za nji­hov ce­lost­ni raz­voj. Nataša Rupnik, občinska uprava


Štipendijska shema za Dolenjsko Občine statistične regije JV Slovenija so v letu 2004 ustanovile Štipendijsko shemo za Dolenjsko, katere na­ men je vzpostavitev sistema kadrovskih štipendij, znotraj katerega naj bi občine skupaj z delodajalcem financirale štipendije za deficitarne poklice svoje občine. Za vse raz­ pisane štipendije pa lahko kandidirajo dijaki in študentje vseh občin. Podjetniški center Novo mesto, d. o. o. je v četrtek, 21. 9. 2006 v Dolenjskem listu objavil Javni razpis štipendij »Štipendijske sheme za Dolenjsko« v letu 2006. Odprt bo do četrtka, 12. oktobra 2006. Podjetniški center Novo mesto, d. o. o. kot štipenditor, v sodelovanju z občinami Črnomelj, Kočevje, Loški Potok, Metlika, MO Novo mesto, Ribnica, Sodražica, Šentjernej, Škocjan in Trebnje, delodajalci s sedežem v teh občinah in Službo vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, razpisuje v letu 2006 štipendije za pridobitev naslednjih poklicev oz. strokovne izobrazbe (tabela desno). Štipendije iz Štipendijske sheme za Dolenjsko bodo podeljene za celotno dobo šolanja po izobraževalnem programu. Štipendista izbere delodajalec, ki mu zagotavlja po uspešno končanem šolanju tudi ustrezno delovno mesto. Celotno besedilo javnega razpisa štipendij Štipendijske sheme za Dolenjsko ter prijavni obrazci so objavljeni na spletni strani www.pc-nm.si/stipendijskashema. Dodatne informacije dobite na Podjetniškem centru Novo mesto, d. o. o., Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto, tel. 07 33 72 988, kontaktna oseba: Maja Smerdu ali pišite na e-naslov:maja.smerdu@pc-nm.si. Podjetniški center Novo mesto vabi vse zainteresirane dijake in študente k sodelovanju. Maja Smerdu

S štipendijo do poklica in delovnega mesta! Štipendijska shema za Dolenjsko! Pričakujemo vaše vloge!

Usposabljanje za življenjsko uspešnost – izzivi podeželja Raz­voj­no izo­braževal­ni cen­ter Novo me­sto v so­de­lo­va­nju z Občino Mir­na Peč or­ga­ni­zi­ra pro­gram Us­po­sab­lja­ nje za živ­ljenj­sko us­pešnost – Iz­ zi­vi po­deželja. Pro­gram je za ude­ ležence brez­plačen, so­fi­nan­cirata ga Mi­ni­strs­tvo za šols­tvo in šport RS in Evrop­ski so­cial­ni sklad. Pro­gram Iz­zi­vi po­deželja je na­ me­njen odra­slim, ki živi­jo na po­deželju in želi­jo iz­ko­ri­sti­ti pri­ložno­sti, ki jim jih to oko­lje po­nu­ja. Ude­leženci pro­gra­ma bodo pre­poz­na­li pred­no­sti življe­nja na po­ deželju in načine, kako te pred­no­sti

iz­ko­ri­sti­ti za iz­boljšanje svo­je­ga so­cial­ ne­ga in eko­nom­ske­ga po­ložaja, hkra­ti pa bodo os­vežili zna­nje za lažje reševa­ nje vsa­kod­nev­nih prob­le­mov. Pro­gram je se­stav­ljen iz vse­bin­ sko smi­sel­no zao­kroženih sklo­ pov, ki za­je­ma­jo do­pol­nil­ne de­jav­no­sti in oseb­na do­pol­nil­na dela na kme­ti­ji, spoz­na­va­nje za­kon­skih do­ločb, pod­jet­ ništva, delo, za­po­sli­tev, iz­pol­nje­va­nje obraz­cev, pra­vo­pis, ko­mu­ni­ka­ci­jo, računal­niško opisme­nje­va­nje, upo­rab­ no računs­tvo... Pou­da­ri­ti je po­treb­no, da se vse­bi­ne in zah­tev­nost teh pri­la­ ga­ja žel­jam, in­te­re­som in po­tre­bam

ude­ležen­cev. Delo po­te­ka v ob­li­ki pro­jekt­ne­ga uče­nja. Pro­gram tra­ja 120 ur in se pred­vi­do­ma za­klju­či v treh me­se­cih. Delo v sku­pi­ni vo­di­ta 2 us­po­sob­lje­na uči­te­lja. Ude­le­žen­ci pro­gra­ma bodo svo­je nad­gra­je­no zna­nje s pri­dom lah­ko upo­ra­bi­li tudi v druš­tvu in šir­ši skup­ no­sti. Če ste se ob bra­nju pris­pev­ka nav­du­ši­li za ude­lež­bo v pro­gra­mu, po­kličite za po­drob­nej­še in­for­ma­ ci­je na tel. št.: 07 393 4550 (RIC Novo me­sto). Gabi Ogulin Po­čr­vi­na RIC Novo me­sto

oktober 2006




Srečanje obrtnikov v Mirni Peči Tra­di­cio­nal­no, le­tos že 11. sep­tem­ br­sko sre­ča­nje obrt­ni­kov, de­lav­cev za­po­sle­nih pri obrt­ni­kih in upo­ko­je­ nih obrt­ni­kov je bilo v Mir­ni Pe­či. V go­sto­ljub­ni Mir­ni Pe­či smo do­ži­ ve­li kar ne­kaj pri­jet­nih pre­se­ne­čenj. Ob or­ga­ni­zaciji te pri­re­di­tve, ki se je je ude­le­ži­lo pre­ko 800 po­vab­lje­nih, je bilo po­treb­no ve­li­ko do­bre vo­lje, mar­lji­vo­sti in so­de­lo­va­nja. Pri tej de­jav­no­sti lah­ko re­če­mo le: Mir­no­ pe­ča­ni bilo je od­lič­no, hva­la! V kul­tur­nem delu so so­de­lo­va­le šte­vil­ne kul­tur­ne sku­pine in do­ka­za­ le, da v Mir­ni Pe­či go­ji­te kva­li­tet­no

in mno­žič­no kul­tu­ro. Prav raz­lič­nost po­da­nih na­sto­pov in kva­li­tet­na iz­ved­ ba je bila za ve­či­no nas, ki smo priš­li v Mir­no Peč iz os­ta­lih kra­jev, izred­no pre­se­ne­če­nje. Če­sti­ta­mo. Se­ve­da taka pri­re­di­tev ne bi mo­gla us­pe­ti tako kot je, če ne bi bilo pri­za­ dev­nih mir­no­peš­kih or­ga­ni­za­tor­jev. Vsak je po­ma­gal na svo­jem po­droč­ju, pred­vsem pa smo hva­lež­ni gos­po­du župa­nu Zvo­ne­tu Lahu, gos­pe Miri Bar­ bo, pred­sed­ni­ku ga­sil­ske­ga druš­tva gos­po­du Jo­že­tu Zo­ra­nu in rav­na­te­lju gos­po­du Alek­san­dru Ru­pe­ni. Go­to­vo

brez njih sre­ča­nje ne bi us­pe­lo tako kot je. Z or­ga­ni­za­ci­jo sre­čanj po ob­či­nah, kjer de­lu­je­mo, je po­nov­no do­ka­ za­no, kako so ob­či­ne, tudi če so manj­še, lah­ko ak­tiv­ne in us­pe­šne na svo­jem po­droč­ju. Samo sre­ča­nje pa je do­ka­zalo, da je to kva­li­tet­no dru­ že­nje na­ših čla­nov v vseh po­gle­dih, ter tako po­tr­di­lo, da je bil ko­men­tar v mir­no­peš­kem Zija­lu zlo­na­me­ren strel v praz­no. Mir­no­pe­ča­ni, ve­li­ka hva­la. Pred­sed­nik OOZ Novo me­sto Ivan Krajnc

Izjemni uspehi mirnopeških športnikov Iz pro­ra­ču­na ob­či­ne se vsa­ko leto v skla­ du s po­tre­ba­mi ob­ča­nov za­go­tav­lja­jo tudi sreds­tva za po­droč­je špor­ta, in si­cer se je v letu 2006 naj­več sred­stev name­ni­lo za re­krea­ci­jo in šport­no re­krea­tiv­na tek­mo­ va­nja ob­ča­nov (762.313,00 SIT) ter za ob­ no­vo vaš­kih igrišč (750.000,00). V zad­njih dveh le­tih pa ob­či­na za­go­tav­lja sreds­tva tudi za šport­ne na­gra­de, na­me­nje­ne krit­ju stroš­kov tre­nin­gov in tek­mo­vanj us­pe­šnih mir­no­peš­kih šport­ni­kov, ki jim je s stra­ni Olim­pij­ske­ga komite­ja Slo­ve­ni­je po­de­ljen sta­tus ka­te­go­ri­zi­ra­ne­ga šport­ni­ka mla­ din­ske­ga, dr­žav­ne­ga, pers­pek­tiv­ne­ga ali sve­tov­ne­ga raz­re­da. V za­čet­ku leta 2006 so si na pod­la­gi od­lič­nih rezul­ta­tov v se­zo­ni 2005/2006 pri­do­bi­li sta­tus ka­te­go­ri­zi­ra­ne­ga šport­ni­ ka mla­din­ske­ga raz­re­da na­sled­nji mir­no­ peš­ki šport­ni­ki: ko­le­sar­ja Blaž Jarc in Blaž Fur­di ter at­let Mit­ja Krevs. Blaž Jarc in Blaž Fur­di tre­ni­ra­ta v Ko­le­ sar­skem klu­bu Adria Mo­bil, po­mem­bne za­slu­ge pri nju­nih us­pe­hih pa ima prav go­to­vo njun tre­ner Bran­ko Fi­lip. V svo­ji zadnji se­zo­ni med sta­rej­ši­mi mla­din­ci, v na­sled­nji se­zo­ni bo­sta na­mreč na­sto­pa­la v ka­te­goriji mlaj­ši čla­ni pod 23 let, sta na­da­ lje­va­la s tradi­ci­jo uspeš­nih na­sto­pov doma in v tu­ji­ni ter na evrop­skem in sve­tov­nem pr­vens­tvu sta­rej­ših mla­din­cev. Blaž Jarc je v le­toš­njem letu po­stal dr­ žav­ni pr­vak v kro­no­me­tru, zma­go­va­lec

skup­ne raz­vr­sti­tve Po­ka­la Slo­ve­ni­je (zma­ go­va­lec kri­te­ri­ja v Ko­sta­nje­vi­ci in Šen­čur­ju) in skup­ne raz­vr­sti­tve dir­ke po Šta­jer­ski ter do­se­gel od­lič­no 3. me­sto skup­ne raz­vr­ sti­tve Sve­tov­ne­ga po­kala za mla­din­ce (2. me­sto etapne dirke in 1. me­sto ge­ne­ral­ne raz­vr­sti­tve Dirke po Is­tri, 3 etap­ne zma­ge in skup­no 4. me­sto Dirke miru na Češ­kem, 2. me­sto v etapne dirke in 5. me­sto skup­ne raz­vr­sti­tve Tour de Lor­rai­na, etap­na zma­ga dir­ke po Švi­ci …). Blaž Fur­di je bil 2. na dr­žev­nem pr­vens­ tvu v cest­ni vož­nji, 2. v skup­ni raz­vr­stitvi Po­ka­la Slo­ve­ni­je in skup­ne raz­vr­sti­tve dir­ke po Šta­jer­ski, do­se­gel pa je šte­vil­ne us­pe­he tudi na dir­kah Sve­tov­ne­ga po­ka­la (zma­go na etapni dirki po To­ska­ni, zma­go in tret­je me­sto etap­nih dirkah Tour de Lor­rain) in dru­gih med­na­rod­nih tek­mo­va­njih (zma­go na etapni dir­ke po Av­stri­ji, zma­go na dir­ki v Beo­gra­du ter 2. in 3. me­sto na dir­ki po Ita­li­ji). Na­jus­pe­šnej­ši mir­no­peš­ki at­let Mit­ja

10

oktober 2006

! o m

a t i t s

e Č

Krevs tre­ni­ra v At­let­skem klu­bu Krka, že od za­čet­ka nje­go­ve šport­ne poti pa je nje­ gov tre­ner Ro­bert Dra­gan. S svo­ji­mi us­pe­hi na do­ma­čih in med­na­rod­nih tek­mo­va­njih že če­tr­to leto do­ka­zu­je, da je eden na­jus­pe­ šnej­ših mla­dih slo­ven­skih at­le­tov, zato je tudi stal­ni član slo­ven­ske re­pre­zen­tan­ce in v zad­njih dveh se­zo­nah član na­cio­nal­ne te­kaš­ke eki­pe za sred­nje pro­ge. Lan­sko­let­ne­mu na­slo­vu dr­žav­ne­ga pr­va­ ka na 800, 2000 in 4000 me­trov ter zma­go­ valca At­let­ske­ga po­ka­la Slo­ve­ni­je na 3000 me­trov za ml. mla­din­ce je v le­toš­njem letu do­dal na­slov dr­žav­ne­ga pr­va­ka na 800 me­trov za mlaj­še mla­din­ce in dvo­ran­ske­ga pr­vaka na 3000 metrov v ka­te­go­ri­ji sta­rej­ ših mla­din­cev. S ča­som 8:53:46 pa je po­stal tudi dvo­ran­ski dr­žav­ni re­kor­der na 3000 metrov med mlaj­ši­mi mla­din­ci. Od­lič­no pa je na­sto­pal tudi na med­na­rod­nih tek­mah, med ka­te­ri­mi naj ome­ni­mo zma­go na 3000 metrov na mla­din­skem evrop­skem klub­ skem pr­vens­tvu sku­pi­ne B, dru­go me­sto na 3000 metrov na Po­ka­lu Sa­va­ria (Hr­vaš­kaMa­džar­ska- Slo­ve­ni­ja) in na 2000 metrov z za­pre­ka­mi na Po­ka­lu Bri­xia (12 dr­žav) ter tret­je me­sto na 1500 metrov na tek­mo­va­nju Alpe- Ja­dran (12 dr­žav). Vsem trem že­li­mo us­pe­šno na­da­lje­va­nje svo­je šport­ne poti ter čim­manj poš­kodb. Na­ta­ša Rup­nik, občinska uprava


vo­liš­ču, ki je do­lo­če­no za ob­moč­je cele Ob­či­ne Mir­na Peč na se­de­žu ob­či­ne, na Trgu 2, v Mir­ni Pe­či od 8. do 16. ure. Le­toš­nja no­vost je tudi spre­mem­ ba vo­lil­nih ime­ni­kov in si­cer bodo le-ti se­stav­lje­ni tako, da bo na njih tudi pro­stor za pod­pis vo­liv­ca. Pra­vi­co gla­so­va­nja na lo­ kal­nih vo­li­tvah ima­jo vsi pre­bi­val­ci, ki ima­jo na ob­moč­ju Obči­ne Mirna Peč stal­no pre­bi­va­liš­če, ne gle­de na dr­žav­ljans­tvo. Vo­lil­na pra­vi­ca se evi­den­ti­ra s splo­šnim ob­čin­skim vo­lil­nim ime­ni­kom. V skla­du z od­ lo­kom o do­lo­či­tvi vo­lil­nih enot v Ob­či­ni Mir­na Peč (Urad­ni list RS, št. 33/2006) je za vo­li­tve čla­nov ob­čin­ske­ga sve­ta do­lo­če­nih pet vo­lil­nih enot, v ka­te­rih se voli skup­no de­set čla­nov. Čla­ni ob­čin­ ske­ga sve­ta se vo­li­jo po ve­čin­skem na­če­lu. Pri vo­li­tvah po ve­čin­skem na­če­lu se gla­su­je o po­sa­mez­nih kan­di­da­tih. Vo­li­vec lah­ko gla­su­je naj­več za to­li­ko kan­di­da­tov, ko­li­kor čla­nov ob­čin­ske­ga sve­ta se voli v vo­lil­ni eno­ti. Iz­vo­lje­ni so kan­di­da­ti, ki so do­bi­li naj­več gla­sov. V 1. in 2. vo­lil­ni eno­ti se voli po tri čla­ne, v 3. vo­lil­ni eno­ti se vo­li­ta dva čla­na, v 4. in 5. vo­lil­ni eno­ti pa se voli en član. Za vo­li­tve žu­pa­na je vo­lil­na eno­ta ob­moč­je ce­lot­ne Ob­či­ne Mir­na Peč. Pred­sed­ni­ca OVK Mir­na Peč Zo­fi­ja Re­dek, l.r.

2 Dra­go Mu­hič -

kan­di­dat za ob­čin­ske­ga svet­ni­ka S svo­jim preteklimi iz­kuš­ nja­mi bom ure­sni­čil za­stav­ lje­ne pro­jek­te. Ak­tiv­no se bom vklju­čil v iz­grad­njo in­du­strij­ske in obrt­no sta­ no­vanj­ske cone ter s tem po­ma­gal za­go­to­vi­ti nova delovna me­sta v do­ma­či ob­či­ni.

Dra­go Mu­hič

Pri­za­de­val si bom, do bo v sta­no­vanj­sko po­slov­ni coni pri Če­šen­cah na­stal po­slov­no tr­gov­ski cen­ter in do­volj sta­no­vanj­skih ob­jek­tov. Pod­pi­ral bom že za­če­te pro­jek­te na vo­do­vo­du, pri­ključ­ni ce­sti in pri­ključ­ku na av­to­ce­sto. Glav­ni cilj mi je po­so­do­bi­tev OŠ in vrt­ca ter ure­di­tev mla­din­ske­ga cen­tra. Prav tako pa tudi ure­di­tev šol­ske­ ga igriš­ča s tri­bu­na­mi, če ne bo še na­prej pri­ha­ja­lo do za­ple­tov. Dela bo ve­li­ko in mi­slim, da bom z iz­kuš­nja­mi in to­vrst­ nimi am­bi­ci­ja­mi to tudi ure­sni­čil.

Naročnik oglasa: Drago Muhič

Z ak­tom pred­sed­ni­ka Dr­žav­ne­ga zbo­ra RS je kot dan gla­so­va­nja za le­toš­ nje lo­kal­ne vo­li­tve do­lo­čen dan 22. 10. 2006. Ob­čin­ska vo­lil­na ko­mi­si­ja Obči­ne Mir­na Peč že­li ob tej pri­lož­no­sti opo­zo­ ri­ti na ne­kaj no­vo­sti le­toš­njih lo­kal­nih vo­li­tev. Po spre­mem­bi Za­ko­na o vo­li­tvah v dr­žav­ni zbor mora vsa­ka ob­či­na za­go­ to­vi­ti po­seb­no vo­liš­če na­me­nje­no in­va­li­dom (v Ob­či­ni Mir­na Peč je vo­liš­če za in­va­li­de do­lo­če­no v prit­ lič­ju Kul­tur­ne­ga doma v Mir­ni Pe­či). Vo­li­vec - in­va­lid, ki bi bil si­cer vab­ljen h gla­sova­nju na vo­liš­ču, ki mu ni do­stop­no, se bo lah­ko od­lo­čil, da bo gla­so­val na tem po­seb­nem vo­liš­ču. Svo­jo od­lo­či­tev o gla­so­va­nju na vo­liš­ču za in­va­li­de, bo mo­ral naj­ka­sne­je tri dni pred dnem gla­so­va­nja spo­ro­či­ti Ob­čin­ski vo­lil­ni ko­mi­si­ji. Hkra­ti ob­veš­ča­mo vse vo­liv­ce, ki so os­kr­bo­van­ci do­mov za sta­rej­še in ni­ma­jo stal­ne­ga pre­bi­va­liš­ča v domu in vo­liv­ce, ki so na zdrav­lje­nju v bol­ni­šni­ cah, da lah­ko gla­su­je­jo po po­šti, če to spo­ro­či­jo Ob­čin­ski vo­lil­ni ko­mi­si­ji naj­ka­sne­je se­dem dni pred dnem gla­so­va­nja. Vo­liv­ci, ki se za­ra­di bo­ lez­ni ne mo­re­jo oseb­no zgla­si­ti na vo­liš­ču, kjer so vpi­sa­ni v vo­lil­ni ime­nik, lah­ko gla­su­je­jo pred vo­lil­nim od­bo­rom na svo­jem domu, če to spo­ro­či­jo Ob­čin­ski vo­lil­ni ko­mi­si­ji naj­ka­sne­je tri dni pred dnem gla­so­va­nja. Vo­liv­ci, ki bodo na dan gla­so­va­nja od­sot­ni, bodo lah­ko gla­so­va­li pred­ča­sno, 17., 18. ali 19. 10. 2006, in si­cer na po­seb­nem

Naročnik oglasa: SDS, Slovenska demokratska stranka

Obvestilo volivcem

oktober 2006

11


PRIREDITVE OB OB

12

oktober 2006


ÈINSKEM PRAZNIKU

oktober 2006

13


Razstave in koncert Če se je v če­tr­tek, 15. ju­ni­ja 2006, z otroš­ko ve­se­li­co za­čel te­den pri­re­di­tev po­ve­za­ nih v ok­vir praz­no­vanj ob­čin­ske­ga praz­ni­ka v Mir­ni Pe­či za najm­laj­še ob­ča­ne, se je že na­sled­nji dan, v pe­tek zve­čer, z od­prt­jem treh raz­stav in kon­cer­tom mir­no­peš­kih har­mo­ni­kar­jev, še za vse os­ta­le pre­bi­val­ce. Ob sed­mih zve­čer so v predd­ver­ju Doma kul­tu­re v Mir­ni pe­či od­pr­li raz­ sta­vo fo­to­gra­fij Bra­jer­je­ve jame, ki so jo po­sta­vi­li čla­ni no­vo­meš­ke­ga ja­mar­ske­ga klu­ba, v ka­te­rem zelo ak­tiv­no de­lu­je­jo tudi Mirno­pe­ča­ni. V nad­strop­ju, v pro­sto­rih, ki so na­me­ nje­ni de­lo­va­nju šte­vil­nih dru­štev, pa so na og­led po­sta­vi­li še dve raz­sta­vi. Zdru­ži­li so dela aka­dem­ske­ga sli­kar­ ja Jo­že­ta Sla­ka, ro­je­ne­ga leta 1951 v Jab­la­nu, ki ži­vi in dela na Jor­dan­ka­lu, z raz­sta­vo kmeč­kih do­brot, ki so jo pri­pra­vi­le čla­ni­ce Druš­tva po­de­žel­ skih že­na iz Mir­ne Pe­či. Jo­že Slak je štu­di­ral na Aka­de­mi­ji za li­kov­no umet­nost, kjer je leta 1975 di­plo­mi­ral na od­del­ku za sli­kars­tvo pri Ga­bri­je­lu Stu­pi­ci. Do­slej je doma in po sve­tu sa­ mo­stoj­no raz­stav­ljal naj­manj šest­de­set­ krat in se ude­le­žil šte­vil­nih sli­kar­skih ko­lo­nij. Red­no raz­stav­lja v ljub­ljan­ski Equr­ni, nje­go­ve sli­ke pa vi­si­jo v zbir­ kah ga­le­rij mo­der­nih umet­no­sti v Ljub­ lja­ni, Za­gre­bu, Beo­gra­du, Le­ver­ku­snu in Grad­cu. Za svo­ja umet­niš­ka dela je bil nagra­jen, leta 1981 je pre­jel na­gra­do Zla­ta pti­ca ter leta 1993 še Žu­pan­či­če­vo na­gra­do.

14

oktober 2006

Po od­prt­ju in og­le­du raz­stav pa se je v dvor­ani Doma kul­tu­re za­čel kon­cert mir­no­peš­ke­ga druš­tva har­mo­ni­ kar­jev, v ka­te­rem na dia­to­nič­ne har­ mo­ni­ke že šest let igra 25 čla­nov, med nji­mi tudi mla­da Na­ta­ša. Na­sto­pa­jo na šte­vil­nih pri­re­di­tvah v do­ma­či ob­či­ni,

ve­se­li pa so tudi vsa­ke­ga po­va­bi­la na na­stop iz­ven nje­nih meja, kjer so se tudi že uve­lja­vi­li. Kon­cert so na­me­ni­li v po­ča­sti­tev ob­ čin­ske­ga praz­ni­ka, kot gost­je pa so na njem nas­to­pi­li še: tam­bu­raš­ka sku­pi­na Klas­je, do­ma­či moš­ki pev­ski zbor Rož­ ma­rin in čla­ni mir­no­peš­ke­ga kul­tur­no umet­niš­ke­ga druš­tva s hu­mor­ni­mi vlož­ki. Pred­sed­nik Druš­tva har­mo­ni­ kar­jev Mir­na Peč Mar­tin Krevs se je ob kon­cu vsem na­sto­pa­jo­čim zah­va­lil, da so se od­zva­li nji­ho­ve­mu po­va­bi­lu za po­pe­stri­tev kon­cer­ta, gle­dal­cem in po­slu­šal­cem pa za mno­ži­čen obisk, vzpod­bu­do in nav­du­šen a­plavz, saj je bila dvo­ra­na, kljub obi­li­ci dela, ki ga ima­jo kmet­je na trav­ni­kih, po­ljih in vi­no­gra­dih, pol­na do zad­nje­ga se­de­ ža, kar je do­kaz, da ce­ni­jo glas­be­no in pev­sko zna­nje svo­jih so­kra­ja­nov, ki za šte­vil­ne ure vaj žr­tvu­je­jo svoj pro­ sti čas in do­bro vo­ljo. Pred slo­ve­som se­ve­da ni šlo še brez mir­no­peš­ke him­ ne V do­li­ni tihi, ki so jo ob sprem­lja­vi har­mo­ni­kar­jev za­pe­li vsi obis­ko­val­ci in na­sto­pa­jo­či. Lju­ba SUKOVIČ

Kolesarska dirka Mirna Peč in Pok V so­bo­to, 17. 6. 2006 je v Mir­ni Pe­ či v or­ga­ni­za­ci­ji Ob­či­ne Mir­na Peč, Ko­le­sar­ske­ga klu­ba Adria Mo­bil in Šport­no re­krea­tiv­ne­ga druš­tva Mir­na Peč po­te­ka­la prva ko­le­sar­ska dir­ka za Po­kal Ob­či­ne Mirna Peč. Dir­ka je v ka­te­go­ri­jah deč­ki A, B, C in ML. MLADINCI šte­la tudi za Pokal Slo­ve­ ni­je, v ok­vi­ru tek­mo­va­nja pa je bilo iz­ve­de­no tudi šol­sko pr­vens­tvo za deč­ke in de­kli­ce. Šol­ske­ga pr­vens­tva se je ude­le­ži­lo 30 otrok iz OŠ Mir­na Peč, ki so na­sto­ pi­li v šti­rih ka­te­go­ri­jah. V ka­te­go­ri­ji deč­ki let­nik 91 do 93 je med deč­ki zma­gal Ta­dej Am­bro­žič, dru­gi je bil Bo­rut Fe­ko­nja, tret­ji pa Al­jaž Saje. Med de­kli­ca­mi je zma­ga­la Maja Mu­ hič, dru­ga je bila Urš­ka Mu­hič, tret­ja pa Špe­la Lu­žar. V ka­te­go­ri­ji let­nik od 94 do 95 je med deč­ki zma­gal Nejc Kaste­lic, dru­gi je bil Miha Pa­pež, tret­ji pa Ma­tic Saje. Med de­kli­ca­mi je bila prva Po­lo­na Opa­ra, dru­ga Urš­ka Er­šte in tret­ja Nina Pa­pež. V ka­tegori­jah deč­ki A, deč­ki B, deč­ki C in ML. mla­din­ci, ki so šte­le tudi za Po­kal Slo­ve­ni­je pa je na­sto­ pi­lo 77 ko­le­sar­jev iz 8-ih klu­bov iz vse Slo­ve­ni­je. Zma­ga­li so Kle­men Mic­he­liz­za iz KK Nova Go­ri­ca med deč­ki A, Ur­ban Je­lov­čan iz KK Sava Kranj med deč­ki B in Gabrov­šek Pa­ trik iz KK Sava Kranj med deč­ki C. V sled­nji ka­te­go­ri­ji pa je na­sto­pil tudi 7 – let­ni do­ma­čin Al­jaž Jarc iz KK Adria Mo­bil, ki je kljub temu da je kar 5 let mlaj­ši od so­tek­mo­val­cev us­pe­šno pre­vo­zil 9,8 km dol­go pot. Naj­za­ni­mivej­ša pa je bila 53,2 km dol­ga preiz­kuš­nja v ka­te­go­ri­ji mlaj­ši mla­din­ci, ki jo je do­bil Niko Vo­gri­ nec iz KK Pe­rut­ni­na Ptuj s ča­som 01:33:46 pred klub­skim kolegom


za Pokal Občine al Slovenije Ale­nom Te­men­tom, tret­je uvrš­če­nim Pe­trom Klaj­de­ri­čem iz KK Nova Go­ri­ ca in do­ma­činom Gre­gor­jem La­hom iz KK Adria Mobil – vsi čas 01:35:40. Pri­re­di­tev je bila ned­vom­no or­ga­ ni­za­cij­sko in tek­mo­val­no izred­no us­ pe­šna, zato or­ga­ni­za­tor­ji ob­ljub­lja­jo, da bo tra­di­cio­nal­na, po­sku­ša­li pa jo bodo okre­pi­ti s sta­rej­ši­mi ka­te­go­ri­ja­ mi ali celo z dr­žav­nim pr­vens­tvom. Na­ta­ša Rup­nik

Gasilsko tekmovanje za Pokal Mirne Peči Pro­sto­volj­no ga­sil­sko druš­tvo Mir­na Peč je v sklo­pu pri­re­di­tev ob ob­čin­skem praz­ni­ku Ob­či­ne Mir­na peč pri­re­di­lo 17. 6. 2006 deveto tra­di­cio­nal­no tek­ mo­va­nje za Po­kal Mir­ne Pe­či. V le­pem sonč­nem po­pold­ne­vu se je na igriš­ču pri os­nov­ni šo­li zbra­lo 26 ekip. Tek­mo­val­ci so se po­me­ri­li v treh ka­ te­go­ri­jah: čla­ni, čla­ni­ce in sta­rej­ši čla­ni. V ka­te­go­ri­ji čla­nov je tek­mo­va­lo 15 ekip. Zma­ga­la je eki­pa PGD Škoc­jan 2, dru­ga je bila eki­pa PGD Preč­na in tretja eki­pa PGD So­te­ska. V ka­te­go­ri­ji čla­nic so tek­ mo­va­le 4 eki­pe, prvo me­sto je os­vo­ji­la eki­pa PGD Šmar­je­ta, dru­go eki­pa PGD Stran­ska vas in tret­je eki­pa PGD Dolž. V ka­te­go­ri­ji sta­rej­ši ga­sil­ci je tek­mo­va­lo 7 ekip. Zma­ga­la je eki­pa PGD Šmar­je­ta, dru­ga je bila eki­pa PGD Škoc­jan in tret­ja eki­pa PGD Do­bra­va. Tek­mo­va­nje ekip ob­čin­ske­ga po­veljs­ tva Ob­či­ne Mir­na Peč je šte­lo tudi za ob­čin­sko tek­mo­va­nje, kjer je zma­ga­la eki­pa PGD Mir­na Peč, dru­ga je bila eki­ pa PGD Jab­lan in tret­ja eki­pa PGD Glo­

bo­dol. Vsa­ka eki­pa je pre­je­la priz­na­nje za so­de­lo­va­nje na tek­mo­va­nju, prve tri eki­pe pa tudi po­ka­le. V ka­te­go­ri­ji čla­ nov in čla­nic so prve eki­pe pre­je­le še pre­hod­ni po­kal. Tek­mo­va­nje si je og­le­dal tudi žu­pan Zvo­ne Lah in po­velj­nik Ga­sil­ske zve­ze Novo me­sto, ki sta na za­ključ­ni slo­ve­ sno­sti so­de­lo­va­la pri po­de­li­tvi priz­nanj in po­ka­lov na pri­re­di­tve­nem pro­sto­ru sej­miš­ča v Mir­ni Pe­či, kjer je bila po za­ključ­ku tek­mo­va­nja še veselica z an­samb­lom Novi spo­mi­ni. Kot or­ga­ni­ za­tor­ji to­vrst­nih tek­mo­vanj bi že­le­li, da bi bila le-ta bolj mno­žič­no obi­ska­na s stra­ni kra­ja­nov. Pred­sed­nik PGD Mir­na Peč Jo­že Zo­ran

Ribiško tekmovanje na Temenici V ne­de­ljo, 18. ju­ni­ja je mi­ni­la še ena od tra­di­cio­nal­nih pri­re­di­tev, ki so po­te­ka­le v Obči­ni Mir­na Peč ob ob­činskem praz­ niku, to je tra­di­cio­nal­no ri­biš­ko tek­mo­ va­nje na Te­me­ni­ci za Po­kal Obči­ne Mir­na Peč, ki sta ga pri­pra­vi­la Ri­biš­ka dru­ži­na Novo me­sto in njen po­dod­bor Te­me­ni­ca. Tek­mo­va­nja se je ude­le­ži­lo 25 ri­bi­čev, kot go­sta pa sta se po­va­bi­lu od­zva­la tudi do­ma­či žu­pan Zvo­ne Lah in šent­jer­nej­ski Franc Hu­do­klin. Naj­več­jo »skup­no dol­ži­ no« ulov­lje­nih rib je imel Jo­že Ri­felj, saj so nje­go­ve ribe sku­paj me­ri­le kar 5,99 m, dru­go me­sto je kot ri­bič v go­steh za­se­del Franc Hu­do­klin s 183 cm rib, tretje pa Franc Bevc z 166 cm ulov­lje­nih rib. Po­ ka­le Obči­ne Mir­na Peč pa so si »na­lo­vi­li« To­maž Go­renc, ki je imel za 292 cm rib in je pre­jel tudi pre­hod­ni po­kal, po­kal za dru­go me­sto je do­bil Ro­bert Viz­ler z 219 cm rib, tret­je­ga pa Mi­lan Bre­zar, ki so mu sod­ni­ki na­me­ri­li 162 cm rib. Vsi sku­paj, med nji­mi sta bili tudi dve dami, so uje­li 173 rib, ki so v skup­ni dol­ži­ni me­ri­le 27 m in 73 cm. Pokale, me­da­lje in pri­lož­nost­na da­ri­la so tek­mo­val­cem po­ de­li­li: pod­pred­sed­nik no­vo­meš­ke ri­biš­ke dru­ži­ne An­ton Mur­gelj, Lado Špe­lič pred­ sed­nik po­dod­bo­ra Te­me­ni­ca in Pe­ter

Ce­sar st. kot pred­stav­nik or­ga­ni­za­tor­ja. Za vse tek­mo­val­ce in go­ste so pri­pra­vi­li rib­ji piknik, za­ba­va­li pa so jih čla­ni Druš­ tva mir­no­peš­kih har­mo­ni­kar­jev. Ri­biš­ka dru­ži­na Novo me­sto prav le­tos praz­nu­je 60-let­ni­co svo­je­ga de­lo­va­nja in v ta na­men so se z Mir­no­pe­ča­ni do­go­ vo­ri­li, da bodo je­se­ni na mir­no­peš­kem sej­mu pred­sta­vi­li svo­jo de­jav­nost. V no­ vo­meš­ko ri­biš­ko dru­ži­no je vklju­če­nih kar 827 čla­nov, po­dod­bor Te­me­ni­ca pa je eden na­jak­tiv­nej­ših od vseh sed­mih, saj je ena od nji­ho­vih prio­ri­tet­nih na­log tudi skrb za vo­do­to­ke in vzdr­že­va­nje ter vars­tvo vseh ži­vih bi­tij v njih, zato iz­va­ja­ jo mno­ge či­stil­ne ak­ci­je in so­de­lu­je­jo v šte­vil­nih očiš­če­val­nih de­jav­no­stih, ki jih or­ga­ni­zi­ra­jo dru­gi. Na stro­kov­ni pod­la­gi del­no ali v ce­lo­ti ob­nav­lja­jo je­zo­ve, tako

na Krki kot tudi v os­ta­lih vo­do­to­kih, ki jih po­kri­va nji­ho­va ri­biš­ka dru­ži­na. Se­ve­da pa ne gre pre­zre­ti nji­ho­ve­ga os­nov­ne­ga po­slans­tva - ri­bo­goj­niš­tva ter ved­no bolj us­pe­šne vzre­je av­toh­to­nih vrst rib, kot so: po­toč­na po­strv, po­strv ša­ren­ka, sulc in li­pan za vzdr­že­val­na vla­ga­nja v šport­ no-ri­bo­lov­nih vo­dah ter vzre­ja plat­ni­ce in po­du­sti, ki ju vla­ga­jo v Krko. Po­leg njih pa v svo­je vo­do­to­ke vla­ga­jo še šču­ko, kra­pa, soma, smu­ča in li­nja. Skup­ni ime­no­va­lec čla­nov Ri­biš­ke dru­ži­ne Novo me­sto, ki je od vseh 64-ih ri­biš­kih dru­žin v Slo­ve­ni­ji naj­šte­vilč­nej­ša, je lju­bi­telj­sko uk­var­ja­nje s šport­nim ri­bo­ lo­vom kot rekrea­tiv­no de­jav­nost­jo, skrb za va­ro­va­nje voda in oko­lja, vars­tvo in go­ji­tev rib, uprav­lja­nje ri­biš­kih oko­li­šev za­ra­di va­ro­va­nja vod­nih in ob­vod­nih eko si­ste­mov. Iz­da­ja­jo svo­je gla­si­lo z na­slo­ vom Ze­le­ni tol­mu­ni Krke, naj­de­te pa jih lah­ko tudi na splet­ni stra­ni: http://www. rdnovomesto.si ali jim pi­še­te na elek­tron­ ski na­slov: ribiska.druzina.nm@volja.net, če vas kar­ko­li za­ni­ma v zve­zi z vo­do­to­ki, ri­bo­goj­niš­tvom ali ri­bo­lo­vom. Se­dež Ri­ biš­ke dru­ži­ne Novo me­sto je na Seid­lo­vi ce­sti 8 v No­vem me­stu. Pa do­ber pri­jem! Lju­ba SUKOVIČ

oktober 2006

15


Na osrednji slovesnosti podeljena Priznanja Občine Mirna Peč Na osred­nji slove­sno­sti, ki je po­te­ka­la v dvo­ra­ni Doma kul­tu­re, ob praz­no­va­nju ob­čin­ ske­ga praz­ni­ka, v sre­do, 21. ju­ni­ja 2006 je žu­pan Zvo­ne Lah za­služ­nim po­sa­mez­ni­kom in sku­pi­ni do­ma­čih ja­mar­jev, na pod­la­gi pre­je­tih in ute­me­lje­nih šti­rih pred­lo­gov, slo­ve­sno po­de­lil ob­čin­ska priz­na­nja in na­gra­do. Pred­lo­gov za čast­ne­ga ob­ča­na Obči­ ne Mir­na Peč le­tos ni bilo, saj gre za na­ziv, ki se po­de­lju­je ose­bi za zelo po­mem­ben, tra­jen živ­ljenj­ski do­se­žek, s katerim us­pe­šno pred­stav­lja ob­či­no doma in na tu­jem in s ka­te­rim iz­jem­no pris­pe­va k raz­vo­ju, delu in živ­lje­nju v njej ter k uve­lja­vi­tvi ob­či­ne v šir­šem pro­sto­ru. Osred­nje pri­re­di­tve se je po­leg ob­ča­ nov ude­le­ži­lo tudi pre­cej go­stov: žu­pa­ ni in pred­stav­ni­ki ne­ka­te­rih so­sed­njih ob­čin, ce­lo­ten ob­čin­ski svet, ne­ka­te­ri do­se­da­nji čast­ni ob­ča­ni: glas­be­nik Loj­ze Slak, du­hov­nik-la­za­rist An­ton Pust, ki je napisal že dve knji­gi o Mir­ni Pe­či: leta 1987 je iz­dal delo z na­slo­vom Mirna Peč z oko­li­co ne­koč in da­nes, leta 1999 pa je izš­la Mir­na Peč ob­či­na treh do­lin, osma cvič­ko­va prin­ce­sa Bar­ba­ra Kra­mar in dru­gi. V pri­re­di­tev jih je po­pe­ljal pev­ski zbor Va­lo­vi s slo­ven­sko dr­žav­no him­no in jo na­da­lje­va­la po­ve­zo­val­ka Ta­nja Slu­ga z ‘zgod­bo’ o živ­lje­nju, delu, us­tvar­ja­nju, lju­bez­ni … lju­di, ki tu ži­ve, v ka­te­ro je spretno vplet­la mi­sli, ver­ze in izjave slo­ ven­skih li­te­ra­tov Tav­čar­ja, Can­kar­ja in ro­ja­ka Pavč­ka. Z na­sto­pi so pri­re­di­tev obo­ga­ti­li še Do­lenj­ski mu­zi­kantje, re­ci­ta­ tor­ke, mla­di čla­ni tu­ri­stič­ne­ga krož­ka os­ nov­ne šo­le s pred­stavi­tvi­jo razisko­val­ne na­lo­ge Mir­no­peš­ki kot in žen­ska pev­ska sku­pi­na Če­be­li­ce. Žu­pan Zvo­ne Lah je v svo­jem na­go­vo­ru ob­ča­nom za­že­lel vztraj­no­sti, us­pe­šno­sti in so­žit­ja pri na­ dalj­njih skup­nih na­lo­gah ter jim za­že­lel čim več le­pih tre­nut­kov in za­do­voljs­tva na šte­vil­nih za­ni­mivih pri­re­di­tvah, ki so jih pri­pra­vi­la druš­tva ob ob­čin­skem praz­ ni­ku. Na­gra­do ob­či­ne Mir­na Peč so le­tos v zah­va­lo za pre­te­klo delo in za vzpod­bu­do za na­prej pre­je­li mir­no­peš­ ki čla­ni Ja­mar­ske­ga klu­ba Novo me­sto, ki ima­jo za sabo šte­vil­na us­pe­

16

oktober 2006

šna od­krit­ja in ak­ci­je, med dru­gim so naš­li eno naj­lep­ših jam na Do­lenj­skem do se­daj. Priz­na­nja v ob­li­ki pla­ke­te pa so iz žu­pa­no­vih rok za svo­je pro­sto­volj­ no in zelo de­jav­no delo na kul­tur­nem, tu­ri­stič­nem, so­cial­nem, hu­ma­ni­tar­nem in dru­žab­nem po­droč­ju prejeli: Dra­go Saje – dol­go­let­ni pred­sed­nik druš­tva upo­ko­jen­cev in pred­sed­nik moš­ke pev­ ske sku­pi­ne Rož­ma­rin; Alojz Dra­gan – eden od us­ta­no­vi­te­ljev tu­ri­stič­nega druš­tva in njegov na­jak­tiv­nej­ši član ter član lov­ske dru­ži­ne in druš­tva vi­no­grad­ni­ kov, kjer je ved­no ne­se­bič­no pri­prav­ljen po­ma­ga­ti, da se bo­ga­to druš­tve­no živ­lje­ nje na­da­lju­je in Dar­ko Bo­ži­dar Ža­gar – zbo­ro­vod­ja moš­ke­ga pev­ske­ga zbo­ra Rož­ma­rin, ki z lju­bi­telj­sko de­jav­nost­jo po­ma­ga ohra­nja­ti pev­sko kul­tu­ro v ob­či­ ni. Po pri­re­di­tvi so se gost­je, ob­ča­ni in

Koš­nja, 10. po­hod Tudi so­bo­ta, 24. ju­ni­ja je bila v Mir­ni Pe­ či zaz­na­mo­va­na s šte­vil­ni­mi do­god­ki in pri­re­di­tva­mi, ki so jih druš­tva in ob­či­na pri­pra­vi­li za praznik ob­či­ne in v po­ča­sti­tev dne­va dr­žav­no­sti.

Že na­vsez­go­daj zju­traj, ob svi­tu, so se na travnik pod vas­jo Če­šen­ce s ko­sa­mi, bru­si in do­bro vo­ljo, pod okri­ljem Druš­ tva upo­ko­jen­cev in v so­de­lo­va­nju Druš­tva po­de­žel­skih že­na Mir­na Peč, po­da­li kos­ci. Za dve de­se­ti­ni za­gre­tih kos­cev, med nji­mi je bil tudi žu­pan Zvo­ne Lah, se je trav­ni­ka lo­ti­lo ob 5.00 uri zju­traj. Pre­cej ve­lik trav­ nik, po iz­ja­vah kos­cev po­ne­kod po­raš­čen z ro­bi­dov­jem, je pa­del pod za­ma­hi kos v sla­bi uri. Žal se jim za­ra­di zgod­nje ure niso pri­dru­ži­li os­ta­li pre­bi­val­ci, po­seb­no za mlaj­še bi bilo pri­ka­za­no delo z orod­jem, ki vse bolj iz­gi­nja iz kmeč­ke­ga vsak­da­na, še po­se­bej za­ni­mi­vo. Za pravo kmeč­ko ma­li­co, ki se je kos­cem po na­vsez­go­daj

Šesti nogometni tur Mirna Peč - Glo­bo­dol

na­sto­pa­jo­či za­dr­ža­li na ob­čin­skem dvo­riš­ ču, kjer so jih s pe­ci­vom in hlad­no pi­ja­čo stre­gle čla­ni­ce druš­tva po­de­žel­skih že­na s cvič­ko­vo prin­ce­so na če­lu. Pri­re­di­tve ob ob­čin­skem praz­ni­ku so se na­da­lje­va­le s: slo­ve­snost­jo ob za­ključ­ ku šol­ske­ga leta, z roč­no koš­njo sena, po­hodom na Hmelj­nik, po­hodom ko­nje­ ni­ce, v Glo­bo­do­lu je po­te­kal no­go­met­ni tur­nir, s kon­certom ok­te­ta Ado­ra­mus s Pavč­ko­vo poe­zi­jo, s ko­le­sarsko Mir­ no­peš­ko pent­ljo in za­bav­nim kmeč­kim po­pold­nevom. Lju­ba SUKOVIČ

V so­bo­to, 24. ju­ni­ja 2006 je v glo­bo­dol­ski do­li­ni po­te­kal že 6. tra­di­cio­nal­ni no­go­met­ni tur­nir za Po­kal Ob­či­ne Mir­na Peč. V le­pem vre­me­nu se ga je ude­le­ži­lo 11 ekip iz ob­čin­skih re­gij. Tek­mo­va­nje je po­te­ka­lo v treh kva­li­fi­ka­cij­skih sku­ pi­nah. Pred za­ključ­ni­mi dvo­bo­ji tur­ nir­ja se je odi­gra­la tudi no­go­met­na tek­ma, v ka­te­ri sta so­de­lo­va­li eki­pi


od pre­ko Hmelj­ni­ka, ko­nje­ni­ca, no­go­met­ni tur­nir … oprav­lje­nem delu še kako pri­le­gla, so po­ skr­be­le čla­ni­ce druš­tva po­de­žel­skih žena. Suše­nje in obra­ča­nje sena so opra­vi­li kar s trak­tor­jem in obra­čalni­kom, bi bilo pa za mlaj­šo ge­ne­ra­ci­jo sila za­ni­mi­vo pri­ka­za­ti raz­tros redi in nato obra­ča­nje z grab­lja­mi, ven­dar ne ka­že­jo po­seb­ne­ga za­ni­ma­nja za tako delo, saj so ven­dar že po­čit­ni­ce. Roč­no na­kla­da­nje su­he­ga sena na vo­zo­ve s konj­sko vpre­go si je bilo moč og­le­da­ti na­sled­nji dan, v zgod­njih po­pol­ dan­skih urah. Kljub temu, da spra­vi­lo sena že dol­go ne po­te­ka več na tak na­čin, so mož­je in fant­je ter grab­lji­ce do­ka­za­li, da so še ved­no veš­či tega dela. Si­cer pa so v da­naš­njem ča­su otro­ci pri­kraj­ša­ni tudi za de­la­nje in raz­tros se­ne­nih ko­pic, ki jih pri spra­vi­lu sena zdaj ob so­dob­ni kme­tij­ski me­ha­ni­za­ci­ji ne de­la­jo več. Tako po­su­še­no in sprav­lje­no seno je bilo tudi bolj kako­ vost­no. No mal­ce je na­lo­že­ni in po­ve­za­ni voz sena, ki je os­tal na poti ob trav­ni­ku, vle­klo na eno stran, za kar je ver­jet­no kriv

malo vi­seč te­re­na ali pa tudi po­manj­ka­nje to­vrst­ne prak­se. Ve­li­ko za­ni­ma­nje gle­dal­cev je pri­teg­nil tudi pri­kaz so­dob­ne teh­ni­ke za koš­ njo, su­še­nje in spra­vi­lo sena, ki so ga s pro­da­jal­ci in za­stop­ni­ki pri­pra­vi­li čla­ni Go­ve­do­rej­ske­ga druš­tva Mir­na Peč. Nedelj­sko po­pold­ne se je nato na­da­lje­ va­lo z mi­mo­ho­dom mir­nopeš­ke ko­nje­ ni­ce, ki je že v so­bo­to opra­vi­la po­hod po mir­no­peš­ki in glo­bo­dol­ski do­li­ni, in se za­klju­či­lo z za­bav­ni­mi dru­žab­ni­mi in kmeč­ki­mi igra­mi ter vrt­no ve­se­li­co, ki jo je pri­pra­vi­lo Druš­tvo po­de­žel­ske mla­di­ne. Prav tako v so­bo­to, ob 8. uri zju­traj so se pred nek­da­njo okrep­če­val­ni­co Na klanč­ ku zbra­li po­hod­ni­ki, med nji­mi je bilo tudi ne­kaj ju­tra­njih kos­cev, na­me­nje­ni na ju­bi­lej­ni 10. po­hod pre­ko Hmelj­ni­ka, ki ga že vsa leta pri­prav­lja Tu­ri­stič­no druš­tvo Mir­na Peč. Za opis in laž­jo pred­sta­vi­tev zelo za­ni­mi­ve poti ter zgo­do­vin­skih, ar­heo­ loš­kih, kul­tur­nih in na­rav­nih zna­me­ni­to­sti ob njej, so po­hod­ni­kom dali lič­no zlo­žen­ ko, z vse­mi po­treb­ni­mi zem­lje­pi­sni­mi in zgo­do­vin­ski­mi po­dat­ki. Tudi le­tos so se jim pri­dru­ži­li ptujski ko­ran­ti, ki so pred od­ho­dom pred­sed­ni­ci mir­no­peš­ke­ga Turi­ stič­ne­ga druš­tva Alen­ki Dra­gan, izro­či­li spo­mi­nek – lič­ne­ga klo­pot­ca. Med pot­jo so po­hod­ni­kom pri gra­du Hmeljnik za ju­bi­lej­ni 10. po­hod pri­pra­vi­li še po­se­ben pro­gram z graj­skim pi­sar­jem, jim po­de­li­li

priz­na­nja ter po­skr­be­li za ma­li­co in hlad­ no pi­ja­čo, ki so je bili še kako po­treb­ni zaradi izred­no vro­če­ga dne­va. Z vo­zi­lom so jih, za­ra­di mo­re­bit­ne­ga oma­ga­nja na poti in zaradi do­stave sve­že in hlad­ne pi­ ja­če, sprem­lja­li mir­no­peš­ki ga­sil­ci. Med tem pa so na dru­gi ko­nec ob­či­ne – v Glo­bo­dol odš­li vsi ti­sti, ki jim naj­več po­me­ni no­go­met. Tam se je na­mreč ob 11. uri za­čel tra­di­cio­nal­ni no­go­met­ni tur­nir za Po­kal Obči­ne Mir­na Peč v or­ga­ni­za­ci­ji Šport­no tu­ri­stič­ne­ga druš­tva Glo­bo­dol. Lju­bi­te­lji ko­le­sar­je­nja so v ne­de­ljo, 25. ju­ni­ja, ob pol dveh po­pold­ne od­ko­le­sa­ ri­li na »mir­no­peš­ko pent­ljo«, ki jo je tudi to­krat pri­pra­vi­lo Šport­no re­krea­cij­sko druš­tvo Mirna Peč. Vse do­god­ke, pri­re­di­tve, šport­na tek­mo­ va­nja in os­ta­le za­ni­mi­vo­sti s praz­no­va­nja ob­čin­ske­ga praz­ni­ka in dne­va dr­žav­no­sti pa še naj­bolj po­na­zo­ri fo­to­re­por­ta­ža na stra­neh tega gla­si­la. Lju­ba SUKOVIČ

nir za Pokal Občine l, 24. ju­nij 2006 Os­nov­ne šo­le Mir­na Peč. To sta bili eki­pi 8a in zdru­že­na eki­pa učen­cev 7a in 7b, ki sta igra­li pod bud­nim oče­som nji­ho­ve­ga pro­fe­sor­ja šport­ ne vzgo­je g. Bošt­ja­na Sro­vi­na, ki je na ome­nje­ni tek­mi tudi de­lil roko pra­vi­ce. Le­toš­nji no­go­met­ni tur­nir si je og­le­da­lo lepo šte­vi­lo obi­sko­val­cev, med nji­mi ko­nje­ni­ca treh de­žel, ki je zbra­ne pred sa­mim od­ho­dom tudi

ki ste s svo­ji­mi pris­pev­ki omo­go­či­li iz­ved­bo 6. no­go­met­ne­ga tur­nir­ja za po­kal Ob­či­ne Mir­na Peč.

buč­no poz­dra­vi­la. Le­toš­nje zma­ge na 6. no­go­met­nem tur­nir­ju za Po­kal Ob­či­ne Mir­na Peč so se ve­se­li­li Ve­te­ra­ni iz Mir­ne Pe­či. Sle­ di­la jim je eki­pa Av­to­ser­vis Par­kelj ter eki­pa z ime­nom Vrh­peš­ka zi­ja­la. Da je tek­mo­va­nje po­te­ka­lo nemo­te­no in za po­moč pri or­ga­ni­za­ci­ji in vo­de­nju tur­nir­ja gre zah­va­la g. Bo­ja­nu Ja­kli­ču; Ce­sar Da­ni­je­li s.p. za go­stin­ske sto­ri­ tve in čla­nom ŠTD Glo­bo­do­la, brez ka­te­rih ta no­go­met­ni tur­nir v Glo­bo­ do­lu za­go­to­vo ne bi us­pel. Ob tej pri­lož­no­sti bi se radi zahva­li­li tudi vsem spon­zor­jem in do­na­tor­jem,

Hkra­ti pa ob­veš­ča­mo na­še čla­ne, da bo zim­ska re­krea­ci­ja po­te­ka­la vsa­ko sre­do od 20.00 do 21.00 ure v te­lo­vad­ni­ci OŠ Mir­na Peč. Pr­vič se bomo do­bi­li 11. ok­to­bra ob do­ go­vor­je­nem ter­mi­nu. Do­dat­ne in­for­ma­ci­je lah­ko do­bi­ te na tel. št.: 031 347 017 pri Mat­ja­žu Be­ru­su.

PRIDITE IN NAREDITE NEKAJ ZA TELO IN DUŠO! Predsednik ŠTD Globodol Mat­jaž Be­rus

oktober 2006

17


Mir­no­peš­ka pent­lja

V po­ča­sti­tev dne­va dr­žav­ no­sti, smo v ŠRD Mir­na Peč 25. ju­ni­ja po­nov­no or­ga­ni­zi­ ra­li ko­le­sar­ski izlet po mir­ no­peš­kih ter su­ho­kranjskih gri­čih in do­li­nah. Na star­tu

v Mir­ni Pe­či se nas je to­krat zbra­lo bli­zu 60. Bili smo zares pi­sa­na druž­ba, od otrok do sta­rej­ših, od vr­hun­ skih šport­ni­kov do či­stih ama­ter­jev - re­krea­tiv­cev. Pot

Ko­šar­kar­ski tur­nir trojk Jab­lan 2006 Na ko­šar­kar­ skem igrišču ob ga­sil­skem domu v Jab­la­ nu se je v pe­ tek, 16. 6. 2006, v ok­vi­ru praz­ no­va­nja ob­čin­ ske­ga praz­ni­ka zgo­dil tra­di­cio­ nal­ni ko­šar­kar­ ski tur­nir trojk. Na tur­nir­ju je so­de­lo­va­lo 13 mir­no­peš­kih ekip in go­stu­jo­ča eki­pa iz Kr­me­ lja. Iz leta v leto se vse več mla­dih ude­le­ži tur­nir­ja, opa­ža­mo pa tudi, da sta ka­ko­vost igre in »fair play« na če­da­lje viš­jem ni­vo­ju. Tudi vzduš­je ob robu igriš­ča je bilo zelo po­zi­tiv­no, za stop­nje­va­nje do­bre vo­lje in na­vi­jaš­ke stra­sti pa so po­skr­ be­li ga­sil­ci PGD Jab­lan in se­ve­da vse kva­li­tet­nej­ša ko­šar­ka na igriš­ču. Ju­na­ke fi­nal­nih obra­ču­nov pa lah­ko pre­poz­na­te na spod­nji fo­tografiji. Na­sled­nje leto pa spet … Damjan Zupančič Glasilo Občine Mirna Peč, javno glasilo izdaja Občina Mirna Peč, Trg 2, 8216 Mirna Peč, obcina.mirnapec@siol.net, TRR 01370-0100015628. Tel: (07) 30 78 706, faks: (07) 30 78 707. Medij Glasilo Občine Mirna Peč je vpisan v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod številko 169 (odločba 006-392/2002). Za vsebino odgovarja: Zvone Lah, župan; uredniški odbor: Polde Pungerčar, Janja Vovko, Polona Lužar in zunanji sodelavci. Lektorirala: Tadeja Resman Špes. Oblikovanje in grafična priprava: Špes, grafični studio, Novo mesto. Tisk: Zvone Kastelic s.p. Naklada: 800 izvodov.

18

oktober 2006

nas je naj­prej vo­di­la pre­ko Po­sta­je na Ve­ li­ki Kal in nato pre­ ko Ma­len­ske vasi, Vr­ho­ve­ga do Bre­zo­ ve re­bri, kjer smo se po na­por­nem vzpo­ nu malo od­dah­ni­li, okrep­ča­li in od­že­ ja­li. V dru­gem delu je sle­dil še vzpon na Ve­li­ki Li­po­vec in nato ču­do­vit spust pre­ko Bor­šta do Pod­li­ pe. Kljub izred­no vro­če­mu vre­me­nu nas je ta spust kar do­do­bra oh­la­dil, tako da so bile noge kar pre­cej trde, a kljub vse­mu smo zmo­gli še vzpon pre­ko Rde­če­ga Kala na Jor­dan­kal in do ci­lja na

igriš­ču OŠ Mir­na Peč. Do­kaj zah­tev­no in raz­gi­ba­no tra­so v dol­ži­ni 40 km smo var­no, v sprems­tvu šti­ri­ko­le­sni­ka in ga­sil­ske­ga vo­zi­la, zmo­gli vsi ude­le­žen­ci. Za vse ko­le­ sar­je je za ma­li­co na ci­lju po­skr­be­lo Druš­tvo po­de­ žel­ske mla­di­ne in Obči­na Mir­na Peč. Damjan Zupančič


Ureditvena dela na športnem igrišču na Velikem Kalu

Be­to­ni­ra­nje te­melj­ne ploš­če za bru­na­ri­co. (Foto: Jo­že Krevs)

V letu 2006 smo čla­ni Šport­no-re­ krea­cij­ske­ga druš­tva Ve­li­ki Kal – Or­ klje­vec za­če­li te­me­lji­to ob­no­vo šport­ ne­ga igriš­ča na Ve­li­kem Kalu. Spom­la­di smo raz­širili šport­no igriš­ če, utr­di­li bre­ži­ne in jih zaš­či­ti­li z opor­ nim zi­dom. Za­be­to­ni­ra­li smo te­melj­no ploš­čo, na ka­te­ri bo sta­la nova bru­na­ ri­ca. Po igriš­ču smo po­lo­ži­li drenaž­ne cevi. Po­vr­ši­no igriš­ča smo izrav­na­li s pol me­tra vi­so­kim slo­jem zem­lji­ne, ki smo jo us­trez­no utr­di­li. V pri­hod­njem letu, spom­la­di na­me­ ra­va­mo igriš­če za­tra­vi­ti. Ob­nov­lje­no šport­no igriš­če na Ve­li­kem Kalu bo tako pri­prav­lje­no za tra­di­cio­nal­ni no­go­met­ni tur­nir, ki ga obi­čaj­no or­ga­ni­zi­ra­mo konec av­gu­sta.

OBVESTILO

Raz­ši­ri­tev igriš­ča. (Foto: Jo­že Krevs) Izrav­na­no igriš­če z utr­je­ni­mi bre­ži­na­ mi. (Foto: Jo­že Krevs)

Uprav­ni od­bor ŠRD Ve­li­ki Kal – Or­klje­vec

Zim­ska re­krea­ci­ja ob­ča­nov v or­ga­ni­za­ci­ji Šport­no-re­krea­cij­ske­ga druš­ tva Ve­li­ki Kal – Or­klje­vec bo ob če­trt­kih med 19.00 in 20.30 uro v te­lo­vad­ni­ci Os­nov­ne šo­le Mir­na Peč. Pri­če­tek zim­ske re­krea­ci­je bo 2. no­vem­bra 2006.

Vab­lje­ni!

Koncert okteta Adoramus s Pavčkovo poezijo Na pred­ve­čer dne­va dr­žav­no­sti se je v dvo­ra­ni Doma kul­tu­re v Mir­ni pe­či od­vi­jal kon­cert ok­te­ta Ado­ra­mus iz No­ve­ga me­sta, med či­gar pet­je sta po­ve­zo­val­ca se­stra Špe­la in brat Blaž Za­le­tel vplet­la ver­ze pe­sni­ka in mir­no­ peš­ke­ga ro­ja­ka To­ne­ta Pavč­ka. Kon­cert je or­ga­ni­zi­ra­la Obči­na Mir­ na Peč v po­ča­sti­tev 15-let­ni­ce dr­ža­ve Slo­ve­ni­je in 7. ob­čin­ske­ga praz­ni­ka. Umet­niš­ko de­lo­va­nje ok­te­ta Ado­ra­mus sov­pa­da z ju­bi­le­jem slo­ven­ske dr­ža­ve, za sabo ima­jo na­mreč že 15 let živ­ljenja ob glas­bi in pet­ju, ki jih po­ve­zu­je z lju­bi­te­lji zbo­rov­ske­ga pre­pe­va­nja do­ ma­čih in tu­jih pe­smi. Nji­hov umet­niš­ki vod­ja je zad­njih 6 let priz­na­ni glas­be­ nik To­maž To­zon. So­de­lu­je­jo na sre­ča­ njih pev­skih sku­pin v ob­či­ni in re­gi­ji. Pri­prav­lja­jo sa­mo­stoj­ne koncer­te in so­de­lu­je­jo na kul­tur­nih pri­re­di­tvah doma in v tu­ji­ni. Ob peti ob­let­ni­ci de­lo­va­nja so iz­da­li ka­se­to z na­slo­vom

Na trgu, nato še al­bum bo­žič­nih spe­vov No­coj je sve­ta noč in leta 2001 za svoj de­ set­let­ni ju­bi­lej še zgoš­čen­ko z na­slo­vom O tebi sa­njam. V svoj re­ per­toar uvrš­ča­jo pri­red­be ljud­skih in umet­nih pe­ smi. Nji­hov 215. na­stop po vr­sti pa žal v Mir­no Peč ni pri­teg­nil ve­li­ke­ga šte­vi­la obi­sko­val­ cev, saj je to so­bo­to v Obči­ni po­te­ka­lo in se celo pre­kri­va­lo ve­li­ko šte­vi­lo pri­ re­di­tev in do­god­kov, če­prav je tudi v Mir­ni Pe­či doma lepo pet­je in glas­ba. Kljub temu je ma­lo­šte­vil­ni pub­li­ki nji­ ho­va od­lič­nost se­gla do srca, nji­ho­vo

iz­va­ja­nje pa je sve­tel zgled dru­gim pev­ skim sku­pi­nam in zbo­rom. Za ču­do­vit ve­čer se jim je v ime­nu obi­sko­val­cev in ob­či­ne zah­va­lil žu­pan Zvo­ne Lah Lju­ba SUKOVIČ

oktober 2006

19


UTRINKI Z NEKE AKCIJE

So možje se skupaj zbrali ob kozarčku razpravljali – modrovali, na koncu pa so se dogovorili, da del poti v Plešivco bi uredili. Vsak je kaj povedati imel, Darko pa vodstvo je prevzel. Bil je vodstveno in delovno vnet, od ustvarjalnih pobud ves prežet, odločen je bil in če ne bi šlo drugač’ tudi koga stresel bi iz hlač. Izvajalce smo iskali, njih ponudbe rešetali, končno pa smo se domenili, da za Luzarja se bomo odločili. Smo pogodbe podpisali, pa tudi denarja že precej zbrali. Složno smo se odločili, da če vsega ne bi porabili, preostanek za pomoč v Dar fur bi namenili, s tem dobro delo bi storili, pa še predsedniku se našemu bi prikupili. Na žalost obrnilo se je tako, da ga še za naše potrebe dovolj ni blo. Ob poti na gornjem koncu so češplje rasle vsepovsod, njih veje pa so segale na pot, bilo jih je treba odstraniti za prevoze pot sprostiti. Tudi na spodnjem koncu je slično blo, le da tu vse ni gladko šlo. Nekomu žal je bilo lipe, se drugi bal je za grmovje, tretji pa najraje skril svoje bi skalovje. Bili so tudi taki, ki prispevali niso nič, vendar pa so se glasno izrekli, da kdor se za ta asfalt je izmislil, naj vzel bi ga hudič. Kakor pa pri obrtnikih rado se zgodi, tako tudi naš izvajalec nobena izjema ni, saj kar nekajkrat obljubljeni začetek del odložil je. Končno pa tisti dan je le prišel, ko z deli je začel. Bil je strojnik Simon deloven in pripravljen premaknit goro, če le dovolj trdno bi imel oporo. Je Milan s kamionom priropotal, pred deloviščem pa obstal, ko je videl, kod bo vozil, se je najprej malo zgrozil. A da ne bi kdo mislil, da se v hlače je usral, na tiho je pomolil in v strmino se podal. Kar nekaj dni je srečno vozil tod in delo je dobro šlo od rok. Šef Luzar je pogledati prišel, si delo je ogledat, pa tarnati začel, kako je delati težko, ko gorivo je tako drago. Razmišljali smo, kaj naj bi storili, da bi ga rešili, če bi mu še kakšen tolar primaknili, pa se je izkazal,o da ni tako strašno in da propadel še ne bo. So cestarji asfalt pripeljali, pred deloviščem pa obstali, malo godrnjali in nergali, se praskali po glavi za ušesom, saj so mislili, da se bližajo nebesom. Srečno asfalt so navozili, ga položili, poravnali, povaljali, a ta se še ohladil ni, ko smo neurja s točo že deležni bli. Asfaltu škode ni bilo, pesek z roba pa odneslo na drugo je lokacijo. V času gradnje Bog je bil na naši strani, v času plačila pa tudi naši občinarji. Saj k pomoči, ki so jo obljubili, še nekaj deset tisočakov so primaknili. Je želja, da ta asfalt res trden bo, še bolj pa koristnikov prijateljstvo, da razpok ne pri enem ne pri drugem bi še dolgo – dolgo ne bi bilo.

0

oktober 2006

Srečanje so­sed­ na Frati­ Turistično društvo Suha krajina in mirnopeško turistično društvo sta, ob pomoči obeh občin, v soboto, 16. septembra, popoldne, v planinskem domu na Frati pripravila ž­e četrto tradicionalno srečanje občanov sosednjih občin Žuž­emberk in Mirna Peč. Po hod­ ni­ ki­ so kljub­ sla­b­emu vremenu stva­r vzeli­ precej resno i­n so i­z Mi­rne Peči­ kreni­li­ že opold­ne. Sled­i­lo ji­m je tud­i­ neka­j za­greti­h ko­ lesa­rjev. Žužemb­erča­ni­ pa­ so se na­ pot od­pra­vi­­ li­ uro prej, vend­a­r ji­h je d­eževno vreme prehi­te­ lo, za­to se je veli­ka­ veči­­ na­ ud­eležencev od­zva­la­ pova­b­i­lu soob­ča­nov i­n pri­sed­la­ v a­vtomob­i­le. Ob­ pri­hod­u na­ Fra­to so pohod­ni­kom, kolesa­rjem ter osta­li­m ob­i­skova­lcem postregli­ topel ča­j i­n joto. Na­vzoče sta­ pozd­ra­vi­la­ ob­a­ župa­na­: Fra­nc Škufca­ i­z Žužemb­erka­ i­n Zvone La­h i­z Mi­rne Peči­. Dob­rod­ošli­co ji­m je i­zrekel pred­sed­ni­k Turi­sti­čne zveze Dolenjske i­n Bele kra­ji­ne Jože Ba­rb­o, na­govori­la­ pa­ sta­ ji­h še pred­sed­ni­k Turi­sti­čnega­ d­ruštva­ Suha­ kra­ji­na­ Vla­d­o Kostevc, ki­ je vod­i­l tud­i­ pri­ložnost­ ni­ za­ b­a­v ni­ pro gra­m i­n pred­sed­ni­ca­ mi­rnopeš­ kega­ turi­sti­čnega­ d­ruš­ tva­ Alenka­ Dra­ga­n. Gla­sb­eno i­n pevsko so pri­red­i­tev ob­oga­ti­li­ mi­r­ no peš ki­ ha­r mo ni­ ka­r ji­ i­n suhokra­njske ljud­ske pevke v pokra­ji­nski­h no­ ša­h. Ud­eleženci­ so tek­ mova­li­ v za­b­a­vni­h i­gra­h: ska­ka­nju v vreča­h, hoji­ s hod­ulja­mi­ i­n vlečenju vrvi­, kjer je v zma­ga­h prevla­d­a­la­ Mi­rna­ Peč, ki­ pa­ je b­i­la­ koma­j kos za­greti­m Žužemb­erča­nom. Otroci­ so se pomeri­li­ v ska­ka­nju v vreča­h i­n šta­fetnem teku. Za­ ob­a­ župa­na­ so pri­pra­vi­li­ ska­ka­nje v vreča­h na­ ma­lo d­ruga­čen na­či­n. Z zma­go je Škufca­ poka­za­l, d­a­ je ved­no v d­ob­ri­ formi­. V d­ružb­i­ ha­rmoni­k, zvonki­h gla­sov pevk ter v veselem ra­zpoloženju se je popold­ne na­menjeno d­ruženju ob­ča­nov ob­eh ob­­ či­n prevesi­lo v lep ve čer, ki­ se je za­ mno ge po teg ni­l še d­ol go v noč. Upa­ jo, d­a­ b­od­o pri­hod­nje leto na­ sreča­nje pri­tegni­li­ še ka­ te ro d­ru go od­ sosed­nji­h ob­­ či­n. Alenka Dragan in Lju­b­a Su­ko­vič


Ribiška razstava, predavanje, sejem … Za po­pe­stri­tev sej­ma v Mir­ni Peči or­ga­ni­za­tor­ji vsak me­sec po­skr­bi­jo za kak­šno novo za­ni­mi­vost, ki pri­teg­ne še več obi­sko­val­cev na se­jem­ski pro­stor pri po­slov­ni stav­bi Ce­sar. V so­bo­to 2. sep­tem­bra, so čla­ni Ri­biš­ ke druži­ne Novo me­sto in njen po­dod­ bor Te­me­ni­ca pri­pra­vi­li raz­sta­vo, kjer so si obi­sko­val­ci sej­ma lah­ko og­le­da­li 12 pre­pa­ri­ra­nih rib iz Krke, ri­biš­ko opre­mo in ne­kaj li­te­ra­tu­re o ri­biš­tvu in ri­bo­gojs­tvu. Iz­sto­pal je naj­več­ji zna­ni uje­ti som v vsej zgo­do­vi­ni no­vo­meš­ke ri­biš­ke dru­ži­ne, ki ga je lani po­le­ti ujel Loj­ze Špec v Krki pri Mač­kov­cu. Dolg je bil 197 cm, teh­tal pa je 37 kg. Ri­biš­ka raz­sta­va, ki so jo pri­pra­vi­li v po­ča­sti­tev 60-let­ni­ce Ri­biš­ke dru­ži­ne Novo me­sto in ki je na­zor­no po­ka­za­la naj­po­go­stej­še vr­ste rib iz Krke, je pred tem go­sto­va­la že No­vem me­stu, Žu­žem­ber­ku in Šent­ jer­ne­ju. Ri­bi­či so obi­sko­val­cem po­nu­di­ li tudi pe­če­ne po­str­vi, pro­da­ja­li pa so tudi sve­že ribe iz ri­bo­goj­ni­ce Luk­nja pri Preč­ni. Vsem, ki jih je kar­ko­li za­ni­ma­lo o ri­bah v Krki in Te­me­ni­ci, so rade vo­lje od­go­vo­ri­li na nji­ho­va vpra­ša­nja. Vzpo­red­no je v pre­da­val­ni­ci po­te­ ka­lo pre­da­va­nje, ki ga je pri­pra­vi­la Kme­tij­ska Za­dru­ga Novo me­sto. Samo Hu­do­klin je nav­zo­čim pred­sta­vil naj­po­ mem­bnej­ša dela in opra­vi­la o pri­pra­vi

na tr­ga­tev ter jih opo­zo­ril na do­lo­če­ne stro­kov­ne zah­te­ve, ki so po­mem­bne za na­dalj­njo pre­de­la­vo grozd­ja v vino in za do­se­go čim bolj­še ka­ko­vo­sti vin. Pre­cej po­zor­no­sti so obi­sko­valci na­me­ni­li tudi raz­stav­lje­nim šti­ri­ko­le­ sni­kom, ner­ja­ve­či po­so­di za so­ko­ve in vino ter sti­skal­ni­cam in iz­del­kom do­ma­ če umet­ne obr­ti, iz­pod rok do­ma­či­na. Opa­zi­ti je bilo tudi pre­cej obi­sko­val­cev iz so­sed­njih ob­čin. Lju­ba SUKOVIČ

OBVESTILO Zdru­že­nje bor­cev in ude­le­žen­cev NOB, Kra­ jev­ni od­bor Mir­na Peč ob­veš­ča ob­ča­ne, da bo 1. no­vem­bra ob 10.30 uri na po­ko­pa­liš­ču v Mir­ni Pe­či or­ga­ni­zi­ra­na spo­min­ska žal­na sve­ča­nost v po­ča­sti­tev pad­lim žr­tvam NOB.

Vab­lje­ni!

Konjenica treh dolin Is­kri ko­nji­či na­ših ko­nje­ni­kov si tudi le­toš­nje po­let­je niso ote­pa­li muh v sen­ci. Ži­vah­no so nas po­na­ša­li po do­lenj­skobe­lo­kranjskih pla­nja­vah in goz­do­vih. Naš zad­nji po­beg iz re­snič­ne­ga vsak­ da­nji­ka nas je dru­gi sep­tem­br­ski vi­kend po­ne­sel na Dole pri Li­ti­ji. Tam so nam Dol­ča­ni, ki so v teh dneh praz­no­va­li svoj kra­jev­ni praz­nik, pri­ka­za­li nji­ho­vo lepo živ­lje­nje in trdo delo z do­ma­čo obrt­jo in og­la­ri­jo. Z nji­mi smo se zelo moč­no vži­ ve­li v še ne tako od­da­lje­no pre­te­klost. Zbra­lo se je tudi ve­li­ko ko­nje­ni­kov, ki so se v so­bo­to po­pold­ne po­me­ri­li v na­ba­da­nju alke za Val­va­sor­jev pr­ stan. Mir­no­peš­ki ko­nje­ni­ki žal ni­smo so­de­lo­va­li, ker smo za­ra­di dol­ge je­že tek­mo uje­li le za rep. Kljub temu smo bili lepo spre­je­ti in po­goš­če­ni. Za ko­nje je bilo do­bro po­skrb­lje­no, tudi z lepo ure­je­ni­mi pri­ve­zi. Nji­ho­vo hrib­sko seno

jim je kar do­bro tek­ni­lo, tako da so nas laž­je po­ča­ka­li do ju­tra. Ko­nje­ni­ki smo bili v skup­nem šo­to­ru, kjer nam ni bilo dolg­čas. Zgodb je bilo to­li­ko, da je noč mi­ni­la, kot bi tre­nil. Zju­traj smo oči­sti­li ko­nje, jih osed­la­li in se spu­sti­li v do­li­no. Na do­ma­či ranč smo pri­ja­ha­li v trd­nem mra­ku. Po­slo­vi­ti se ni­

smo mo­gli brez do­go­vo­ra za na­sled­nji po­gon v ne­de­ljo, 8. okto­bra. Vseh tri­najst ko­nje­ni­kov se nas je raz­šlo s ko­nje­niš­kim poz­dra­vom: HIPHIP-HURA. Sreč Kaste­lic

oktober 2006

21


Druš­tvo har­mo­ni­kar­jev

Druš­tvo har­mo­ni­kar­jev je le­tos zelo ak­tiv­no in us­pe­šno v svo­jem de­lo­va­nju. Že na obč­nem zbo­ru smo si za­sta­vi­li cilj, da v le­toš­njem letu po­sna­memo vi­deos­ pot in do­kon­čamo svoj CD. Sne­ma­nje CD-ja je še v teku in bo kma­lu kon­čano, med­tem ko smo v za­čet­ku sep­tem­bra sne­ma­li tri vi­deos­po­te. Te dni so čla­ni žr­tvo­va­li za sne­ma­nje in se odre­kli dru­ gim na­čr­tom, na­gra­da pa bo vse­ka­kor ve­li­ka, ko bodo spo­ti zmon­ti­ra­ni in pred­stav­lje­ni do­mačemu ob­čins­tvom. Ti spo­ti bodo obe­nem tudi pro­mo­ci­ja na­še ob­či­ne, zato smo tudi sne­ma­li na naj­lep­

ših toč­kah v na­ši ob­či­ni, pred­vsem pa na Go­lo­bi­nje­ku, od ko­der je pre­lep raz­ gled na mir­no­peš­ko do­li­no. Vsi, ki smo so­de­lo­va­li pri tem pro­jek­tu, upa­mo, da bodo gle­dal­ci za­do­volj­ni z iz­del­kom in da bodo vi­deos­po­ti čim več­krat pred­va­ ja­ni na pro­gra­mih na­ših te­le­vi­zij! Ob kon­cu bi se zah­va­li­li vsem, ki so ka­kor­ko­li po­ma­ga­li pri tem pro­jek­tu, obe­nem pa bomo do kon­ca leta or­ga­ni­ zi­ra­li jav­no pred­sta­vi­tev vi­deos­po­ta in svo­jega pr­ve­ga CD-ja za na­še ob­ča­ne! Društvo harmonikarjev Mirna Peč

Na­stop Do­lenj­skih mu­zi­kan­tov na pri­re­di­tvi “Boš vi­del kaj dela Do­lenjc” Po­no­sni smo bili, da smo bili po­vab­ lje­ni, da na­sto­pi­mo na tra­di­cio­nal­ni pri­re­di­tvi “Boš vi­del kaj dela Do­lenjc”, ki je bila 8. 4. 2006 v šport­ni dvo­ra­ni na Otočcu. Na­sto­pi­li smo v druž­bi zna­nih an­samb­lov slo­ven­ske na­rod­no­za­bav­ne glasbe, kot so: An­sam­bel Loj­ze­ta Sla­ ka, an­sam­bel Igor in Zla­ti zvo­ki, Ču­ki, Ato­mik har­mo­nik, 12. nas­prot­je, Novi spo­mi­ni, Gre­gor­ji, Šent­jur­ski mu­zi­kant­ je itd. Lepa hva­la g. Loj­ze­tu Sla­ku in os­ta­lim or­ga­ni­za­tor­jem za po­va­bi­lo. Za nas je bila to še ena pri­jet­na in za­nimiva

22

oktober 2006

iz­kuš­nja, ki nam daje še več ela­na za na­ daljnje delo. V Mir­ni Pe­či smo na­sto­pi­li na pri­re­di­tvi Bla­go­slov mo­tor­jev, na osred­nji pro­sla­vi ob 7. ob­čin­skem praz­ni­ku Ob­či­ne Mir­na Peč. Ude­le­ži­li smo se tudi 36. fe­sti­va­la na­ rod­no­za­bav­ne glas­be v Šte­ver­ja­nu, ki ga or­ga­ni­zi­ra kul­tur­no umet­niš­ko druš­tvo Fran­či­šek B. Se­dej. Na­sto­pi­li smo z sklad­ bo Tiho bo tiho ih­te­la, ka­te­re av­tor me­ lo­di­je in be­se­di­la je M. Marn. Nav­du­še­ni smo bili nad go­sto­ljub­nost­jo domači­nov in nad od­lič­no or­ga­ni­zi­ra­no pri­re­ditvijo. Iz za­mejs­tva smo se vr­ni­ li s pri­jet­ni­mi spo­mi­ni in z že­ljo, da bomo še kdaj po­vab­lje­ni. V letu 2006 smo sku­ ša­li or­ga­ni­zi­ra­ti te­čaj za uče­nje dia­to­nič­ne har­mo­ ni­ke. Z ra­zu­me­va­njem os­ nov­ne šo­le, kjer bi lah­ko pote­ka­lo uče­nje, smo ob­ja­vi­li tudi okrož­ni­co, ki pa ni obro­di­la sa­dov. Pri­jav je bilo pre­ma­lo, zato se bomo tega pro­jek­ ta lo­ti­li kdaj dru­gič. Hva­ la rav­na­te­lju in Osnov­ni

Nakup gasilnih aparatov V sklo­pu ok­to­brskega MESECA POŽARNE VARNOSTI in po pri­po­ro­či­lu Ga­sil­ske zve­ze Slo­ve­ni­je že­li Ga­sil­sko po­veljs­tvo Ob­či­ne Mir­na Peč pos­ve­ti­ti več­ji pou­da­rek po­žar­ni pre­ven­ti­vi v gos­po­dinjs­tvih, na kme­ti­jah in pri obrt­ni­kih. Tako v tem času pri­prav­ lja­mo ak­ci­jo V VSAKO GOSPODINJSTVO GASILNI APARAT. Na­kup ga­sil­nih apa­ra­ tov bomo omo­go­či­li po ugod­nej­ših niž­jih ce­nah, ki jih bomo do­ se­gli z na­ba­vo več­je ko­li­či­ne, saj je naš cilj, da ima ga­sil­nik vsak in kar je še po­mem­bne­je, da ga zna upo­rab­lja­ti. Vsak kra­jan se mora za­ve­da­ti, da en ga­sil­ni apa­rat ne po­me­ni ve­ li­ko, mu pa ob pra­vo­ča­sni upo­ra­bi, če do po­ža­ra pri­de, lah­ko re­ši pre­mo­že­nje. Zelo po­mem­bno je, da po­skr­bi­mo tudi za pre­gled apa­ra­tov, ki jih že ima­mo. Tudi to vam bomo omo­go­či­li in or­ga­ni­zirali pre­ gled, da bodo tudi ti v brez­hib­nem sta­nju. O da­tu­mu in ča­su bo­ste ob­veš­če­ni nak­ nad­no, pre­ko ga­sil­skih dru­štev. Vse in­for­ma­ci­je o na­ba­vi in o na­činu de­ lo­va­nja do­bi­te pri po­velj­ni­kih pro­sto­volj­nih ga­sil­skih dru­štev, in si­cer: - PGD MIRNA PEČ: ANTON LEVSTIK, GSM 041 714 564, - PGD GLOBODOL: JOŽE AVBAR, GSM 031 673 414, - PGD HMELJČIČ: FRANC KAVŠEK, GSM 031 369 749, - PGD JABLAN: MARJAN JANKELJ, GSM 041 692 606. Že­li­mo, da bi na­ša ak­ci­ja vzbu­di­la mi­sel­ nost pri za­go­tav­lja­nju po­žar­ne pre­ven­ti­ve in re­snič­no opre­mi­la vsa­ko gos­po­dinjs­tvo vsaj z enim ga­sil­nim apa­ra­tom, po pre­so­ji sle­her­ne­ga kra­ja­na pa tudi z več. Po­velj­nik OGP Mir­na Peč, Zo­ran Jo­že, viš. gas. čast­nik I. st.

šo­li Mir­na Peč za so­de­lo­va­nje. Do­lenj­ske mu­zi­kan­te ča­ka je­se­ni na­ stop na TV Slo­ve­ni­ja in si­cer v od­da­ji “Z Na­ta­li­jo pri Jožovcu”. Or­ga­ni­zi­ra­li pa bomo tudi pri­re­di­tev v do­ma­čem kra­ju in si­cer 24. 11. 2006 z na­slo­vom “Se radi sme­ji­mo, igra­mo in po­je­mo”. Po­leg Do­lenj­skih mu­zi­kan­tov, Braj­di­mi­ra in Ber­te, KD Mir­na Peč, pev­ske sku­pi­ne Čebeli­ce in ljudske pev­ke Ma­ri­je Je­re­le bo na­sto­pil tudi zna­ni pe­vec Mar­jan Zgonc. Do­len­ski mu­zi­kant­je se bomo po­tru­ di­li, da bo pri­re­di­tev za­bav­na, pri­jet­na, in upa­mo, da se je bo­ste ob­ča­ni Mir­ne Pe­či ude­le­ži­li. Mi­lan Marn


Bud­no v kle­ti Tr­ga­tev je za nami, ra­zen če je kdo pu­stil ne­kaj grozd­ja za poz­no tr­ga­tev ali še za kako re­snej­še pre­di­kat­no vino, se pra­vi iz­bor, ja­ god­ni iz­bor, suhi ja­god­ni iz­bor ali le­de­no vino. Klo­pot­ci so pos­prav­lje­ni in ča­ka­jo na na­sled­nji 15. av­gust - Ma­ri­ji­no vne­bov­zet­je, ko se jih po tra­di­ci­ji obi­čaj­no po­stav­lja. Tako na­sto­pi čas, ko se mora vi­no­grad­nik pre­le­ vi­ti v vi­nar­ja, saj po­gla­vit­na po­zor­nost zdaj ve­lja kle­ti in vse­mu, kar se v njej do­ga­ja. Hlad­no in to­plo Bur­no al­ko­hol­no vre­nje je v tem ča­su v ve­či­ni pri­me­rov že kon­ča­no, na­da­lju­je se tako ime­no­va­no tiho vre­nje, ki lah­ko tra­ja tudi ne­kaj ted­nov. Ka­dar so mo­šti bo­ga­ti, z ve­li­ko slad­kor­ja (kar bi mo­ra­lo biti le­tos sko­raj pra­vi­lo, zah­va­lju­joč nad­pov­preč­no to­ple­mu in sonč­ne­mu sep­tem­bru; ta­kih si vi­no­grad­ni­ki že­li­mo vsa­ko leto), po­tem bi mo­ra­lo al­ko­hol­no vre­nje po­te­ka­ti bolj umir­je­no in dlje ča­sa. Še zla­sti, če ste us­pe­li pre­vro­če mo­šte na ka­kr­šen­ko­li na­čin (pla­ sten­ke z za­mrz­nje­no vodo, hla­dil­ni si­ste­mi, kli­ma na­pra­ve) pri­mer­no oh­la­di­ti. Več­krat je ves trud za­man, če do­bi­mo v klet pre­to­ plo belo grozd­je, saj ga ne­kaj pla­stenk ne more pri­mer­no oh­la­di­ti, v ta­kem pri­me­ru pa se ver­jet­no tudi ni do­bro raz­slu­zil. Ob kon­cu sep­tem­bra se bile tako noč­ne kot ju­tra­nje tem­pe­ra­tu­re pre­cej vi­so­ke in belo grozd­je se je hi­tro ogre­lo na 20 sto­pinj C in več, za raz­slu­ze­nje pa je naj­bolj pri­mer­na tem­pe­ra­tu­ra mo­šta okrog 10 sto­pinj C. Pri rde­čem grozd­ju nas­prot­no že­li­mo, da je »ogre­to« na 20 sto­pinj C ali več, saj se bo tako al­ko­hol­no vre­nje hi­tro za­če­lo, kar je eden od pogojev za do­bro vino. Se­ve­da pa je bilo tre­ba pa­zi­ti, da se fer­men­ti­ra­jo­ča droz­ga ni ogre­la pre­več: meja 25 sto­pinj C je lah­ko že kri­tič­na, saj gre­do po zlu sort­ne in sad­ne aro­me, ki so da­nes tako za­že­le­ne pred­vsem v mla­dih in sve­žih vi­nih. Za ža­ met­no čr­ni­no, če že­li­mo ohra­ni­ti kar naj­več aro­me po ma­li­nah in ja­go­dah, pa je celo to pre­več in so pri­po­roč­lji­ve niž­je tem­pe­ra­tu­re vret­ja, se pra­vi nek­je med be­lim (od 15 do 18 sto­pinj C) in rde­čim mo­štom. Tiho vre­nje Re­ci­mo, da nam je ne­ka­ko us­pe­lo nad­ zo­ro­va­ti vrelne tem­pe­ra­tu­re, mor­da tudi

z na ste­žaj od­pr­ti­mi klet­ni­mi vra­ti, da smo spro­ti ugo­tav­lja­li, ko­li­ko slad­kor­ja je še ne­ po­vre­te­ga, da je bur­no vre­nje kon­ča­no in da se vrel­na veha le kdaj pa kdaj dvig­ne in nam tako spo­ro­ča, da po­te­ka tiho ali mir­no vre­nje. Vino je v tej fazi še ved­no zaš­či­te­no pred ok­si­da­ci­jo, saj se še ved­no tvo­ri og­ lji­kov diok­sid (si­cer bis­tve­no manj kot pri bur­nem vre­nju), ki je tež­ji od zra­ka, zato se »ule­že« na vino in zra­ku (ki­si­ku) tako pre­pre­ču­je nje­gov uni­če­val­ni po­hod. Ob pri­ sot­no­sti zra­ka bi se na­mreč al­ko­hol v vinu za­čel spre­mi­nja­ti v ace­tal­de­hid (ta pov­zro­ča gla­vo­bol!), kar zaz­na­mo kot ok­si­da­ci­jo vina (vonj po na­ri­ba­nem ja­bol­ku, krh­ljih; bar­va se spre­me­ni v tem­nej­šo ru­me­no, opeč­na­to in rja­vo). Se­ve­da pa taka zaš­či­ta ne tra­ja v ne­do­gled, zato bo tre­ba slej ko prej vino zaš­či­ti­ti z žve­pla­njem. Brez tega žal ne gre, pa če je kdo še tak nas­prot­nik žve­pla. Us­trez­no prvo žve­pla­nje ob pra­vem ča­su po­me­ni, da bo vino poz­ne­je po­tre­bo­va­lo manj žve­pla, ker bo bolj sta­bil­no. Kdaj to­rej pr­vič žveplati? In se­ve­da, ko­li­ko?

Tr­ga­tev je kon­ča­na: klo­pot­ca je pri Ža­gar­ je­vih na Po­lja­nah snel sam pred­sed­nik Vino­grad­niš­ke­ga druš­tva Du­šan Pust. Žve­pla­nje Od­go­vor na dru­go vpra­ša­nje je laž­ji kot na prvo. Ni na­mreč pra­vi­la, kdaj žve­pla­ti, ki bi ve­lja­jo za vsa vina ena­ko. Če že­li­mo sve­ža, sad­na in mla­dost­na vina (ve­lja pred­ vsem za bela; od­vi­sno tudi od ka­ko­vo­sti grozd­ja) žve­pla­mo prej kot v pri­me­ru, če nam grozd­je omo­go­ča pol­na, bo­ga­ta, zre­ la vina vr­hun­ske ka­ko­vo­sti, pri­mer­na tudi za dalj­še zo­re­nje. Tako lah­ko pu­sti­mo tudi

Zahvala

V sre­do, 31. 5. 2006 me je do­le­te­la huda na­rav­na ne­sre­ča, saj je Te­me­ni­ca za­ra­di večdnev­nih moč­nih pa­da­vin pre­sto­pi­la bre­go­ve in v sre­do zju­traj po­pla­vi­la mojo hi­šo na na­slo­vu Trg 19, Mir­na Peč. Ob 6.30 sem pri­ja­vi­la ne­sre­čo na Cen­ter za ob­veš­ča­nje. Na nji­hov klic so se ta­koj – že ob 6.40 odz­va­li mir­no­peš­ki ga­sil­ci in mi pri­sko­či­li na po­moč in tako re­ši­li ve­či­no mo­jih pre­mič­nin. Zah­va­lju­jem se ga­sil­cem: Sta­ne­tu Čanž­lju, Uro­šu Ža­gar­ju, Cvet­ku Ma­to­hu, Bošt­ja­ nu Ma­to­hu in Ru­di­ju Pov­še­tu, vsi čla­ni PGD Mir­na Peč, ter Sta­ne­tu Ga­li­ču za hi­tro, po­žr­to­val­no in učin­ko­vi­to po­moč, saj bi bila ško­da v moji hi­ši brez nji­ho­ve po­mo­či še ve­li­ko več­ja. Ma­ri­ja Pa­vlenč, Trg 19, Mir­na Peč

ne­kaj me­se­cev ali več na zdra­vih drožeh, ki jih te­den­sko dvi­gu­je­mo (me­ša­mo), saj si že­ li­mo naj­prej spon­ta­ne­ga bio­loš­ke­ga raz­ki­sa, zdra­ve dro­ži pa šči­ti­jo vino pred ok­si­da­ci­jo in ga bo­ga­ti­jo ter meh­ča­jo. Se­ve­da mora biti po­so­da (sod­ček) pol­na, kar ve­lja tudi za vsa os­ta­la vina, saj je tre­ba po kon­ča­nem vre­nju po­so­de do­to­či­ti. Mla­da in sve­ža vina, ki pred­stav­lja­jo ve­či­no v na­ših kra­jih, bomo pre­to­či­li ok­vir­no dva ted­na po tem, ko je mošt po­vrel do su­he­ga. To­li­ko ča­sa po­ča­ka­ mo, da se mla­do vino del­no zbi­stri, po­vsem pa se ver­jet­no še ne bo. Toda to ne sme biti ovi­ra za prvi pre­tok. Stro­ka pri­po­ro­ča, da vino zaž­ve­pla­mo ne­kaj dni pred pre­to­kom, ne­ka­te­ri pa to us­pe­šno poč­ne­jo hkra­ti s pre­ to­kom. In zdaj še od­go­vor na laž­je vpra­ša­ nje: ko­li­ko žve­pla­ti? Za belo vino bo po­vsem do­volj 1 dl/hl žve­pla­ste kis­li­ne (enak uči­nek do­se­že­te z dve­ma žve­ple­ni­ca­ma, če ena teh­ta tri gra­me), za rde­če pa raje ne­ko­li­ko manj, de­ni­mo 0,6 do 0,7 dl/hl. Ne­kaj dni po žve­pla­nju je tre­ba iz­me­ri­ti vseb­nost pro­ste­ ga žve­plo­ve­ga diok­si­da: bela vina naj bi ga ime­la vsaj 25 mg/l, rde­ča vsaj 20 mg/l. Če bo me­ri­tev (oprav­lja­jo jih poob­laš­če­ni čla­ni vi­no­grad­niš­ke­ga druš­tva) po­ka­za­la manj, je tre­ba vino dož­ve­pla­ti, da bo nor­mal­no zo­re­lo in bo »od­por­no« na bo­lez­ni. Ne na pa­met Po­leg red­ne­ga po­ku­ša­nja in ugo­tav­lja­nja mo­re­bit­nih na­pak ali bolez­ni je red­na kon­ tro­la vseb­no­sti žve­pla nuj­no kle­tar­je­vo opra­ vi­lo. Žve­plo se na­mreč ve­že v vino (bolj kot je bilo grozd­je gni­lo, nez­dra­vo in ne­zre­lo, več ga po­tre­bu­je), zato se vseb­nost pro­ste­ga žve­pla po­ča­si zni­žu­je. Ko pade pod kri­tič­no mejo (okrog 15 mg/l), so od­pr­ta vra­ta za ok­ si­da­ci­jo, če pa ga je pre­več (40 mg/l in več), nas bo­sta pri oku­ša­nju zmo­ti­la pe­koč vonj in okus, vino pa ne bo nor­mal­no zo­re­lo. Zato ne žve­plaj­mo na pa­met in po­čez! Bek­ser V pri­me­ru, da se je v vinu po­ja­vil ne­za­že­ len vonj po gnilih jaj­cih (bek­ser ali žve­plo­ vo­dik), pa je tre­ba vino pre­to­či­ti ta­koj. Pri laž­ji ob­li­ki po­ma­ga zra­čen pre­tok, da se zne­bi­mo ne­pri­jet­ne­ga vo­nja, pri ne­ko­li­ko tr­do­vrat­nej­ši pre­tok z vi­ši­ne prek raz­pr­šil­ca (ce­di­lo, bre­zo­va met­la, ba­kre­no raz­pr­ši­lo), pri naj­težji ob­li­ki pa raz­to­pi­na mo­dre ga­li­ce, ki jo hkra­ti z na­vo­di­lom do­bi­te v kme­tij­skih le­kar­nah. A če ste sami ali ob po­mo­či pri­ja­te­ ljev in so­se­dov pra­vo­ča­sno zaz­na­li bek­ser, bo zrač­ni pre­tok za­doš­čal. Pre­to­če­no vino je tre­ba po­tem se­ve­da zaž­ve­pla­ti, kot smo zapi­sa­li prej. Z že­ljo, da bi v teh in pri­hod­njih dneh po­ku­ša­li pri sebi in drug­je kar se da do­bra vina, vas v ime­nu Vi­no­grad­niš­ke­ga druš­tva Mir­na Peč pri­srč­no poz­drav­ljam!

Jo­že Roz­man Foto: Bo­jan Ža­gar

oktober 2006

23


KRONOLOGIJA PROMOCIJE 8. CVIČKOVE PRINCESE 27. 5. 2006 Novo me­sto

31. 5. 2006 Ve­li­ki Trn

S kra­ljem cvič­ka Mar­ja­nom Pir­cem sva bila po­vab­lje­na k po­de­li­tvi priz­nanj vi­no­grad­ni­kom iz vi­no­grad­niš­ke­ga druš­tva Ve­li­ki Trn, ka­te­re­ga član je tudi lan­sko­let­ni kralj cvič­ka Slav­ko Šri­bar.

3. 6. 2006 Ča­tež pod Za­pla­zom

Mi­ran Ju­rak pred­sed­nik UO Zve­ze vi­no­grad­ni­kov Do­lenj­ ske me je po­va­bil na ča­teš­ko cvič­ka­ri­jo, ki se je pri­če­la z ot­vo­ri­tvi­jo Vi­no­grad­niš­ke­ga doma na Ča­te­žu. Spoz­na­la sem tudi vin­sko kra­lji­co Slo­ve­ni­je Majo Ci­goj.

4. 6. 2006 Tre­bel­no

Pred­sed­nik Vi­no­grad­niš­ko-tu­ri­stič­ne­ga druš­tva Tre­bel­no Fran­ci Si­nur me je po­va­bil na raz­vitje pra­po­ra ter na po­de­ li­tev priz­nanj tre­bel­skim vi­no­grad­ni­kom.

9. 6. 2006 Mir­na Peč

Po­de­li­tev priz­nanj mir­no­peš­kim vi­no­grad­ni­kom.

16. 6. 2006 Ga­do­va Peč, Ko­sta­nje­vi­ca

Obisk pri Iva­nu Ur­ban­ču lan­sko­let­nem am­ba­sa­dor­ju cvič­ ka. Nato sem odš­la na Fe­sti­val vin v Ko­sta­nje­vi­co, kjer smo ime­li okro­glo mizo in de­gu­sta­ci­je vin iz po­sav­ske­ga oko­li­ša. Spoz­na­la sem mi­ni­stra Viz­ja­ka.

17. 6. 2006 Ko­sta­nje­vi­ca, Šen­tru­pert

Na po­va­bi­lo Sta­ne­ta To­ma­zi­na, pred­sed­ni­ka Druš­tva vi­no­ grad­ni­kov Ko­sta­nje­vi­ca, sva s kra­ljem cvič­ka pred­stav­lja­la do­lenj­ski oko­liš in do­lenj­ske­ga po­seb­ne­ža – cvi­ček. Zve­čer sva po­de­lje­va­la priz­na­nja vi­no­grad­ni­kom iz Šen­tru­per­ta, na šen­tru­perš­ki cvič­ka­ri­ji.

21. 6. 2006 Mir­na Peč

Po ob­čin­ski pro­sla­vi sem imela sku­paj z mir­no­peš­ki­mi vi­ no­grad­ni­ki po­go­sti­tev go­stov in Mir­no­pe­ča­nov.

24. 6. 2006 Kre­vso­va zi­da­ni­ca

Z Du­ša­nom Pu­stom, Ale­šem Ža­gar­jem in dru­ži­no Krevs iz Ve­li­ke­ga Kala smo spre­je­li po­hod­ni­ke Tu­ri­stič­ne­ga druš­tva Mir­na Peč in nji­ho­ve go­ste – ku­ren­te s Ptu­ja. Ime­li smo manj­šo de­gu­sta­ci­jo.

25. 6. 2006 Vi­nji Vrh, Mal­ko­vec, Mir­na Peč

24

Ob 21.00, raz­gla­si­tev na Glav­nem trgu v No­vem me­stu. Od ta­krat sem urad­no 8. cvič­ko­va prin­ce­sa. Go­vo­rim v ime­nu Zve­ze dru­štev vi­no­grad­ni­kov Do­lenj­ske in sem am­ba­sa­ dor­ka cvič­ka.

Na Vi­njem Vrhu smo ime­li po­de­li­tev priz­nanj Druš­tvu vi­ no­grad­ni­kov Šmar­je­ta in Tu­ri­stič­nem druš­tvu Šmar­ješ­ke To­pli­ce. V Mal­kov­cu so pri­pra­vi­li kra­lje­vi spre­jem za kra­lja cvič­ka, po­de­li­tev priz­nanj vi­no­grad­ni­kom iz Mal­kov­ca ter po­sta­ vi­tev klo­pot­ca. Vse je po­te­ka­lo pod tak­tir­ko pred­sed­ni­ka Druš­tva vi­no­grad­ni­kov Mal­ko­vec – Sta­ne­ta Se­ban­ca. V Mir­ni Pe­či pa je Druš­tvo po­de­žel­ske mla­di­ne ime­lo kmeč­ ke igre, bila sem v ko­mi­si­ji za zad­njo igro in po­de­lje­va­la priz­na­nja eki­pam.

7. 7. 2006 Treb­nje

Sre­ča­nje na Bla­tu pri Treb­njem. Or­ga­ni­za­tor Mi­ran Ju­rak.

9. 7. 2006 Oto­čec

Na­stop na Rock Otoč­cu. Po­va­bil me je di­rek­tor og­la­še­val­ske agen­ci­je Kon­vikt Ro­bert Ju­dež.

29. 7. 2006 Tr­žiš­če

Po­de­li­tev priz­nanj mo­to­ri­stom, ki so tek­mo­va­li za po­kal Mal­kov­ca. Spoz­na­la mi­ni­stra Bo­ži­ča in gos­po­da Va­lan­ta, ki si pri­za­de­va za po­sta­vi­tev spo­min­ske ploš­če Lud­vi­ku Sta­ri­ču – le­te­če­mu Kranj­cu.

6. 8. 2006 Po­stoj­na

S Tu­ri­stič­no-vi­no­grad­niš­kim druš­tvom Ča­tež pod Za­pla­ zom sem odš­la na Fur­man­ski se­jem v Po­stoj­no, kjer smo po­no­sno pred­stav­lja­li Do­lenj­sko in cvi­ček.

17. 8. 2006 Ve­le­nje

Slav­ko Mast­nak, eno­log v Krš­ki kle­ti in vi­nar, me je po­va­bil na 19. vip te­niš­ki tur­nir, kjer sva z Val­va­sor­jem pred­stav­lja­la Mast­na­ko­vo pe­ni­no Val­va­sor in cvi­ček iz Krš­ke kle­ti. Spoz­ na­la sem mi­ni­stra Drob­ni­ča.

29. 8. 2006 Gor­nja Rad­go­na

Bila sem na Kme­tij­sko –ži­vil­skem se­jmu. Pred­sta­vi­la sem se še nez­na­nim vi­nar­jem in na­ve­za­la mno­go no­vih poz­nan­ stev ter utr­di­la sta­ra.

oktober 2006

Zdra­vi­ca po raz­gla­si­tvi cvič­ko­ve prin­ce­se pred mir­no­peš­ko hiš­ko.

Na po­de­li­tvi priz­nanj mir­no­peš­kim vi­no­ grad­ni­kom

Pri­jet­no po­pold­ne v druž­bi cvič­ka in mo­jih pod­por­ni­kov.

Kralj cvič­ka Mar­jan Pirc in nje­go­va že­na Rezi na obi­sku v na­šem kon­cu.

V dru­žin­skem kro­gu smo pro­sla­vi­li moj na­ziv cvič­ko­va prin­ce­sa.

Cvi­ček nas dru­ži: Ani­ta Hra­star, Mi­ran Ju­rak, Bar­ba­ra Kra­mar, Jo­že Žu­ra. Bar­ba­ra Kra­mar


CEPETAVČKOVE NOVIČKE CEPETAVČKOVE NOVIČKE CEPETAVČKOVA VESELICA V ok­vi­ru ob­čin­ske­ga praz­ni­ka smo se le­tos zbra­li na na­ši če­tr­ti Ce­pe­tavč­ko­vi ve­ se­li­ci, kjer smo se dru­ži­li mali Ce­pe­tavč­ki, star­ši in vzgo­ji­te­lji. Z ot­vo­ri­tve­ nim go­vo­rom sta nas poz­dra­ vi­la žu­pan g. Zvo­ne Lah in rav­na­telj šo­le g. Aleksan­der Ru­pe­na. S pet­ jem in ple­som so se nam pred­sta­vi­li mali in ve­li­ki Ce­pe­tavč­ki, še po­seb­no po­zor­nost smo pos­ve­ti­li ti­stim, ki so se od vrt­ca po­slo­vi­li. Naj­bolj pri­za­ dev­ne dru­ži­ne, ki so ka­kor­ko­li po­pe­stri­le naš vzgoj­ni pro­gram in tako obo­ga­ti­le de­ jav­no­sti v vrt­cu, so za so­de­lo­va­nje pri­je­le priz­na­nja. Te so: dru­ži­na Ce­sar iz Ve­li­ke­ga Kala, dru­ži­na Mu­hič iz Or­kljev­ca, dru­ži­na Krevs iz Ve­li­ke­ga Kala, dru­ži­na Go­renc iz Hrast­ja, dru­ži­na Ža­gar iz Ro­go­vi­le, dru­ži­ na Roz­man z Gor­nje­ga Pod­bor­šta in dru­ ži­na Ža­gar iz Biš­ke vasi. Otro­ci so se po­ slad­ka­li s sla­do­le­dom, nato pa pri­sluh­ni­li zvo­kom Dua Efekt. Da so se otro­ci do­bro za­ba­va­li, pa je po­skr­be­la na­ša po­ve­zo­val­ ka pro­gra­ma Maja Ko­kol. Star­ši in otro­ci so se vklju­či­li v raz­lič­ne za­bav­ne igre, ob ka­te­rih smo se do­dobra na­sme­ja­li. Sko­raj 40 do­na­tor­jev nam je po­ma­ga­lo, da smo us­pe­šno iz­pe­lja­li sre­če­lov ter tako zbra­li

177.000 to­lar­jev, ki smo jih na­me­ni­li za na­kup igra­la za otroš­ko igriš­če. Tudi to­krat smo do­mov odš­li do­bre vo­lje v že­lji, da se po­nov­no sre­ča­mo na peti Ce­pe­tavč­ko­vi ve­se­li­ci. Pri­pra­vi­la: vzg. Mil­ka Klo­bu­čar

MALE UČEČE SE BUČKE V po­ne­de­ljek, 25. sep­tem­bra, smo v vrt­ cu Ce­pe­tav­ček praz­no­va­li pri­hod je­se­ni z buč­nim dne­vom. Za do­ma­čo na­lo­go je vsak Ce­pe­tav­ček pri­ne­sel bu­čo. Zbra­li

smo se na skup­nem sre­ča­nju ob bu­čah in pri­sluh­ni­li prav­lji­ci o Raz­bi­ti bu­či. Dan smo na­da­lje­va­li z buč­ni­mi de­lav­ni­ca­mi. Iz­de­la­li smo pra­vo me­sto iz buč, groz­ne bu­če, bu­če z liki, mo­žic­lje iz buč, pa tudi pri šport­nih igrah smo upo­ra­bi­li bu­če. Ob vseh de­jav­no­stih smo se zelo za­ba­va­li, pa tudi kaj no­ve­ga spoz­na­li. Vse na­sta­lo smo po­no­sno raz­sta­vi­li. Pri­pra­vi­la: pom. vzg. An­dre­ja Ra­feq Obre­kar

CEPETAVČKI NA ŽAGARJEVI KMETIJI Zelo to­pli je­sen­ ski dne­vi v ok­to­ br u so izred­no pri­mer­ni tudi za iz­va­ja­nje de­jav­ no­sti v na­ra­vi in spoz­na­va­nju na­ra­ ve, ži­va­li, rast­lin in oko­lja, v ka­te­rem ži­vi­mo. Prav to je iz­ko­ri­sti­la sku­pi­na Sr­nic iz vrt­ca Ce­pe­ tav­ček. Male ra­do­ved­ne­že so na­mreč na obisk in og­led svo­je kme­ti­je po­va­bi­li člani dru­ ži­ne Ža­gar iz Jelš, saj najm­laj­ši od nji­ho­vih šti­rih otrok obi­sku­je mir­no­peš­ki vr­tec. Iz vrt­ca smo se od­pe­lja­li s trak­tor­jem in trak­tor­sko pri­ko­li­co, kar je bilo za otro­ke po­seb­no do­ži­vet­je. Na kme­ti­ji so nas vsi čla­ni treh ge­ne­ra­cij dru­ži­ne go­sto­ljubno spre­je­li, nam raz­ka­za­li hle­ve, kjer so na­sta­nje­ni ko­nji, kra­ve, pra­ši­či, zajč­ki, ko­ko­ši in piš­čanč­ki. Naj­po­gum­nej­ši so se v sprems­tvu Lu­ci­ji­ne­ga sta­re­ga ata in ma­mi­ce preiz­ku­si­li v je­ži ko­bi­le Živ­ke. Sta­ra mama pa jih je po­go­sti­la s pe­če­nim ko­sta­njem. V vr­tec smo se vr­ni­li peš, saj smo mo­ ra­li opra­vi­ti še šport­no na­lo­go – po­hod v ok­vi­ru pred­šol­ske šport­ne znač­ke Zla­ti son­ček. Pri­pra­vi­la: vzg. Ma­ri­ja Mi­kec

Predstavniki krožkov obiskali župana V če­tr­tek, 5. ok­to­bra, so pred­stav­ni­ki ne­ka­ te­rih in­te­re­snih de­jav­no­sti na­še šo­le sku­paj z rav­na­te­ljem obi­ska­li gos­po­da žu­pa­na. Na pri­jet­nem sre­ča­nju so pred­sta­vi­li glav­ ne no­vo­sti v tem šol­skem letu: da ima­mo le­tos le dve oce­nje­val­ni ob­dob­ji, da smo že ime­li de­lav­ni­ce z na­dar­je­ni­mi v Glo­bo­do­lu, ki so bile za­ni­mi­va iz­kuš­nja za učen­ce in uči­te­lje, da nam je ob ted­nu otro­ka sve­tov­ na po­pot­ni­ca An­dre­ja Jer­nej­čič pred­sta­vi­la dalj­ni Ek­va­dor, da nas je obi­skal lut­kar Bo­ris Ko­no­nen­ko ... Na­še naj­po­mem­bnej­še na­lo­ge v tem šol­skem letu pa so: ba­zar z us­tvar­jal­ni­mi de­lav­ni­ca­mi in pro­daj­no kul­tur­no pri­re­di­ tvi­jo, is­ku­pi­ček od pro­da­je bomo po­ra­bi­li za na­kup nad­stan­dard­ne opre­me v šo­li, v de­cem­bru bomo or­ga­ni­zi­ra­li kviz, se s ple­ som in glas­bo po­slo­vi­li od sta­re­ga leta, v fe­bruar­ju bomo po­ča­sti­li slo­ven­ski kul­tur­ni praz­nik, mar­lji­vo bra­li za bral­no znač­ko, v mar­cu bomo pri­pra­vi­li pro­sla­vo za ma­mi­ ce, v apri­lu so­de­lo­va­li na ob­čin­ski eko­loš­ki ak­ci­ji, v maju ča­ka de­ve­to­šol­ce na­cio­nal­no pre­ver­ja­nje zna­nja, v ju­ni­ju pa bomo slo­ve­ sno za­klju­či­li šol­sko leto. Nad­vse si že­li­mo do­se­či vid­ne us­pe­he, se

po­tru­di­ti in raz­ši­ri­ti mne­nje, da smo do­bra in pri­jaz­na šo­la. Že vr­sto let so­de­lu­je­mo v med­na­rod­nem pro­jek­tu eko šol, kjer se ude­le­žu­je­mo vseh ak­cij, ki jih raz­pi­še re­pub­liš­ka ko­mi­si­ja. Tudi le­tos bo naš cilj pri­do­bi­ti eko za­sta­vo. V ok­to­bru in apri­lu bomo zbi­ra­li star pa­pir, sko­zi celo leto bomo zbi­ra­li praz­ne kar­tu­še in ba­te­ri­je, skr­be­li za ure­je­no oko­li­co šo­le, za ure­je­ne raz­re­de in pri­jet­ne med­se­boj­ne od­no­se. Se­ve­da se bomo ude­le­ži­li re­pub­liš­ ke­ga eko kvi­za. Pri bio­loš­ko ke­mij­skem krož­ku bomo so­ de­lo­va­li v pro­jek­tu Rast­li­na in ži­val leta, spoz­ na­va­li zdra­vil­ne rast­li­ne, v ke­mij­skem delu pa se bomo sez­na­nja­li z ne­var­ni­mi snov­mi,

iz­va­ja­li za­ni­mi­ve eks­pe­ri­men­te … Čla­ni no­vi­nar­sko-do­pi­sniš­ke­ga krož­ka pa bodo po­skr­be­li za član­ke v Do­lenj­skem li­stu, v šol­skem in ob­čin­skem gla­si­lu in v raz­lič­nih re­vi­jah. Čla­ni krož­ka Rde­če­ga kri­ža se bomo ude­ le­ži­li ob­moč­ne­ga kvi­za, so­de­lo­va­li s kra­jev­ no or­ga­ni­za­ci­jo RK Mir­na Peč, 29. ok­to­bra bomo so­de­lo­va­li pri sre­ča­nju sta­rost­ni­kov na­še ob­či­ne, obi­ska­li bomo na­še ob­ča­ne v Domu sta­rej­ših ob­ča­nov v No­vem me­stu, po po­tre­bi bomo po­ma­ga­li so­šol­cem pri uče­nju. Šport­ni­ki si že­li­jo pri­do­bi­ti kar naj­več me­dalj in po­ka­lov oz. se uvr­sti­ti v sam vrh re­pub­liš­kih šport­ni­kov. Od ob­či­ne pri­ča­ku­je­mo do­bre no­vi­ce o grad­nji šo­le in šol­ske­ga igriš­ča. Gos­pod žu­pan nam je zau­pal, da je v krat­ ko­roč­nem pla­nu ob­či­ne prav iz­grad­nja šo­le. Ima­jo še ne­kaj te­žav, ven­dar upa, da se bodo vse prav hi­tro re­ši­le. Prav tako je pou­da­ril, da si ena­ko kot mi že­li do­bre­ga in pri­jet­ne­ga so­de­lo­va­nja s šo­lo. Sre­ča­nje je po­te­ka­lo v pri­jet­nem vzduš­ju.

Za­pi­sa­la: Moj­ca Lu­žar

oktober 2006

25


Delavnice za nadarjene učence v Globodolu V so­bo­to, 9. 9. 2006, je Osnov­na šo­la Mir­na Peč v ok­vi­ru ope­ra­cio­na­li­za­ci­je Kon­cep­ta od­kri­va­nja in dela z na­dar­ je­ni­mi učen­ci v de­vet­let­ni šo­li iz­ved­la de­lav­ni­ce za na­dar­je­ne učen­ce v Glo­ bo­do­lu. K so­de­lo­va­nju je šola po­va­bi­la iden­ti­fi­ci­ra­ne na­dar­je­ne učen­ce in os­ta­ le, ki so želj­ni no­vih znanj in iz­ku­šenj. De­lav­nic v Glo­bo­do­lu se je ude­le­ži­lo 30 učen­cev. Učen­ci so ime­li mož­nost iz­bi­ra­ti med še­sti­mi de­lav­ni­ca­mi, ki so za­je­ma­le tako druž­bo­slov­no-hu­ma­ ni­stič­na zna­nja kot na­ra­vo­slov­no-teh­ nič­na. V ok­vi­ru de­lav­ni­ce Na­rav­ne

men­tors­tvom Ale­še Su­šnik Ške­delj je bila prav tako po­ve­za­na z na­ra­vo. Učen­ ci so v ču­do­vi­tem am­bien­tu lov­ske ko­če iz gli­ne iz­de­lo­va­li obe­ske, vr­če in sko­de­li­ce, ki so jih okra­si­li s pra­prot­jo. Og­led Slu­go­ve jame pod men­tors­tvom Da­ni­je­la Bre­zo­var­ja in čla­nov Ja­mar­ske­ ga druš­tva Novo me­sto - Jo­že­ta Tom­ši­ ča, An­dre­ja Gaš­pe­ri­ča, Jo­že­ta Av­bar­ja - pa je bil obo­gaten s po­dat­ki o kraš­kih po­ja­vih. Člani ja­mar­ske­ga druš­tva so učen­ce sez­na­ni­li z de­lom druš­tva, z opre­mo in z glav­ni­mi zna­čil­nost­mi glo­bo­dol­ske rav­ni­ne. De­lov­na so­bo­ta je po­te­ka­la od 9.0014.00 ure. Učen­ci in men­tor­ji so ta dan pre­ži­ve­li v pri­jet­nem vzduš­ju, pol­nem us­tvar­jal­ne­ga duha, v neo­kr­nje­ni na­ra­vi glo­bo­dol­ske rav­ni­ne. Na­bra­li so si nova zna­nje in iz­kuš­nje, ki jim bodo za­go­to­ vo v po­moč v na­dalj­njem živ­lje­nju. Za

je­da­čo in pi­ja­čo je prav tako po­skr­be­la Osnovna šo­la Mir­na Peč, na­tanč­neje Ju­sti­na Dre­nik. De­lav­ni­ce so bile cilj­no na­rav­na­ne, med­pred­met­no po­ve­za­ne in pre­že­te z viš­ji­mi tak­so­nom­ski­mi stop­nja­mi. Od­zi­vi učen­cev po oprav­ lje­ni eval­va­ci­ji so bili po­zi­tiv­ni, tako da bomo s to­vrst­ni­mi ak­tiv­nost­mi na­da­lje­ va­li tudi v pri­hod­nje. Zah­va­lju­je­mo se Lov­ski dru­ži­ni Mir­na Peč, še po­se­bej Loj­ze­tu Dra­ga­nu, za pro­sto­re, prav tako tudi vsem star­šem, ki so nas pod­pr­li in svo­jim otro­kom omo­go­či­li ude­lež­bo na de­lav­ni­cah. Bar­ba­ra Gor­šič

Poročilo o poteku športne dejavnosti nogomet na Osnovni šoli Mirna Peč geo­graf­ske zna­čil­no­sti Glo­bo­do­la so učen­ci pod vods­tvom men­to­rice La­di­ sla­ve Ru­pe­na ra­zi­sko­va­li lego, po­vrš­je, rast­je in pod­neb­ja, druž­be­no­geo­graf­ ske zna­čil­no­sti kra­ja (go­sto­to po­se­li­tve, tipe na­se­lij), gos­po­dars­tvo (do­tak­ni­li so se kme­tij­skih pa­nog, zlož­be zem­ljišč, komasa­ci­je), na te­re­nu pa so iz­po­pol­ nje­va­li svo­jo orien­ta­ci­jo. Bio­loš­ka de­lav­ni­ca pod vods­tvom Slav­ke Peč­jak z na­slo­vom Rast­lins­tvo, ži­vals­tvo in prst je učen­cem omo­go­či­la, da so nad­gra­di­li svo­je ve­de­nje o ži­va­lih v pr­sti in ph-vred­no­sti ra­stiš­ča, o in­di­ka­ tor­jih či­sto­sti zra­ka (li­ša­ji) in pri­sot­no­sti raz­lič­nih pra­pro­ti. V de­lav­ni­ci Po­pis in raz­la­ga le­din­skih imen je men­to­ri­ca Mar­ti­na Kra­mar učen­cem uza­ve­sti­la po­men ljud­ske­ga izro­či­la. Učen­ci so se uči­li za­pi­sa slovs­tve­ne fol­klo­re, tako da so an­ke­ti­ra­li do­ma­či­ne o ime­nih goz­ dov, njiv, trav­ni­kov stu­den­cev … in o hi­šnih ime­nih. De­lav­ni­ca Sta­ti­sti­ka, po­ pis in ra­ču­nal­niš­ka ob­de­la­va po­dat­kov, ki sta jo vo­di­la Gor­da­na Kme­tič in Rok Kre­se, je učen­cem pred­sta­vi­la raz­lič­ne me­to­de upo­ra­be ma­te­ma­tič­nih znanj v živ­lje­nju. Učen­ci so me­ri­li zvo­nik s po­moč­jo pa­li­ce in me­tra ter ši­ri­no hi­še s po­moč­jo ure. Li­kov­na de­lav­ni­ca pod

26

oktober 2006

V ok­vi­ru ŠRD Mir­na Peč je po­te­ka­la do­dat­na šport­na de­jav­nost NOGOMET na OŠ Mir­na Peč in je bila fi­nanč­no pod­ pr­ta s stra­ni Ob­či­ne Mir­na Peč. No­go­met je po­te­kal v ča­su od 1. 1. 2006 do 1. 6. 2006. Vklju­če­ni so bili učen­ci 4., 5., 7., 8. in 9. raz­re­da. In­te­re­sna de­jav­nost se je iz­va­ja­la ob če­trt­kih in pet­kih, od­vi­sno od za­se­de­no­sti dvo­ra­ne in mož­no­sti us­kla­di­tve ur­ni­ka z učen­ci. Rea­li­zi­ra­nih je bilo 55 ur. Učen­ci so bili raz­de­lje­ni v dve sku­pi­ni. Prvo sku­pi­no so se­stav­lja­li učen­ci 4., 5. in 7. raz­re­da (mlaj­ši deč­ki). Dru­go sku­pi­no pa so se­ stav­lja­li učen­ci 8. in 9. raz­re­da (sta­rej­ši deč­ki). V prvi sku­pi­ni je bilo 19 učen­cev, v dru­gi sku­pi­ni pa je bilo 17 učen­cev. V

obeh sku­pi­nah sku­paj to­rej 36 učen­cev, kar je po mo­jem mne­nju lep od­ziv učen­ cev na po­nu­je­no ob­li­ko vad­be. Pri krož­ku smo se uči­li in iz­po­pol­nje­ va­li teh­ni­ko brez in z žo­go. Učen­ci so os­va­ja­li nova tak­tič­na zna­nja oz. pra­vi­la igra­nja v obram­bi in na­pa­du. Sez­na­ni­li so se s po­seb­ni­mi si­tua­ci­ja­mi, ki lah­ko na­sto­pi­jo v po­sa­mez­nem delu igre. Tudi vra­tar­ja sem sez­na­nil z nje­go­vi­mi na­lo­ga­mi in po­seb­ni­mi si­tua­ci­ja­mi. Ve­ lik pou­da­rek sem na­me­nil tudi šport­ni igri (fair pla­yu). Učen­ci so radi pri­ha­ja­li na kro­žek no­go­me­ta in tudi na tek­mo­ va­njih so po­ka­za­li, da so se mar­si­kaj no­ve­ga nau­či­li in tako laž­je so­de­lo­va­li v igri. Z malo več sre­če in tudi zna­nja bi lah­ko do­se­gli še kaj več kot samo 5. – 8. me­sto na tek­mo­va­njih v mlaj­ši in sta­rej­ši ka­te­go­ri­ji. Mlaj­ši deč­ki so ne­sreč­no iz­gu­bi­li po stre­lja­nju ka­ zen­skih stre­lov pro­ti eki­pi, ki je na kon­cu os­vo­ji­la 2. me­sto na po­droč­ nem tek­mo­va­nju. Že­li­mo pa si, da bi v na­sled­njem letu ime­li mož­nost, da tre­ni­ra­ta obe sta­rost­ni sku­pi­ni vsak te­den in ne samo tako kot le­tos na šti­ri­najst dni. Men­tor: Bošt­jan Sro­vin


Počitnice v Tuniziji Afri­ka je ce­li­na le­pih peš­če­nih plaž, puš­čav, in skrom­nih, ne po­vsem raz­vi­tih mest. Dr­ža­ve v Afri­ki niso tako raz­vi­te kot v Evro­pi. Pred­vsem se­ver­ne ima­jo raz­vit tu­ri­zem in ena iz­med njih je Tu­ni­zi­ja. Nje­no zelo zna­no le­ta­liš­če Mo­na­stir vsa­ko leto sprej­me tu­ri­ste iz ce­le­ga sve­ta, naj­več iz Evro­pe. Tu­ri­sti os­ta­ne­jo za ne­kaj dni v ho­tel­skih na­se­ljih. Ho­te­li in us­luž­ben­ci so pri­la­go­je­ni evrop­ske­mu, so­dob­ne­mu živ­lje­nju. To po­me­ni, da zna­jo ne­kaj tu­jih je­zi­kov: an­gleš­či­no, nemš­či­no, ita­li­janš­či­no in fran­coš­či­no, ki je tu­ni­zij­ski dru­gi urad­ni je­zik po­leg arabš­či­ne. Ho­tel­ske sobe in hra­na so či­sto ena­ke kot v Evro­pi. V Tu­ni­zi­ji pre­vla­du­je is­lam­ska vera. Zato ima­jo Tu­ni­zij­ci svoj na­čin živ­lje­nja, saj svet tam ni tako raz­vit, pred­vsem za­ra­di lege in pod­neb­ja. Tu­ri­sti v te kra­je pri­na­ša­jo sve­tov­ni, so­dob­ni na­čin živ­lje­nja. Dr­ža­ve, ki se ve­li­ko uk­var­ja­jo s tu­riz­mom, se po­ča­si gos­po­dar­sko raz­vi­ja­jo in po­leg tega tudi ohra­nja­jo svo­jo kul­tu­ro, ker je še ved­no po­mem­bna za vse tu­ri­ste, ki si pri­ha­ja­jo og­le­do­vat puš­ča­vo Sa­ha­ro, ki je od me­sta Sous­se

Na ekskurziji V če­tr­tek, 7. 9. 2006 smo se učen­ci 8. raz­re­dov od­pra­vi­li na ek­skur­zi­jo v Ljub­lja­no. Z nami so šli uči­te­lji Ale­ša Su­šnik Ške­delj, Bošt­jan Sro­vin in Gre­ta Ka­ste­lic. Iz Mir­ne Pe­či smo se od­pe­lja­li okrog de­ve­te ure. Prib­liž­no ob 10.00 smo prišli v Na­rod­no ga­ le­ri­jo. Na­hrbt­ni­ke smo od­lo­ži­li v prav po­seb­ne vo­zič­ke in sle­di­li vo­dič­ki. Naj­prej smo si šli po­gle­dat evrop­sko zbir­ko umet­no­sti. Iz­ve­de­li za li­kov­ne mo­ti­ve in si vse se­ve­da tudi og­le­da­li. To pa so sve­ti mo­ti­vi (upo­dab­lja­nje sve­tih oseb – na­bož­na vse­bi­na), pos­vet­ni mo­ti­vi (upo­dab­lja­ nje do­ga­janj iz vsak­da­nje­ga živ­lje­nja v graš­či­nah …), por­tret (upo­do­bi­tev ose­be), kra­ji­na (upo­do­ bi­tev po­kra­ji­ne), ti­ho­žit­je in ža­nr (upo­do­bi­tve iz vsak­da­nje­ga živ­lje­nja). Tako smo si og­le­da­li ogrom­no slik, med ka­te­ri­mi smo po­seb­no po­zor­nost pos­ve­ti­li ilu­zij­ski sli­ki ti­ho­žit­ja. Za­ ni­mi­va je za­ra­di raz­lič­nih ži­va­li na ro­žah, ki se zdi­jo, kot da so ži­ve: muha, me­tulj. Tri sli­ke so ime­le vse­bi­no iz grš­kih bajk (Had in Per­ze­to­na, Pro­me­te­je­ve muke na Kav­ka­zu, o Pa­ri­su, kako je iz­bi­ral naj­lep­šo bo­gi­njo ter ji dal ja­bol­ko), vi­de­li pa smo tudi raz­lič­ne por­tre­te (Ma­ri­ja Te­re­zi­ja, Je­zus in Ma­ri­ja...) Po­tem smo šli gle­dat še slo­ ven­sko zbir­ko ter si naj­prej og­le­da­li kipe. Nato smo vi­de­li še por­tre­te kra­ji­ne. Na kon­cu pa smo ob­ču­do­va­li še sli­ke naj­več­jih slo­ven­skih im­pre­ sio­ni­stov (Ivan Gro­har, Ri­hard Ja­ko­pič, Ma­ti­ja Jama in Ma­tej Ster­nen). Prib­liž­no ob 12.00 smo kon­ča­li z og­le­dom Na­rod­ne ga­le­ri­je in po­tem smo ime­li ma­li­co. Nato smo se peš od­pra­vi­li po Ti­vo­li­ju do Med­ na­rod­ne­ga gra­fič­ne­ga li­kov­ne­ga cen­tra, da bi si og­le­da­li raz­sta­vo Ala­na Hra­ni­te­lja. Naj­prej smo iz­ve­de­li vse o njem. Ro­dil se je leta 1968 v Za­gre­bu. Svo­jo prvo ob­le­ko je na­re­dil že pri 6. oz. 7. le­tih, ko nje­go­vih star­šev ni bilo doma ter je bil sam s svo­jo sestro. Rju­ho je po­lo­ žil na tla ter na­njo po­sta­vil svo­jo se­stro. Obre­zal je rju­ho in ob­le­ka je bila na­re­je­na. Pri 17-ih se je že li­čil in ob­la­čil dru­ga­če od svo­jih vrst­ni­kov.

od­da­lje­na prib­liž­no šti­ri­sto ki­lo­me­trov, od oto­ka Djer­ba pa ve­li­ko manj. Če si iz­be­re­mo po­čit­ni­ko­va­nje v Tu­ni­zi­ji, ne sme­mo iz­pu­sti­ti ve­li­ke tu­ni­zij­ske za­ni­mi­ vo­sti, ja­ha­nja na ka­me­lah in og­led kme­tij, kjer pri­ka­zu­je­jo pe­če­nje kru­ha na pro­stem in sta­re vod­nja­ke, kjer shra­nju­je­jo vodo za suhe vro­če dni. Vse to je tudi nas pri­teg­ni­lo, da smo si pri­ voš­či­li po­čit­ni­ce v Tu­ni­zi­ji. Bilo je tor­ko­vo po­pold­ne, ko se je moja dru­ ži­na od­pe­lja­la do le­ta­liš­ča Br­nik. Vsto­pi­li smo na tu­ni­zij­sko le­ta­lo. Do le­ta­liš­ča Mo­na­stir smo se vo­zi­li prib­liž­no dve uri. Med vzle­ta­njem in pri­sta­ja­njem smo si og­le­do­va­li po­kra­ji­no. Le­te­li smo enajst ki­lo­me­trov nad mor­jem, zato smo si lah­ko og­le­do­va­li le ob­la­ke. Zu­na­ nja tem­pe­ra­tu­ra je me­ri­la –50 sto­pinj C. Nad tem po­dat­kom sem bila zelo pre­se­ne­če­na in nav­du­še­na. Tem­pe­ra­tu­ra v le­ta­lu pa je me­ri­la +21 sto­pinj C. Ko sem v Tu­ni­zi­ji sto­pi­la na pro­sto, sem ime­la ob­ču­tek, da sem v sav­ni. Bilo je zelo vro­če. Ta­koj sem ve­de­la, da mi je to vro­če pod­neb­je zelo všeč. Pre­den smo pris­pe­li v

ho­tel­sko na­se­lje Port el Tan­to­ui, smo se vo­zi­li še prib­liž­no tri­de­set mi­nut s tu­ni­zij­skim kli­ma­ti­zi­ra­ nim av­to­bu­som. Med vož­njo smo si og­le­do­va­li me­sta, vasi in ne­na­se­lje­no po­kra­ji­no. Ce­ste so zelo ure­je­ne z vr­to­vi rož in s tra­to, ki jo de­lav­ci za­li­va­jo, da ne po­ru­me­ni. Po­gle­da­la sem pre­ko ce­ste in vi­de­ la na­se­lje, ki ni ime­lo as­fal­ti­ra­nih cest. Med hi­ša­mi, ki so bile vse bele bar­ve, je bilo ve­li­ko od­pad­kov in ne­sna­ge. Za hip sem po­mi­sli­la, če bomo po­čit­ ni­ce pre­ži­ve­li v ta­kem okolju. Ven­dar ko smo se pri­pe­lja­li do na­še­ga ho­te­la z ime­nom Sol Se­li­ma Club, sem spoz­na­la, da temu ni tako. Ho­tel­sko na­ se­lje je bilo ure­je­no. Ko smo se spre­ho­di­li do na­še hi­ši­ce, v ka­te­ri je bila na­ša soba, so de­lav­ci ure­ja­li in za­li­va­li vr­to­ve, ki so bili posa­je­ni z ro­ža­mi, dre­ve­si in cve­to­či­mi grmi. Ime­la sem ob­ču­tek, da sem v trop­skem goz­du. Ob ve­če­rih smo se za­ba­va­li na te­ra­si ho­te­la, kjer je ho­tel­ska ani­ma­cij­ska sku­pi­na pri­re­ja­la igre in sho­we, ki so bili zelo do­bro do­pol­nje­ni z do­bro glas­bo. Pred­vsem za­ra­di tega sem do­be­sed­no uži­ va­la in skle­ni­la, da Tu­ni­zi­jo in ho­tel Sol Se­li­ma Club še kdaj obiš­čem, saj sem s tam­kajš­nji­mi ani­ma­tor­ji skle­ni­la pri­ja­teljs­tvo. Lau­ra BERUS, 9.a

Ko ga je vi­del av­tor pred­sta­ve Krst pod Tri­ gla­vom Dra­gan Ži­va­di­nov, ga je vzel v služ­bo in tako je skrei­ral vse ko­stu­me za to pred­sta­ vo. Po­tem je na­da­lje­val svo­jo pro­fe­sio­nal­no pot v Ljub­lja­ni, le eno leto je de­lo­val v Ita­li­ji. Nje­go­va de­jav­nost so gle­da­liš­ka, oper­na in film­ska ko­stu­mo­gra­fi­ja in ma­ska, pos­ve­ča pa se tudi ob­li­ko­va­nju ob­lek ob­jek­tov, ob­ la­čil in mod­nih do­dat­kov. Raz­sta­va je iz­bor iz ob­sež­ne­ga dvaj­set­let­ne­ga Hra­ni­te­lje­ve­ga

us­tvar­ja­nja. Iz­ve­de­li smo tudi, da Alan Hra­ni­telj daje svo­jim ob­la­či­lom ime­na, kot so Ko­rist­na no­rost, Ru­ski me­tulj, Ple­ša­sta pev­ka, Čaj­nik (ob­le­ka, ki je lah­ko obo­je, miza in ob­le­ka), Klet­ka … Na­re­dil je tudi ob­le­ko, ki teh­ta 70 kg (pred­sta­va Psi­ha), ter ob­le­ko iz sa­me­ga alu­mi­ni­ja. Okrog 13.10 smo se od­pra­vi­li v bliž­njo okrep­če­ val­ni­co in si malo po­te­ši­li že­jo. Ob 13.30 smo odš­li v av­to­bus ter se od­pe­lja­li pro­ti Mir­ni Pe­či. Tako se je kon­ča­la na­ša ek­skur­zi­ja v Ljub­lja­ni. Eri­ka Hra­star, 8.a

Iz dnev­ni­ka v šo­li v na­ra­vi Bo­hinj, 11. 9. 2006 Da­nes je po­ne­de­ljek, 11. 9. 2006, ura je 21. 30. Na­ha­jam se v CŠOD v Bo­hi­nju, kjer 7. b in 7. a/9, z uči­te­lji­ca­ma go. Gre­to Ka­ste­lic in go. Ale­šo Su­šnik Ške­delj pre­živ­lja­mo petd­nev­no šo­lo v na­ ra­vi. Sobo si de­lim s pri­ja­te­lji, so­šol­ci: z Nej­cem, Lu­kom in Ja­nom. Sem utru­jen, saj je bil dan kar na­po­ren. Zju­traj smo se ob osmi uri iz­pred mir­no­ peš­ke os­nov­ne šo­le od­pe­lja­li v Bo­hinj. Sem smo pris­pe­li oko­li enaj­ste ure. Pred na­sta­ni­tvi­jo v sobe so nas sez­na­ni­li s hi­šnim re­dom. Po ko­si­lu smo se s ko­le­si od­pe­lja­li na og­led Plan­šar­ske­ga mu­ ze­ja v Sta­ro Fu­ži­no. Po pri­ho­du v dom je sle­di­la ve­čer­ja. Po ve­čer­ji pa smo ime­li pol ure pro­ste­ga ča­sa. V tem ča­su sem po mo­bi­te­lu do­mov po­kli­ cal svo­je star­še. Dan mi je hi­tro in za­ni­mi­vo mi­nil, zato upam, da bo tudi ju­tri tako. Se­daj pa sle­di noč­ni po­či­tek. To­rek, 12. 9. 2006 Zbu­dil sem se ob sed­mih zju­traj, se umil in preob­le­kel ter z os­ta­li­mi od­šel na ju­tra­njo te­lo­ vad­bo. Pred zaj­tr­kom so nam ani­ma­tor­ji pre­gle­ da­li sobe ter jih ocenili. Do­bi­li smo oce­no šti­ri. Do­pold­ne smo ra­zi­sko­va­li gozd. Po ko­si­lu pa je bila zelo za­ni­mi­va ak­tiv­nost – lo­ko­strels­tvo. Spoz­ nal sem zgo­do­vi­no lo­ko­strels­tva, vr­ste lo­kov ter teh­ni­ke stre­lja­nja. Ob 18.30 je bila ve­čer­ja, nato sem po­kli­cal do­mov mami, zdaj pa se pri­prav­ljam na noč­ni po­či­tek.

Sre­da, 13. 9. 2006 Zbu­dil sem se ob pol sed­mih. Da­nes smo do­bi­li oce­no sobe 4/5. Po zaj­tr­ku smo se s ka­nu­ji od­pe­lja­li na dru­go stran Bo­hinj­ske­ga je­ze­ra, od tam na­prej pa peš v ko­ri­ta Most­ni­ce. Po ko­si­lu smo se s ko­le­si od­pe­lja­li v Zgor­njo Bo­hinj­sko do­li­no ter na­zaj v Spod­njo Bo­hinj­sko do­li­no. Pre­ko­le­sa­ri­li smo okrog 15 km. Da­naš­nji dan je bil zelo na­po­ren. Sem utru­jen in že­ljan po­čit­ka. Ju­tri pa gre­mo no­vim do­go­divš­či­nam na­pro­ti. Če­tr­tek, 14. 9. 2006 Na­ša da­naš­nja sob­na oce­na je šti­ri. Ta­koj po zaj­tr­ku smo se peš od­pra­vi­li do spod­nje po­sta­je gon­do­le na Ukan­cu. Raz­de­li­li smo se v dve sku­pi­ni in ra­zi­sko­va­li bliž­ njo oko­li­co. Po­pol­dan­ski čas je bil na­me­njen ka­nuiz­mu. Uči­telj nam je pred­sta­vil pra­vil­no ve­sla­nje in kr­mar­je­nje. Za za­klju­ček smo po­ka­za­li na­še zna­nje o ka­nu­jih tako, da smo mo­ra­li pre­vo­zi­ti oz. pre­ve­sla­ti del vod­ne poti na je­ze­ru. Na­šo eki­po smo se­stav­lja­li Jan, Kle­men in jaz. S ka­nu­jem smo us­pe­šno priš­li od star­ta do ci­lja. Bila je pra­va adre­na­lin­ska vož­nja. Po ve­čer­ji nas je za­ba­val ani­ma­tor v vlo­gi cir­ku­san­ta. Da­naš­nji dan je bil naj­bolj za­ni­miv do­slej. Pe­tek, 15. 9. 2006 Da­nes so nam oce­ni­li sobo z oce­no pet. Na­ša skup­na teden­ska oce­na je šti­ri. Po zaj­tr­ku smo pri­pra­vi­li po­to­ val­ke, kaj­ti vr­ni­li se bomo do­mov. Do­pold­ne je v domu po­te­kal kviz o Bo­hi­nju in TNP. Zma­ga­la je sku­pi­na, v ka­ te­ri sem bil tudi jaz. Po ko­si­lu je sle­dil po­vra­tek do­mov. V Mir­no Peč smo pris­pe­li ob še­sti uri.

oktober 2006

27


28

oktober 2006

Glasilo MP št. 22  

Glasilo MP št. 22