Page 1

FleXtend® Priroènik Uvoznik in distributer: MIC Mengeš d.o.o. Proizvajalec:BSI, Oregon, ZDA tel. 01/729-1382 Email: nikola.krstic@siol.net GSM: 041 769 544 KAZALO: NOVA METODA ZA SINDROM KARPALNEGA KANALA PRIPRAVA SISTEMA FLEXTEND ZA NAMESTITEV NA ROKO IN NAPOTKI ZA VEÈANJE UPORNOSTI ELASTIÈNIH TRAKOV SPLOŠNI VARNOSTNI NAPOTKI IN OPOZORILO SPLOŠNA NAVODILA NAMESTITEV SISTEMA FLEXTEND NA ROKO OPIS VAJ – OSNOVNI VAJI – OPIS SESTAVLJENIH VAJ FIZIOTERAPEVTSKE SHEME SINDROM KARPALNEGA KANALA PONAVLJAJOÈI SE ZVINI ZAPESTJA TENIŠKI KOMOLEC KOMOLEC IGRALCA GOLFA KAZALEC BOLEÈINA V ZAPESTJU: RADIALNO OBMOÈJE BOLEÈINA V ZAPESTJU: ULNARNO OBMOÈJE BOLEÈINA V ZAPESTJU: OSREDNJE OBMOÈJE NEKAJ PODATKOV IZ ŠTUDIJE O UÈINKOVITOSTI Nova fizioterapevtska metoda za sindrom karpalnega kanala, teniški komolec in komolec igralcev golfa ter nekatere druge indikacije (skrajšana predstavitev) Opis sindroma karpalnega kanala Prodromalni znaki so šèemenje oziroma mravljinci v prstih na roki morda pri


tipkanju ali za volanom, pri delu z raèunalnikom, potem pri rekreaciji ali pa kar doma pri hišnih opravilih. Nadalje niso tako redki tisti, ki poznajo otrplost prstov na roki (mezinec je izvzet), potem so tu še boleèine pod palcem, ki izžarevajo po podlahti in nadlahti tja do vratu. Mišica pod palcem je zmanjšana. Zraven velja omeniti pojav pekoèe boleèine, ki se iz zapestja širi proti prstom. Nadalje oslabita obèutek dotika in obèutek toplo-hladno, posebej pa je moteè oslabeli stisk roke. Ne da se držati pisala, lista papirja s palcem in kazalcem, predmeti padajo iz rok. Kot da bi postali èudno nerodni. Pojavi se zatekanje roke in podlahti ob hudi boleèini, ki se oglasi ponoèi, vse skupaj z oteklino vred pa izgine z jutrom. Opisani znaki ne nastopijo hkrati, na zaèetku so posamièni in v bistvu opozorilni, vendar se stopnjujejo, med seboj so povezani in soodvisni, ves ta skupek problemov poimenujemo sindrom karpalnega kanala oziroma sindrom zapestnega prehoda. Vzroèni dejavniki Naštete znake pri sindromu karpalnega kanala povzroèa stisnjenje živca n. medianusa (n. mediani), ki poteka skozi zapestje. Vse skupaj je pogojeno z ozkim prehodom, ki ga na zgornji strani tvori osem zapestnih kosti, na spodnji pa preèni zapestni ligament. Skozi ta prehod poleg omenjenega živca vodi še devet tetiv. Vzroèni dejavniki za stisnjenje živca so anatomski, patofiziološki ali pa so povezani z uporabo roke pri poklicnih in ljubiteljskih dejavnostih. Med anatomske razloge razvršèamo kostne štrline, zadebeljen preèni ligament, akromegalijo, osteofite po poškodbah, kalus po tipiènem zlomu podlahtnice, itd. Tudi skupina patofizioloških vzroènih dejavnikov je izdatna. Sem prištevamo sladkorno bolezen, kajenje, alkoholizem, vnetja, avtoimune bolezni (revma,skleroderma), jemanje oralnih kontraceptivov, eklampsijo, oslabelo delovanje šèitnice, dolgotrajne hemodialize, debelost itd. Znani so primeri sindroma pri noseènosti, ki s porodom izginejo. Najbolj obsežna vzroèna skupina je povezana s poklicnimi oziroma ljubiteljskimi dejavnostmi. Pri tem gre za ponavljajoèe se gibe rok, ki so znaèilni za tipkanje, roèno delo, stiskanje in sprošèanje rok pri tekoèem traku, igranje inštrumentov, risanje, potem uporaba roke, ko se nanjo prenaša telesna teža (paraplegiki, kolesarjenje na dolge proge), itd. Poklicev, ki jih povezujemo z veèjo pojavnostjo sindroma karpalnega kanala, je tako kar precej: tajnice, potem vsi poklici, ki vsebujejo delo z raèunalnikom, delavci pri tekoèem traku, kuharji, zobozdravniki, kirurgi, fizioterapevti, igralci tenisa, košarke, rokometa, nekatere težkoatletske discipline, glasbeniki, gradbeni delavci, trgovci, kuharji, poklicni vozniki, elektrièarji itd. O sindromu karpalnega kanala je v antièni Grèiji pisal že Hipokrat. Nekaj stoletij pred našim štetjem ga je navedel kot poklicno obolenje pri delavcih, ki so pletli košare. Zdaj ima te zdravstvene težave èedalje veè ljudi, tudi zaradi razširjene uporabe raèunalnika. Sindrom je pogostejši pri ženskah, najveè ga je med 40. in 60. letom.


Metode zdravljenja in prepreèevanja Poznamo konzervativno in kirurško zdravljenje sindroma karpalnega kanala. H konzervativni metodi štejemo imobilizacijo zapestja v nevtralnem položaju z mavèevo ali plastièno opornico, ki nikjer ne pristiska na mediani živec. Bolnik si jo namešèa predvsem ponoèi. Naslednja oblika so injekcije topnih kortikosteroidov v karpalni kanal in jemanje nesteroidnih antirevmatikov. To injiciranje mora biti zelo natanèno, uporabljajo se najtanjše igle. Zaradi možnosti poškodb je tudi tvegano. Kirurško zdravljenje sindroma karpalnega kanala sledi konzervativnim oblikam, èe te niso uspešne. Obstajata klasièna kirurška tehnika in operiranje po endoskopskem naèinu. Iz tuje in domaèe strokovne literature je razvidno, da tudi operativni posegi vselej ne odpravijo težav. Ni malo bolnikov, ki po dolgotrajnem zdravljenju morajo na drugo delovno mesto oziroma se invalidizirajo in tudi invalidsko upokojijo. Sindrom karpalnega kanala je zato ves èas prisoten kot poseben problem, ki stroškovno izdatno bremeni zdravstveno zavarovanje. Ta znaèilnost je globalna. Poleg zdravljenja so znane metode za prepreèevanje nastajanja sindroma karpalnega kanala. Posebej pomembna je drža pri sedenju, potem dinamika in raznovrstnost delovnega procesa, na primer pri tekoèem traku, itd. S tem se ukvarja ergonomija. V zadnjem èasu si je zanimivo mesto tako pri zdravljenju kot pri prepreèevanju sindroma karpalnega kanala pridobila fizioterapija. Vrsto let so poznane nekatere vaje, ki pripomorejo k manjši pojavnosti in veèji obvladljivosti sindroma. Nova metoda – krepitev posameznih mišiènih skupin v podlahti Dosedanje ugotovitve in posebej nekatere nove zamisli so obdelali ameriški znanstveniki in inovatorji iz Oregona. Izdelali so poseben sistem za krepitev posameznih mišiènih skupin v podlahti. Sistem se imenuje Flextend. Izkazalo se je, da so s to metodo v najveèji meri doslej zmanjšali oziroma odpravili nekatere vzroène dejavnike za sindrom karpalnega kanala. Uspešnost je 80-90%. Metoda je zlasti primerna, ker je uporabna ne glede na razvojno stopnjo bolezni. Izkazala se je tudi v okrevalnem obdobju po operaciji. V ZDA so metodo patentirali, kar pomeni, da so jo verificirale zdravstvene oblasti. Patent velja tudi za obmoèje EU. Strokovno so metodo potrdili tudi pri nas na Kliniènem centru v Ljubljani. Za vse, ki jih pestijo problemi, ki smo jih opisali, je nova metoda zdravljenja in prepreèevanja sindroma karpalnega kanala velika pridobitev za kvaliteto življenja v zrelih letih. Za vse ljubitelje zahtevnejše rekreacije pa še tole: nova metoda je uèinkovita tudi pri »teniškem komolcu«(epicondylitis humeri lateralis) in pri »komolcu igralcev golfa«(epicondylitis humeri medialis).


PRIPRAVA SISTEMA FLEXTEND ZA NAMESTITEV NA ROKO IN NAPOTKI ZA VEÈANJE UPORNOSTI ELASTIÈNIH TRAKOV 1.

Najprej položimo rokavico na ravno ploskev tako, da gleda proti nam notranja stran z dvema vrstama obroèev na prstih. 2. Pod rokavico postavimo tudi manšeto, spet tako da vidimo obroèa na njej. Manšeta je namenjena umestitvi na podlahti pod bicepsom. Za desno rokavico so obroèi na manšeti na levi strani, za levo rokavico pa so sobroèi na manšeti na desni strani. 3. Elastièni trak, ki ga izberemo (na zaèetku je to tanjši trak), najprej pritrdimo v eno odprtino zagozde, nasprotni konec pa potem umešèamo v obroèe. 4. Zaènemo z obroèem na manšeti, potem na istostranskem obroèu na rokavici na volarni strani zapestja. 5. Sledi obroè (ponavadi na zaèetku proksimalna vrsta obroèev na prstih) na palcu, po vrsti vsi prsti: kazalec, sredinec, prstanec, mezinec. 6. Ponovno umestimo elastièni trak na drugem obroèu na volarni strani zapestja, sledi še obroè na manšeti, potem še uèvrstitev elastiènega traku v drugi odprtini v zagozdi in s tem je krog sklenjen. 7. Upornost elastiènih trakov, proti kateri deluje ekstenzorno mišièje v podlahti, je treba ves èas poveèevati, saj le tako lahko z dvomeseènim izvajanjem terapevtske sheme dosežemo rezultat. 8. Ta pa je ravnovesje med fleksorno in ekstenzorno skupino mišièja v podlahti. 9. Upornost elastiènega traku lahko poveèamo s premikanjem zagozde. 10. Nadalje lahko stopnjujemo upornost tako, da elastièni trak premestimo iz proksimalne vrste obroèev na rokavici v distalno vrsto obroèev. 11. Naslednja stopnja je umestitev dveh tanjših elastiènih trakov, pri èemer lahko uporabimo tudi dve zagozdi za manšeto na nadlahti. 12. Umestitev debelejšega elastiènega traku v sistem je naslednja stopnja veèanja odpornosti. 12.1. Spet imamo na izbiro proksimalno in distalno vrsto obroèev kot dve razlièni stopnji. 12.2. Potem je naslednja stopnja kombinacija debelejšega elastiènega traku skupaj s tanjšim, predlagamo, da ta kombinacija sledi debelejšemu traku na distalni poziciji. 13. S tem stopnjevanje upornosti še ni izèrpano. Poudarjamo, da je ves èas nujno, da se nizi gibov izvajajo do obèutka nelagodja oziroma zmerne boleèine. 14. Naslednja tehnika veèanja upornosti elastiènih trakov je krajšanje dolžine elastiènih trakov na distalni strani zagozde.


Splošni varnostni napotki: Ko imate namešèen sistem Flextend oziroma ga uporabljate, ne približujte roke obrazu. Ne menjavajte elastiènih trakov, dokler imate sistem Flextend na roki. Preden zaènete uporabljati sistem Flextend se preprièajte, da so zagozde trdno pritrjene.

Opozorilo: Pred izvajanjem vaj se posvetujte z zdravnikom. Za dosego uèinkov je treba sistem Flextend uporabiti natanèno in skladno z navodilih v terapevtskih shemah in v sodelovanju s fizioterapevtom. Preden se lotite izvajanja programa s sistemom Flextend, prosimo da natanèno preberete program vaj!

SPLOŠNA NAVODILA Program vaj s sistemom Flextend zaèenjamo v supinirani legi »Dlan gor«.Ta zaèetna lega lahko pripomore, da zmanjšamo možnost obremenitve mišice oziroma živca v stièišèu zapestja in dlani. Podlahtnica in koželjnica sta v tej legi vzporedno druga k drugi in se ne križata, kot imamo primer pri legi tenar gor oziroma pri legi »Dlan dol (pronacija)«. Križanje podlahtnice in koželjnice lahko vodi v stisnjenje mehkega tkiva, kar poveèuje pritisk v karpalnem kanalu. Ta pritisk lahko utesni prostor v karpalnem kanalu, povzroèa draženje in/ali sprožanje vnetja zaradi poveèanega trenja fleksornih tetiv, ko polzijo skozi karpalni kanal. ZAÈNITE VAJE TAKO, DA UPORABITE NAJPREJ PROKSIMALNO VRSTO OBROÈKOV NA ROKAVICI, SAJ TO OMOGOÈA MANJŠO ZAÈETNO OBREMENITEV EKSTENZORNEGA MIŠIÈJA V PODLAHTI. V PRVEM TEDNU IN TJA DO DESETEGA DNE SE POJAVIJO ZNANI ZNAKI OBÈUTLJIVOSTI LOKOMOTORNEGA APARATA, KI JIH POGOJUJE PREDHODNA OSLABELOST MIŠIÈJA. TA ZNAKI SE BODO IZRAZITO UMIRILI PO 1-2 TEDNIH OD ZAÈETKA IZVAJANJA PROGRAMA. Gibe izvajamo v nizih. Ponovitev gibov v nizu je treba skladno s terapevtsko shemo izvesti toliko, da nastopi nelagodje, obèutek zmerne boleèine. Posamezne gibe izvajamo v trajanju prIbližno dveh sekund. Gibi so enakomerni, brez zadrževanja na polovici giba oziroma v nevtralni legi.


Med posameznimi nizi manšeto na nadlahti pod bicepsom obvezno sprostimo, tako da se mišièje dodobra odpoèije in vzpostavi polna cirkulacija krvi. Poèitek med nizi traja 30-45 sekund.

NAMESTITEV SISTEMA FLEXTEND NA ROKO Roko potisnemo skozi manšeto. Treba je biti pozoren, da so elastièni trakovi dosledno vzporedni. Ne smejo biti zviti, potek med manšeto in rokavico mora biti popolnoma v ravni liniji. Roko damo potem v rokavico in jo prIèvrstimo s trakom ob ulnarni strani.Takoj za tem sledi pokonèna lega podlahti, glej sliko 10 v angleški brošuri, pravi kot med nadlahtjo in podlahtjo in namestitev ter prièvrstitev manšete na nadlahti pod biceps. Ves èas smo pozorni na ravno linijo elastiènih trakov. Dlan je v enaki ravnini kot podlaht, elastièni trakovi so zravnani, vendar brez premagovanja njihove upornosti in s tem je sistem Flextend pripravljen za uèinkovanje oziroma izvajanje izbranih vaj.

OPIS VAJ Vse vaje opisujemo glede na zaporedje na video kaseti, zato predlagamo, da si vse vaje hkrati tudi ogledate na posnetkih. Skupino vaj delimo na osnovne in sestavljene. 1.

OSNOVNI VAJI: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju

Izhodišèna lega: Pravi kot v komolènem sklepu, dlan je isti ravnini kot podlaht v supiniranem položaju. Zaprta roka. Prste, zapestje in podlaht iztegujemo povezano in hkrati do polnega nevtralnega položaja, oziroma z dlanjo in prsti še èez nevtralni položaj. Brez zadrževanja v tem srednjem položaje se vrnemo nazaj v izhodišèno lego. Opisani gib traja v celoti 2 sekundi. 2. Dlan gor - Iztegovanje v zapestju Izhodišèna lega: Pravi kot v komolènem sklepu, dlan je isti ravnini kot podlaht v supiniranem položaju. Zaprta roka. Prste in zapestje iztegujemo povezano in hkrati do polnega nevtralnega položaja, oziroma z dlanjo in prsti še èez nevtralni položaj. Minimalen gib se dogaja rudi v predelu komolca (glej sliko na video kaseti). Brez zadrževanja v srednjem položaju se vrnemo nazaj v izhodišèno lego. Opisani gib traja v celoti 2 sekundi. V tem srednjem položajo se vraèamo nazaj v izhodišèno lego.


OPIS SESTAVLJENIH VAJ Sestavljenih vaj je dvanajst. Opisujemo jih po vrstnem redu z video kasete. 1.Tenar gor – Iztegovanje v zapestju in komolcu Vajo zaènemo tako, da gleda tenar navzgor, roka je zaprta, nato z obèutkom razpremo prste in iztegujemo v vodoravni smeri v zapestju in komolcu. Ko so prsti in zapestje iztegnjeni – nevtralna pozicija – sledi povratek nazaj v izhodišèno lego. Gib traja skladno s splošnim navodilom 2 sekundi. 2.Tenar gor – Iztegovanje v zapestju Vajo zaènemo tako, da gleda tenar navzgor, roka je zaprta, nato z obèutkom razpremo prste in iztegujemo v vodoravni smeri v zapestju in minimalno komolcu. Ko so prsti in zapestje iztegnjeni – nevtralna pozicija – sledi povratek nazaj v izhodišèno lego. Gib traja skladno s splošnim navodilom 2 sekundi. 3. Dlan dol Dlan visi navzdol, zapestje in prsti so v fleksiji. Sledi iztegovanje in razpiranje prstov in zapestja, tudi èez nevtralno lego, v kateri se ne zadržujemo. Sledi povratek v izhodišèno lego. Gib traja skladno s splošnim navodilom 2 sekundi. 4. Supinacija in iztegovanje v zapestju Dlan visi navzdol, zapestje in prsti so v fleksiji. Sledi supinacija in iztegovanje ter razpiranje prstov in zapestja, tudi èez nevtralno lego, v kateri se ne zadržujemo. Sledi povratek v izhodišèno lego. Gib traja skladno s splošnim navodilom 2 sekundi. 5. Pronacija in iztegovanje v zapestju Supiniran položaj z zaprto roko, zapestje in prsti so v fleksiji. Sledi pronacija in iztegovanje ter razpiranje prstov in zapestja, tudi èez nevtralno lego, v kateri se ne zadržujemo. Sledi povratek v izhodišèno lego. Gib traja skladno s splošnim navodilom 2 sekundi. 6. Iztegovanje v zapestju Supiniran položaj z izraziteje zaprto roko, zapestje in prsti so v fleksiji. Sledi iztegovanje samo zapestja brez razpiranja in iztegovanja prstov. Iztegovanje je možno tudi èez nevtralno lego, v kateri se ne zadržujemo. Sledi povratek v izhodišèno lego. Gib traja skladno s splošnim navodilom 2 sekundi. 7. Iztegovanje prstov Supiniran položaj z izraziteje zaprto roko, zapestje in prsti so v fleksiji. Sledi iztegovanje samo prstov, zapestje miruje. V nevtralni legi prstov se ne


zadržujemo. Sledi povratek v izhodišèno lego. Gib traja skladno s splošnim navodilom 2 sekundi. 8. Iztegovanje palca in mezinca Supiniran položaj, dlan gor. Sledi iztegovanje palca in mezinca do nevtralne lege, v kateri se ne zadržujemo. Sledi povratek v izhodišèno lego. Gib traja skladno s splošnim navodilom 2 sekundi. 9. Iztegovanje palca in kazalca Supiniran položaj, dlan gor. Sledi iztegovanje palca in kazalca do nevtralne lege, v kateri se ne zadržujemo. Sledi povratek v izhodišèno lego. Gib traja skladno s splošnim navodilom 2 sekundi. 10. Iztegovanje posameznega prsta Supiniran položaj, dlan gor. Sledi iztegovanje posameznega prsta do nevtralne lege, v kateri se ne zadržujemo. Sledi povratek v izhodišèno lego. Gib traja skladno s splošnim navodilom 2 sekundi. 11. Iztegovanje zapestja z radialno deviacijo Vajo zaènemo tako, da gleda tenar navzgor, roka je zaprta, nato iztegujemo v vodoravni smeri v zapestju. Ko so prsti in zapestje iztegnjeni, izvedemo radilano deviacijo. Sledi povratek nazaj v izhodišèno lego. Gib traja skladno s splošnim navodilom 2 sekundi 12. Iztegovanje zapestja z ulnarno deviacijo Vajo zaènemo tako, da gleda tenar navzgor, roka je zaprta, nato iztegujemo v vodoravni smeri v zapestju. Ko so prsti in zapestje iztegnjeni, izvedemo ulnarno deviacijo. Sledi povratek nazaj v izhodišèno lego. Gib traja skladno s splošnim navodilom 2 sekundi

FIZIOTERAPEVTSKE SHEME ZA SISTEM FLEXTEND® 1. Sindrom karpalnega kanala 2. Ponavljajoèi se zvini zapestja 3. Lateralni epikondilitis-Teniški komolec 4. Mediani epikondilitis-Komolec igralca golfa 5. Kazalec 6. Boleèina v zapestju-Radialno obmoèje 7. Boleèina v zapestju-Ulnarno obmoèje 8. Boleèina v zapestju-Osrednje obmoèje


Sindrom karpalnega kanala V a j e: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu) Opozorilo: Vaje je treba izvajati do obèutka neugodja. To ne vkljuèuje znanih reakcij v prvem tednu po zaèetku izdatnejših obremenitev tendo-vaginalnega aparata. Èe obèutite neudobje ves èas izvajanja vaje »Dlan gor – Iztegovanje v komolcu in zapestju«, predlagamo da izberete vajo »Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)« v enakem številu nizov in ponovitev, kot so v tej terapevtski shemi.

1. teden: 3 nizi / deset ponovitev

2X dnevno

3 dnevi v tednu

izvedite 3 nize zjutraj in 3 nize popoldan oziroma zveèer

3 nizi: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu) 2. in 3. teden: 4 nizi / 12-20 ponovitev

2X dnevno

5 dni v tednu

izvedite 4 nize zjutraj in 4 nize popoldan oziroma zveèer

4 nizi: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu) 4. do 8. teden: 5 nizov / 12-20 ponovitev

2X dnevno

6 dni v tednu

izvedite 5 nizov zjutraj in 5 nizov popoldan oziroma zveèer

5 nizov: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu) Pri krepitvi ekstenzorne mišiène skupine v podlahti je osrednjega pomena poveèevanje obremenitev. To lahko dosegamo na veè naèinov: 1. najprej z izbiro proksimalne ali distalne vrste obroèev na rokavici 2. potem z umestitvijo obeh tanjših elastiènih trakov hkrati, lahko sta stisnjena z isto zagozdo 3. samo debelejši elastièni trak: ali proksimalno ali distalno 4. kombinacija tanjšega in debelejšega elastiènega traku Ponavljamo, da je poveèevanje odpornosti, proti kateri deluje ekstenzorno mišièje, nujno sproti zagotavljati ves èas poteka terapevtske sheme.


Ponavljajoèi se zvini zapestja Vaje 1. Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu) 2. Pronacija in iztegovanje v zapestju 3. Supinacija in iztegovanje v zapestju Opozorilo: Vaje je treba izvajati do obèutka neugodja. To ne vkljuèuje znanih reakcij v prvem tednu po zaèetku izdatnejših obremenitev tendo-vaginalnega aparata. Èe obèutite neudobje ves èas izvajanja vaje »Dlan gor – Iztegovanje v komolcu in zapestju«, predlagamo da izberete vajo »Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)« v enakem številu nizov in ponovitev, kot so v tej terapevtski shemi.

1. teden: 3 nizi / 12-20 ponovitev

2X dnevno

3 dnevi v tednu

izvedite 3 nize zjutraj in 3 nize popoldan oziroma zveèer

3 nizi: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu) 2. in 3. teden: 4 nizi / 12-20 ponovitev

2X dnevno

5 dni v tednu

izvedite 4 nize zjutraj in 4 nize popoldan oziroma zveèer

1. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu) 2. niz: Pronacija in iztegovanje v zapestju 3. niz: Supinacija in iztegovanje v zapestju 4. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu) 4. do 8. teden: 6 nizov / 12-20 ponovitev

2X dnevno

6 dni v tednu

izvedite 6 nizov zjutraj in 6 nizov popoldan oziroma zveèer

1. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu) 2. in 3. niz: Pronacija in iztegovanje v zapestju 4. in 5. niz: Supinacija in iztegovanje v zapestju 6. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu) Pri krepitvi ekstenzorne mišiène skupine v podlahti je osrednjega pomena poveèevanje obremenitev. To lahko dosegamo na veè naèinov: 1. najprej z izbiro proksimalne ali distalne vrste obroèev na rokavici 2. potem z umestitvijo obeh tanjših elastiènih trakov hkrati, lahko sta stisnjena z isto zagozdo 3. samo debelejši elastièni trak: ali proksimalno ali distalno


4. kombinacija tanjšega in debelejšega elastiènega traku Ponavljamo, da je poveèevanje odpornosti, proti kateri deluje ekstenzorno mišièje, nujno sproti zagotavljati ves èas poteka terapevtske sheme.

Epicondylitis lateralis (radialis) humeri-Teniški komolec Vaje 1. Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu) 2. Tenar gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Tenar gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu) 3. Supinacija in iztegovanje v zapestju 4. Dlan dol Opozorilo: Vaje je treba izvajati do obèutka neugodja. To ne vkljuèuje znanih reakcij v prvem tednu po zaèetku izdatnejših obremenitev tendo-vaginalnega aparata. Èe obèutite neudobje ves èas izvajanja vaje »Dlan gor oz. Tenar gor– Iztegovanje v komolcu in zapestju«, predlagamo da izberete vajo »Dlan gor oz. Tenar gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)« v enakem številu nizov in ponovitev, kot so v tej terapevtski shemi.

1. teden: 3 nizi / 12-20 ponovitev

2X dnevno

3 dnevi v tednu

izvedite 3 nize zjutraj in 3 nize popoldan oziroma zveèer

3 nizi: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu) 2. in 3. teden: 5 nizov / 12-20 ponovitev

2X dnevno

5 dni v tednu

izvedite 5 nizov zjutraj in 5 nizov popoldan oziroma zveèer

1. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu) 2. niz: Dlan dol 3. niz: Tenar gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Tenar gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu) 4.niz: Supinacija in iztegovanje v zapestju 5.niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu) 4. do 8. teden: 6 nizov / 12-20 ponovitev

2X dnevno

6 dni v tednu

izvedite 6 nizov zjutraj in 6 nizov popoldan oziroma zveèer

1. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu) 2. niz: Tenar gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Tenar gor - Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)


3.niz: Dlan dol 4. in 5. niz: Supinacija in iztegovanje v zapestju 6. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu) Pri krepitvi ekstenzorne mišiène skupine v podlahti je osrednjega pomena poveèevanje obremenitev. To lahko dosegamo na veè naèinov: 1. najprej z izbiro proksimalne ali distalne vrste obroèev na rokavici 2. potem z umestitvijo obeh tanjših elastiènih trakov hkrati, lahko sta stisnjena z isto zagozdo 3. samo debelejši elastièni trak: ali proksimalno ali distalno 4. kombinacija tanjšega in debelejšega elastiènega traku Ponavljamo, da je poveèevanje odpornosti, proti kateri deluje ekstenzorno mišièje, nujno sproti zagotavljati ves èas poteka terapevtske sheme.

Epicondylitis medialis (ulnaris) humeri-Komolec igralca golfa Vaje 1. Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu) 2. Pronacija in iztegovanje v zapestju 3. Supinacija in iztegovanje v zapestju Opozorilo: Vaje je treba izvajati do obèutka neugodja. To ne vkljuèuje znanih reakcij v prvem tednu po zaèetku izdatnejših obremenitev tendo-vaginalnega aparata. Èe obèutite neudobje ves èas izvajanja vaje »Dlan gor – Iztegovanje v komolcu in zapestju«, predlagamo da izberete vajo »Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)« v enakem številu nizov in ponovitev, kot so v tej terapevtski shemi.

1. teden: 3 nizi / 12-20 ponovitev

2X dnevno

3 dnevi v tednu

izvedite 3 nize zjutraj in 3 nize popoldan oziroma zveèer

3 nizi: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu) 2. in 3. teden: 5 nizov / 12-20 ponovitev

2X dnevno

5 dni v tednu

izvedite 5 nizov zjutraj in 5 nizov popoldan oziroma zveèer

1. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu) 2. in 3. niz: Pronacija in iztegovanje v zapestju 4. niz: Supinacija in iztegovanje v zapestju 5. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali


Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu) 4. do 8. teden: 6 nizov / 12-20 ponovitev

2X dnevno

6 dni v tednu

izvedite 6 nizov zjutraj in 6 nizov popoldan oziroma zveèer

1. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu) 2. in 3. niz: Pronacija in iztegovanje v zapestju 4. in 5. niz: Supinacija in iztegovanje v zapestju 6. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu) Pri krepitvi ekstenzorne mišiène skupine v podlahti je osrednjega pomena poveèevanje obrementitev. To lahko dosegamo na veè naèinov: 1. najprej z izbiro proksimalne ali distalne vrste obroèev na rokavici 2. potem z umestitvijo obeh tanjših elastiènih trakov hkrati, lahko sta stisnjena z isto zagozdo 3. samo debelejši elastièni trak: ali proksimalno ali distalno 4. kombinacija tanjšega in debelejšega elastiènega traku Ponavljamo, da je poveèevanje odpornosti, proti kateri deluje ekstenzorno mišièje, nujno sproti zagotavljati ves èas poteka terapevtske sheme.

Kazalec Vaje 1. Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu) 2. Iztegovanje posameznega prsta Opozorilo: Vaje je treba izvajati do obèutka neugodja. To ne vkljuèuje znanih reakcij v prvem tednu po zaèetku izdatnejših obremenitev tendo-vaginalnega aparata. Èe obèutite neudobje ves èas izvajanja vaje »Dlan gor – Iztegovanje v komolcu in zapestju«, predlagamo da izberete vajo »Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)« v enakem številu nizov in ponovitev, kot so v tej terapevtski shemi.

1. teden: 3 nizi / 10-12 ponovitev

2X dnevno

3 dnevi v tednu

izvedite 3 nize zjutraj in 3 nize popoldan oziroma zveèer

3 nizi: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu) 2. in 3. teden: 4 nizi / 12-20 ponovitev

2X dnevno

5 dni v tednu

izvedite 4 nize zjutraj in 4 nize popoldan oziroma zveèer

4 nizi: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)


4. do 8. teden: 6 nizov / 12-20 ponovitev

2X dnevno

6 dni v tednu

izvedite 6 nizov zjutraj in 6 nizov popoldan oziroma zveèer

1.,2. in 3. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu) 4. in 5. niz: Iztegovanje posameznega prsta 6. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu) Pri krepitvi ekstenzorne mišiène skupine v podlahti je osrednjega pomena poveèevanje obremenitev. To lahko dosegamo na veè naèinov: 1. najprej z izbiro proksimalne ali distalne vrste obroèev na rokavici 2. potem z umestitvijo obeh tanjših elastiènih trakov hkrati, lahko sta stisnjena z isto zagozdo 3. samo debelejši elastièni trak: ali proksimalno ali distalno 4. kombinacija tanjšega in debelejšega elastiènega traku Ponavljamo, da je poveèevanje odpornosti, proti kateri deluje ekstenzorno mišièje, nujno sproti zagotavljati ves èas poteka terapevtske sheme.

Boleèina v zapestju-Radialno obmoèje Vaje 1. Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu) 2. Supinacija in iztegovanje v zapestju Opozorilo: Vaje je treba izvajati do obèutka neugodja. To ne vkljuèuje znanih reakcij v prvem tednu po zaèetku izdatnejših obremenitev tendo-vaginalnega aparata. Èe obèutite neudobje ves èas izvajanja vaje »Dlan gor – Iztegovanje v komolcu in zapestju«, predlagamo da izberete vajo »Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)« v enakem številu nizov in ponovitev, kot so v tej terapevtski shemi.

1. teden: 3 nizi / 12-20 ponovitev

2X dnevno

3 dnevi v tednu

izvedite 3 nize zjutraj in 3 nize popoldan oziroma zveèer

1. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu) 2. niz: Supinacija in iztegovanje v zapestju 3. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)


2. in 3. teden: 5 nizov / 12-20 ponovitev

2X dnevno

5 dni v tednu

izvedite 5 nizov zjutraj in 5 nizov popoldan oziroma zveèer

1. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu) 2., 3. in 4. niz: Supinacija in iztegovanje v zapestju 5. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu) 4. do 8. teden: 6 nizov / 12-20 ponovitev

2X dnevno

6 dni v tednu

izvedite 6 nizov zjutraj in 6 nizov popoldan oziroma zveèer

1. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu) 2., 3., 4. in 5. niz: Supinacija in iztegovanje v zapestju 6. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu) Pri krepitvi ekstenzorne mišiène skupine v podlahti je osrednjega pomena poveèevanje obremenitev. To lahko dosegamo na veè naèinov: 1. najprej z izbiro proksimalne ali distalne vrste obroèev na rokavici 2. potem z umestitvijo obeh tanjših elastiènih trakov hkrati, lahko sta stisnjena z isto zagozdo 3. samo debelejši elastièni trak: ali proksimalno ali distalno 4. kombinacija tanjšega in debelejšega elastiènega traku Ponavljamo, da je poveèevanje odpornosti, proti kateri deluje ekstenzorno mišièje, nujno sproti zagotavljati ves èas poteka terapevtske sheme.

Boleèina v zapestju-Ulnarno obmoèje Vaje 1. Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu) 2. Pronacija in iztegovanje v zapestju 3. Radialna deviacija in iztegovanje v zapestju Opozorilo: Vaje je treba izvajati do obèutka neugodja. To ne vkljuèuje znanih reakcij v prvem tednu po zaèetku izdatnejših obremenitev tendo-vaginalnega aparata. Èe obèutite neudobje ves èas izvajanja vaje »Dlan gor – Iztegovanje v komolcu in zapestju«, predlagamo da izberete vajo »Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)« v enakem številu nizov in ponovitev, kot so v tej terapevtski shemi.

1. teden: 3 nizi / 12-20 ponovitev

2X dnevno

3 dnevi v tednu

izvedite 3 nize zjutraj in 3 nize popoldan oziroma zveèer

1. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali


Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu) 2. niz: Pronacija in iztegovanje v zapestju 3. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu) 2. in 3. teden: 5 nizov / 12-20 ponovitev

2X dnevno

5 dni v tednu

izvedite 5 nizov zjutraj in 5 nizov popoldan oziroma zveèer

1. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu) 2. niz: Radialna deviacija in iztegovanje v zapestju 3. in 4. niz: Pronacija in iztegovanje v zapestju 5. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu) 4. do 8. teden: 6 nizov / 12-20 ponovitev

2X dnevno

6 dni v tednu

izvedite 6 nizov zjutraj in 6 nizov popoldan oziroma zveèer

1. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu) 2. niz: Radialna deviacija in iztegovanje v zapestju 3. ,4. in 5. niz: Pronacija in iztegovanje v zapestju 6. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu) Pri krepitvi ekstenzorne mišiène skupine v podlahti je osrednjega pomena poveèevanje obremenitev. To lahko dosegamo na veè naèinov: 1. najprej z izbiro proksimalne ali distalne vrste obroèev na rokavici 2. potem z umestitvijo obeh tanjših elastiènih trakov hkrati, lahko sta stisnjena z isto zagozdo 3. samo debelejši elastièni trak: ali proksimalno ali distalno 4. kombinacija tanjšega in debelejšega elastiènega traku Ponavljamo, da je poveèevanje odpornosti, proti kateri deluje ekstenzorno mišièje, nujno sproti zagotavljati ves èas poteka terapevtske sheme.

Boleèina v zapestju-Osrednje obmoèje Vaje 1. Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu) 2. Pronacija in iztegovanje v zapestju 3. Supinacija in iztegovanje v zapestju 4. Iztegovanje palca in mezinca (možni dodatek) Opozorilo: Vaje je treba izvajati do obèutka neugodja. To ne vkljuèuje znanih reakcij v prvem tednu po zaèetku izdatnejših obremenitev tendo-vaginalnega aparata. Èe obèutite neudobje ves èas


izvajanja vaje »Dlan gor – Iztegovanje v komolcu in zapestju«, predlagamo da izberete vajo »Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu)« v enakem številu nizov in ponovitev, kot so v tej terapevtski shemi.

1. teden: 3 nizi / 12-20 ponovitev

2X dnevno

3 dnevi v tednu

izvedite 3 nize zjutraj in 3 nize popoldan oziroma zveèer

3 nizi: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu) 2. in 3. teden: 4 nizi / 12-20 ponovitev

2X dnevno

5 dni v tednu

izvedite 4 nize zjutraj in 4 nize popoldan oziroma zveèer

1. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu) 2. niz: Pronacija in iztegovanje v zapestju 3. niz: Supinacija in iztegovanje v zapestju 4. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu) 4. do 8. teden: 6 nizov / 12-20 ponovitev

2X dnevno

5-6 dni v tednu

izvedite 6 nizov zjutraj in 6 nizov popoldan oziroma zveèer

1. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu) 2. in 3. niz: Pronacija in iztegovanje v zapestju 4. in 5. niz: Supinacija in iztegovanje v zapestju 6. niz: Dlan gor - Iztegovanje v komolcu in zapestju ali Dlan gor – Iztegovanje v zapestju (minimalno v komolcu) Pri krepitvi ekstenzorne mišiène skupine v podlahti je osrednjega pomena poveèevanje obremenitev. To lahko dosegamo na veè naèinov: 1. najprej z izbiro proksimalne ali distalne vrste obroèev na rokavici 2. potem z umestitvijo obeh tanjših elastiènih trakov hkrati, lahko sta stisnjena z isto zagozdo 3. samo debelejši elastièni trak: ali proksimalno ali distalno 4. kombinacija tanjšega in debelejšega elastiènega traku Ponavljamo, da je poveèevanje odpornosti, proti kateri deluje ekstenzorno mišièje, nujno sproti zagotavljati ves èas poteka terapevtske sheme.


Nekaj podatkov iz študije o uèinkovitosti Flextenda Originalni naslov: The Effectiveness of the FleXtend in theTreatment of Carpal Tunnel Syndrome Avtorji:J. M. Medeiros*, J.M.Boyer,K.Clark,T. Elder,A.C. Laraway,G. S. Milles,J. Salzman Pacific University, Forest Grove, Oregon May 19, 2001 Introduction Carpal tunnel syndrome (CTS) has been defined as a compression neuropathy of the median nerve at the wrist, resulting in pain, numbness, and tingling in the thumb, index finger, middle finger, and radial side of the ring finger, and in the lateral half of the palm (1). In 1990, 48% of all reported workplace illnesses were repetitive motion disorders, compared to 18% in 1980 (2). Carpal tunnel syndrome, the most common repetitive motion disorder, is on the rise in the United States (2). Mackinnon and Novack report that 40.8% of upper extremity repetitive motion disorders in 1994 were cases of CTS (3). Harter et al report that lost work time, medical fees, and legal expenses may reach as high as $100,000 per individual case, putting a tremendous financial burden on individuals and employers (4). The incidence of CTS may be underestimated secondary to the number of actual cases that go unreported. According to Cullum and Molloy, patients with CTS often do not report the symptoms that result in a claim of CTS, nor do they accumulate missed days of work. A majority of these individuals choose to make occupational changes when symptoms do occur, rather than file a worker’s compensation claim (5). Currently, there is no treatment for CTS that has proven to effectively and consistently treat the symptoms of CTS. Treatments available range from conservative measures to surgical intervention. However, these treatment options have varied in their success rates, and often patients have recurrent episodes of CTS (6). There are no studies to substantiate the long-term effectiveness of any current clinical interventions. The purpose of this study is to determine whether the FleXtendÔ is effective in treating CTS. The FleXtendÔ is an exercise glove designed by Balance Systems, Inc. with the purpose of decreasing the signs and symptoms of CTS, by increasing the strength and flexibility of the wrist and fingers. The FleXtend™ is relatively inexpensive and can be used in a self-management home exercise program. If it is an effective treatment for CTS, the ramifications for decreasing medical and worker’s compensation costs could be quite substantial.


Nadalje še pregled iz študije: Surgical Outcomes The outcomes of carpal tunnel release surgery vary widely. Complications do occur with both the traditional open method and the more recently developed endoscopic technique. These complications include transient paresthesias of the ulnar and median nerves, vessel lacerations, nerve lacerations, reflex sympathetic dystrophy, flexor tendon lacerations, and incomplete TCL division (40,48). Some proponents claim that the OCTR is the safest, most effective technique (42). However, Nancollas et al reported that 57% of patients who had undergone OCTR had a return of symptoms within two years following surgery (6). Still others cite ECTR as a superior technique, with a less painful scar and faster recovery time (44,45). In contrast, Hulsizer et al suggest a higher incidence of incomplete release of the carpal tunnel is found with ECTR as opposed to OCTR, thus resulting in persistent or recurrent symptoms (49). Moreover, Palmer and Toivonen surveyed hand surgeons who had surgically treated complications of ECTR and OCTR. They concluded “that carpal tunnel release, be it endoscopic or open, is not a safe and simple procedure. Major, if not devastating, complications can and do occur with both procedures, of which surgeons should be ever cautious” (48). While there are several opinions regarding the effectiveness of current CTS interventions, there is very little scientific support for these treatments (50). Metodološka predstavitev: Subjects

Methods

In order for this study to occur, the Pacific University Institutional Review Board (IRB) granted approval for meeting all ethical and moral standards of research. The procedure was described to each subject and written confirmation of informed consent was obtained prior to any testing for exclusion or inclusion into the study. Volunteers were recruited to participate in this study from Spirit Mountain Casino in Grande Ronde, Oregon. Individuals were screened and biographical information consisting of date of birth, weight, height and occupation was obtained from each subject. Participants were then excluded from the study for any medical or musculoskeletal condition that prevented them from participating fully in the testing procedures, such as pregnancy, diabetes mellitus, previous surgeries for CTS, injections of corticosteriods within the last two months, or any inflammatory arthritis. Study participants were included into the study if two of the following five clinical signs or symptoms were present: numbness/tingling; weakness in the forearm, wrist and/or hand; pain in the forearm, wrist and/or hand; sleep disturbance secondary to pain in the wrist and hand; or positive Phalen’s Test or Reverse Phalen’s Test.


Nekaj o rezultatih: Najprej zbirni sliki 9 in 10.

M e a n (1 1 -5 5 )

30 25 20 15 Fle Xte n d

10 5 0 Pre -te s t

Po s t-te s t

F ig u re 9. - Co m p a riso n o f M e a n s fo r S u rve y F le X te n d P re & P o st T e sts

M e a n (11-55)

40 30 C o n tro l

20

Fle Xten d

10 0 C ontrol

FleX tend

F ig u re 10. - Co m p a riso n o f M e a n s fo r S u rve y P o st T e sts

Nekaj o rezultatih: For the survey score, the means (Figures 8, 9, and 10) and standard deviations (Table 2) for pre-, post-, and follow-up for the control was 27.7±7.1, 28.9±7.4, and 27.1±6.3, respectively. The means and standard deviations for pre-, post-, and follow-up testing for the FleXtend™ group were 27.5±8.4, 20.9±5.6, and 22.9±8.3, respectively. The means and standard deviations for pre-, post-, and follow-up testing for the medical group were 28.0±7.8, 25.0±12.2, and 25.8±10.5, respectively. There was no statistical significance for the survey for pre-, post-, and


follow-up testing within groups (p=0.40); however, there was significance between groups (p=0.05), and interaction (p=0.05) between groups (Table 7). A paired t-test with Bonferroni correction factor was used as a post hoc test to determine where the significance existed. The FleXtend™ pre and post testing was found to be significant (p=0.0070, since the Bonferroni correction factor yielded pL0.008 (Table 8). The survey control and FleXtend™ post-tests also demonstrated to be statistically significant (p=0.003) (Table 9). Reference: 1. Phalen GS. The Carpal-Tunnel Syndrome. The Journal of Bone and Joint Surgery. 1966 Mar; 48A(2):211-228. 2. Szabo RM. Carpal Tunnel Syndrome as a Repetitive Motion Disorder. Clinical Orthopedics and Related Research. 1998 June; (351):78-89. 3. Mackinnon SE, Novak CB. Repetitive strain in the workplace. Journal of Hand Surgery. 1997; 22A:2-18. 4. Harter BT, McKiernan JE, Kirzinger SS, Archer FW, Peters CK, Harter KC. Carpal tunnel syndrome: Surgical and nonsurgical treatment. The Journal of Hand Surgery. 1993 Jul; 18A(4):734-739. 5. Cullum DE, Molloy CJ. Occupation and the carpal tunnel syndrome. The Medical Journal of Australia. 1994 Nov 7; 161:552-554. 6. Nancollas MP, Peimer CA, Wheeler DR, Sherwin FS. Long-term results of carpal tunnel release. The Journal of Hand Surgery. 1995 Aug; 20B(4):470-474. 7. Slater RR Jr, Bynum DK. Diagnosis and Treatment of Carpal Tunnel Syndrome. Orthopedic Review 1993 Oct:1095-1105. 8. Cailliet R. Hand Pain and Impairment. 3rd ed. FA Davis: Philadelphia, 1982. 9. Linscheid RL. Kinematic considerations of the wrist. Clinical Orthopedics 1986;202: 27-39. 10. Norkin CC, Levangie PK. Joint Structure and Function. 2nd ed. F.A. Davis: Philadelphia, 1992. 11. Garcia-Elias M et al. Stability of the Transverse Carpal Arch: An Experimental Study. The Journal of Hand Surgery. 1989; 14A:277-282. 12. Moore KL. Clinically Oriented Anatomy. 3rd ed. Williams & Wilkins: Baltimore, 1992. 13. Netter FH. Atlas of Human Anatomy. CIBA-GEIGY: Summit, Plate 448. 14. Kulick RG. Carpal Tunnel Syndrome. Orthopedic Clinics of North America. 1996 Apr; 27(2): 345-354. 15. MacConaill MS, Basmajian JV. Muscles and Movements: A Basis for Human Kinesiology. Williams & Wilkins: Baltimore, 1969. 16. Youm, Y, McMurtry RY, Flatt AE, Gillespie TE. Kinematics of the Wrist. The Journal of Bone and Joint Surgery. 1978 Jun; 60A(4):423-431. 17. Netscher D, Mosharrafa A, Lee M, Polsen C, Choi H, Steadman AK, et al. Transverse carpal ligament: its effects on flexor tendon excursion, morphological


changes of the carpal canal, and on pinch grip strengths after open carpal tunnel release. Plast Reconstr Surg. 1997 Sep; 100(3):636-42. 18. Mackinnon SE, Dellon AE. Surgery of the Peripheral Nerve. Thieme Medical Publishers: New York, 1988. 19. Szabo RM. Acute carpal tunnel syndrome. Hand Clinic. 1998 Aug; 14(3):41929, ix. 20. Gelbermann RH, Hergenroeder PT, Hargens AR, Lundborg GN, Akeson WH. The carpal tunnel syndrome: a study of carpal canal pressures. Journal of Bone and Joint Surgery. 1981; 63A: (3) 380-383. 21. Muffly-Elsey D, Flinn-Wagner S. Proposed screening tool for the detection of cumultive trauma disorders of the upper extremity. Journal of Hand Surgery. 1987; 12A: 931-935. 22. Hadler NM. Illness in the workplace: the challenge of musculoskeletal symptoms. Journal of Hand Surgery. 1985; 10A: 451-456. 23. Mooney V. Overuse syndromes of the upper extremity: Rational and effective treatment. Journal of Musculoskeletal Medicine. 1998 Aug; 15(8):11-18. 24. Wand JS. Carpal Tunnel Syndrome in Pregnancy and Lactation. The Journal of Hand Surgery. 1990; 15B: 93-95. 25. Stolp-Smith KA, Pasco MK, Ogburn PL Jr. Carpal tunnel syndrome in pregnancy: frequency, severity, and prognosis. Archive of Physical Medicine Rehabilitation. 1998 Oct; 79(10): 1285-7. 26. Wright PE. Carpal tunnel and Ulnar Tunnel Syndromes and Stenosing Tenosynovitis. In: Crenshaw AH, Milford L, editors. Campbell’s Operative Orthopaedics. Mosby: St.Louis, 1988:3435-3444. 27. Stallings SP, Kasdan ML, Soergel TM, Corwin HM. A Case-control study of obesity as a risk factor for Carpal Tunnel Syndrome in a population of 600 patients presenting for independent medical examination. Journal of Hand Surgery. 1997; 22A: 211-215. 28. Lam N, Thurston A. Australia-New Zealand Journal of Surgery. 1998 Mar; 68(3): 190-193. 29. Kaplan SJ, Glickel SZ, Eaton RG. Predictive factors in the non-surgical treatment of carpal tunnel syndrome. Journal of Hand Surgery. 1990 Feb; 15B: 106-108. 30. Luchetti R, Schoenhuber R, Alfarano M, Deluca S, DeCicco G, Landi A. Serial overnight recordings of intracarpal canal pressure in carpal tunnel syndrome patients with and without splinting. The Journal of Hand Surgery. 1994; 19B:3537. 31. Destefano F, Nordstrom DL, Vierkant RA. Long-term Symptom Outcomes of Carpal Tunnel Syndrome and Its Treatment. The Journal of Hand Surgery. 1997 Mar; 22A(2):200-209. 32. Weiss APC, Sachar K, Gendreau M. Conservative Management of Carpal


Tunnel Syndrome: A Reexamination of Steroid Injection and Splinting. The Journal of Hand Surgery. 1994; 19A:410-415. 33. Banta, CA. A Prospective, Nonrandomized Study of Iontophoresis, Wrist Splinting, and Antiinflammatory Medication in the Treatment of Early-Mild Carpal Tunnel Syndrome. Journal of Medicine. 1994 Feb; 36(2):166-168. 34. Garfinkel MS, Singhal A, Katz WA, Allan DA, Reshetar R, Schumacher HR. Yoga-Based Intervention for Carpal Tunnel Syndrome. The Journal of American Medicine Association. 1998 Nov 11; 280(18):1601-1603. 35. Seradge H, Jia Y, Owens W. In Vivo Measurement of Carpal Tunnel Pressure in the Functioning Hand. Journal of Hand Surgery. 1995 Sept; 20A(5):855-859. 36. Kruger VL, Kraft GH, Deitz JC, Ameis A, Polissar L. Carpal tunnel syndrome: objective measures and splint use. Archives of Physical Medicine Rehabilitation. 1991 June; 72: 517-520. 37. Palmer DH, Hanrahan LP. Social and economic costs of carpal tunnel surgery. Instructional Course Lecture (IFC). 1995; 44:167-72. 38. Amadio PC. The First Carpal Tunnel Release? The Journal of Hand Surgery. 1995; 20(B):1:40-41. 39. Rosenbaum RB. Carpal tunnel syndrome and other disorders of the median nerve. Butterworth-Heinemann: Stoneham, 1993. 40. Jimenez DF, Gibbs SR, Clappers AT. Endoscopic treatment of carpal tunnel syndrome: a critical review. Journal of Neurosurgery. 1998 May; 88:817-826. 41. Nathan PA Meadows KD, Keniston RC. Rehabilitation of Carpal Tunnel Surgery Patients Using a Short Surgical Incision and an Early Program of Physical Therapy. The Journal of Hand Surgery. 1993 Nov; 18A(6):1044-1050. 42. Einhorn N, Leddy JP. Pitfalls of Endoscopic Carpal Tunnel Release. Orthopedic Clinics of North America. 1996 April; 27(2):373-379. 43. Chow JCY. Endoscopic Release of the Carpal Ligament: A New Technique for Carpal Tunnel Syndrome. Arthroscopy: The Journal of Arthroscopic and Related Surgery. 1989; 5(1):19-24. 44. Agee JM, McCarroll HR Jr, Tortosa RD, Berry DA, Szabo RM, Peimer CA. Endoscopic release of the carpal tunnel: A randomized prospective multicenter study. The Journal of Hand Surgery. 1992 Nov; 17A(6):987-995. 45. Palmer DH, Paulson JC, Lane-Larsen CL, Peulen VK, Olson JD. Endoscopic Carpal Tunnel Release: A Comparison of Two Tenchniques with Open Release. Arthroscopy: The Journal of Arthroscopic and Related Surgery. 1993; 9(5):498508. 46. Lee H, Jackson TA. Carpal Tunnel Release Through a Limited Skin Incision under Direct Visualization Using a New Instrument, the Carposcope. Plastic Reconstruction Surgery. 1996 Aug; 98(2):313-319. 47. Cook AC, Szabo RM, Birkholz SW, King EF. Early Mobilization Following Carpal Tunnel Release. The Journal of Hand Surgery. 1995 Apr; 20B(2):2:228230. 48. Palmer AK, Toivonen DA. Complications of endoscopic and open carpal tunnel


release. The Journal of Hand Surgery. 1999 May; 24(3):561-565. 49. Hulsizer DL, Staebler MP, Weiss AP, Akelman E. The results of revision carpal tunnel release following previous open versus endoscopic surgery. Journal of Hand Surgery. 1998 Sep;23(5):865-9. 50. Feuerstein M, Burrell L, et al. Clinical management of carpal tunnel syndrome: a 12-year review of outcomes. American Journal of Industrial Medicine. 1999; 35(3):232-245. 51. Levine DW, Simmons BP, Koris MJ, Daltroy LH, Hohl GG, Fossel AH, et al. A Self-Administered Questionnaire for the Assessment of Severity of Symptoms and Functional Status in Carpal Tunnel Syndrome. The Journal of Bone and Joint Surgery. 1993 Nov; 75A(11):1585-1592. Prevod in priredba: MIC Mengeš d.o.o., Levèeva 16, 1234 Mengeš tel. 01/729-1382 Email: nikola.krstic@siol.net GSM: 041 769 544

Profile for MIC Mengeš d.o.o.

FleXtend manual  

FleXtend manual

FleXtend manual  

FleXtend manual

Profile for micmenges
Advertisement