Tieboutov model vpliva fiskalne politike na posameznika v lokalni skupnosti (Tiebout, 1956) so nadgradili Oates (1969), Hamilton (1975, 1983), Fischel (1975), Blake (1979). Ti avtorji so dodatno poudarili prednost davka na nepremičnine, ki se prek investicij v javne lokalne storitve vrača prebivalcem oziroma se odrazi v kapitalizirani vrednosti nepremičnin. Kapitalizacijo davka v vrednosti nepremičnine so empirično dokazali tudi Palmona in Smith (1998) ter de Bartolomé in Rosenthal (1999). Pomembna je tudi študija Haughwouta et al. (2004), v kateri so koncept Tiebout-Oatesa (Edel in Sclar, 1974) preoblikovali v Haughwout-Inmanov model, ki obravnava odnos med prihodki občin, davčnimi prihodki, davčnimi stopnjami, nedavčnimi prihodki in indeksom cen lokalnih javnih storitev. Njihov model so nadgradili Skidmore, Reese in Kang (2012) z vključitvijo davčne konkurence med različnimi območji. Med novejšimi deli bi omenili študijo Banzhaf in Oates (2013), v kateri sta avtorja potrdila, da v kapitalizirani vrednosti nepremičnin ni vključen le plačan davek na nepremičnine, temveč tudi javni dolg za financiranje občin. Proučila sta predhodne študije o kapitalizaciji davka na nepremičnine v vrednost nepremičnine in ugotovila, da le Leed v svoji študiji iz leta 1985 ni našel dokazov o navedeni kapitalizaciji davka v vrednosti nepremičnine. England (2016) je proučil literaturo glede nosilcev davčnega bremena davka na nepremičnine, ki se oddajajo v najem. Prišel je do spoznanja, da lastniki nepremičnin lahko prevalijo davek na nepremičnine na najemnike, le ko so slednji pripravljeni plačati dobrine in storitve, ki jih ponujajo lokalne skupnosti in so financirane z davkom na nepremičnine (ibid).
RECENZIRANI ČLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES
in investicij na rento in vrednost zemljišča v lokalni skupnosti je bil tudi politični ekonomist George Henry (1948) v svojem delu Progress and Poverty. Wang s sodelavci (2015) meni, da bi zato morali zviševanje vrednosti zemljišča zaradi investicij spet zajeti v lokalno skupnost prek obdavčitve zemljišča. To trditev je z razvojem modela in numeričnimi primeri povezanosti med investicijami v komunalno infrastrukturo in zajemanjem rentnih diferencialov izpostavila in dokazala Bogataj (1982) v disertaciji z naslovom Renta kot regulator rasti urbanih aglomeracij. Tako se na primer z javno investicijo v prometno infrastrukturo, s katero se izboljša dostopnost, doda pomembna vrednost sosednjim zasebnim zemljiščem. Takšna vrsta javnih investicij s pozitivnimi zunanjimi učinki zviša vrednost zemljišča (Drobne, Bogataj in Lisec, 2008; Lisec in Drobne, 2008), zato je državna intervencija z davkom na zemljišče upravičljiva.
| 60/4 |
SI | EN
GEODETSKI VESTNIK
Tržna vrednost nepremičnine odraža pričakovanje o prihodnjih koristih zaradi rabe te nepremičnine. Glaeser (1996) je pokazal, da davek na nepremičnine tudi kratkoročno usmerjene odločevalce motivira za zagotavljanje boljših lokalnih storitev. Davek na nepremičnine tako spodbuja lokalne oblasti k večjim investicijam v prihodnjo ugodnejšo rabo nepremičnin, s čimer se zagotavljajo finančne koristi ali povečuje udobje bivanja lokalnim davkoplačevalcem (in s tem volivcem). Zaradi različnih storitev v korist rabe nepremičnine dosegajo nepremičnine v lokalni skupnosti različne vrednosti, v katerih je kapitaliziran tudi davek na nepremičnine. Tako se lahko zaradi različnih davkov po lokalnih skupnostih spreminjajo tokovi selitev. V članku razvijemo model, ki omogoči študij in vrednotenje vpliva davčne stopnje na kapitalizacijsko stopnjo, ta pa skupaj z rento rezidenčnih stanovanjskih nepremičnin vpliva na njihovo ceno. Pri tem bomo preskusili naslednjo domnevo: Domneva 2: Z znižanjem/zvišanjem stopnje obdavčitve rezidenčnih stanovanjskih nepremičnin v MOL se bo prek vpliva cen nepremičnin, ob predpostavki nespremenjenih davčnih stopnjah v drugih občinah, povečalo/zmanjšalo priseljevanje v MOL. Petra Janež, Marija Bogataj, Samo Drobne | VPLIV DAVČNE NEPREMIČNINSKE POLITIKE IN PRIHODKOV OBČIN NA NOTRANJE SELITVE: ŠTUDIJA PRIMERA ZA MESTNO OBČINO LJUBLJANA | IMPACT OF THE REAL ESTATE TAXATION AND MUNICIPAL REVENUE ON DYNAMICS OF INTERNAL MIGRATION: CASE STUDY FOR CITY MUNICIPAL OF LJUBLJANA | 644-684 |
GV_2016_4_Strokovni-del.indd 671
| 671 |
23.12.2016 13:45:57