Page 99

Z omenjeno čistko in neprostovoljnim slovesom »stare garde« se je tudi na osebni ravni končalo obdobje, ki je segalo iz predvojnega v povojni čas in je poosebljalo neke vrste kadrovsko kontinuiteto med nekdanjim Manjšinskim in sedanjim Inštitutom za narodnostna vprašanja. Prekinila se je poslednja personalna vez med obema institucijama, ni pa bila pretrgana častitljiva slovenska raziskovalna tradicija proučevanja narodnostnih vprašanj, ki jo je na začetku leta 1925 zakoličil MI kot eden izmed prvih tovrstnih inštitutov v Evropi. Prav tako upokojeni sodelavci niso prenehali obiskovati Inštituta in prenašati svojega znanja in izkušenj na mlajše raziskovalce. Pričevanje prof. dr. Ernesta Petriča v tej zvezi je dokaj zgovorno: »Potem, ko sem bil v službi na Inštitutu za narodnostna vprašanja, sem zaradi majhnih prostorov sedel v knjižnici. V to knjižnico so prihajali nekdanji pomembni koroški borci, ugledni profesorji hkrati – gospod Lojze Ude starejši, oče sedanjega profesorja Udeta, profesor Fran Zwitter, gospod Felacher, Lavo Čermelj, Janko Pleterski, prof. Grafenauer in drugi. Takrat je bilo koroško vprašanje še zelo aktualno, to so bila 60-ta leta … Takrat sem poslušal te gospode in si počasi tudi oblikoval lastno stališče do koroškega vprašanja, ki me je še tudi kasneje vedno zanimalo in me še ...«160 Izguba univerzitetnega statusa je vsekakor naznanila novo, vladajoči politiki udobnejše obdobje v delovanju inštituta in kot ob vsaki tovrstni cezuri se je z delno spremembo identitete nekoliko skrajšal tudi njegov uradni naziv – leta 1956 je dotedanji Inštitut za narodnostna vprašanja pri Univerzi v Ljubljani postal republiška ustanova z imenom Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Leto prej je v Beogradu preminil dr. Josip Vilfan.161 Nekaj let po njegovi smrti je INV po zaslugi odkupa in s privoljenjem njegovih naslednikov postal skrbnik zgodovinsko pomembnega osebnega arhiva o Evropskih manjšinskih kongresih, v katerih je njihov nekdanji predsednik videl idejni zarodek bodoče združene Evrope.162 Inštitutski programi, statuti, organizacijske forme in načini financiranja so se od tedaj dalje z raziskovalnim in vodilnim kadrom vred še večkrat menjali, prav tako tudi težišča raziskovalnih dejavnosti. Po padcu berlinskega zidu in koncu komunističnih režimov v vzhodni Evropi je v vrsti ideološko, etnično in versko spodbujenih vojn krvavo razpadel tudi skupni jugoslovanski državni okvir, znotraj katerega sta prvotno nastala oba Inštituta. Še pred vstopom Republike Slovenije v višji evropski »skupni dom«, ki ga je že leta 1928 napovedoval slovenski državoslovec dr. Leonid Pitamic, se je INV z novim naborom raziskovalnih tem in novimi usmeritvami (vprašanje človekovih pravic in preprečevanje diskriminacije manjšin v pravnem sistemu OZN, Sveta Evrope, Delovne skupnosti AlpeJadran in v drugih mednarodnih organizacijah in telesih) znova približal predsedniku Intervju s predsednikom Ustavnega sodišča Republike Slovenije in letošnjim nagrajencem Kugyjeve nagrade prof. dr. Ernestom Petričem v Ljubljani dne, 17. aprila 2013, www.skupnost.at/.../intervju-z-letosnjimnagrajencem-kugyjeve-nagrade-prof -dr-ernestom-petricem/ (oktober 2015). Avtor tega zapisa se je na INV zaposlil leta 1982 in se po drugi strani spominja pogostih obiskov prof. dr. Frana Zwittra, prof. dr. Boga Grafenauerja, Draga Druškoviča in monsignorja dr. Iva Juvančiča (1899–1985), do svoje upokojitve na INV vodje knjižnice, ki se je z Zwittrom in Grafenauerjem kot član jugoslovanske delegacije udeležil tudi Mirovne konference v Parizu. 161 Ko se je leta 1939 preselil z Dunaja v Beograd, je spremenil pisavo svojega priimka in iz Wilfana postal Vilfan. 162 Milica Kacin Wohinz: Prvi antifašizem v Evropi: Primorska 1925–1935. Založba Lipa, Koper 1990, str. 348. 160

98

90 let Inštituta za narodnostna vprašanja  

Inštitut za narodnostna vprašanja je naslednik Manjšinskega inštituta, ki je bil kot ena prvih tovrstnih raziskovalnih institucij v svetu us...

90 let Inštituta za narodnostna vprašanja  

Inštitut za narodnostna vprašanja je naslednik Manjšinskega inštituta, ki je bil kot ena prvih tovrstnih raziskovalnih institucij v svetu us...

Advertisement