Page 97

Čeprav jim je bil že s samim obstojem Inštituta omogočen lažji nadzor nad njimi, je največji trn v peti oblastnikom vendarle predstavljal nekdanji voditelj TIGR-a, na Čermeljevem primorskem oddelku zaposleni Albert Rejec. O tem med drugim dobro priča »Predlog za zaslišanje in eventualno aretacijo Rejc Alberta v zvezi z oživljanjem organizacije TIGR«. UDV ga je dokončala 28. junija 1958, petnajst dni po seji Centralnega komiteja (CK) Zveze komunistov Slovenije (ZKS), na kateri je bila obravnavano »Vprašanje nekdanje organizacije Tigr na Primorskem«,154 z vsem skupaj pa je bil seznanjen tudi zvezni minister za notranje zadeve Aleksandar Ranković, ki je vodenje celotne zadeve v celoti prepustil Ljubljani.155 Glede na to, da bi morebitna Rejčeva aretacija lahko izzvala različne intervencije, po pričakovanju seveda zlasti Čermeljevo,156 se je kot druga najboljša rešitev ponudila njegova upokojitev, tega ukrepa pa je bilo na koncu deležno celotno inštitutsko vodstvo. Aprila 1959 sta tako morala oditi v pokoj Lavo Čermelj in Albert Rejec, Julij Felaher pa jima je kmalu zatem sledil. Lavo Čermelj in Albert Rejec v Ljubljani leta 1963. Vir: Devana Lavrenčič (1999). Lavo Čermelj: Slovenski fizik, znanstvenik in publicist: ob 110. obletnici rojstva in 20. obletnici smrti. Ljubljana: Prirodoslovno društvo Slovenije, str. 66.

Vsem njim očitani »naglavni greh« slovenskega nacionalizma je takratni predsednik sveta INV France Perovšek v svojih spominih odločno zavrnil: »Pred prevzemom te dolžnosti so mi dejali, da vlada na tem Inštitutu ozračje nacionalizma in da je njegov nosilec direktor inštituta dr. Lavo Čermelj. Ko sem pričel delati v svetu, sem spoznal, da so bile take ocene enostranske in krivične in da so temeljile na političnih konstruktih, ne pa na osebnih delovnih stikih. Dr. Lavo Čermelj in njegovi sodelavci so namreč samozavestno in upoštevaje temeljne interese slovenskega naroda zasnovali in uresničevali naloge inštituta.«157

Op. cit., str. 215. Op. cit., str. 214. 156 Ibid., str. 216. 157 France Perovšek: Moja resnica; spominski utrinki iz delovanja po letu 1945 na Primorskem in v Ljubljani. Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, Ljubljana 1995, str. 230. 154

155

96

90 let Inštituta za narodnostna vprašanja  
90 let Inštituta za narodnostna vprašanja  

Inštitut za narodnostna vprašanja je naslednik Manjšinskega inštituta, ki je bil kot ena prvih tovrstnih raziskovalnih institucij v svetu us...

Advertisement