Page 95

6. februarja 1948, tako rekoč ob koncu boja za meje, ki je posrkal skoraj vse energije inštituta, je bil ZI z uredbo vlade LRS razformiran.142 Dejavnost njegovega Oddelka za mejna vprašanja je prevzel INV UL,143 za čigar ustanovitev si je po spominih Devane Lavrenčič po vrnitvi iz Beograda in Pariza še zlasti intenzivno prizadeval dr. Lavo Čermelj,144 kasneje načelnik njegovega zahodnega oddelka in skupaj z Lojzetom Udetom letno izmenjujoči se vodja inštituta. INV UL je kot univerzitetni inštitut pričel s svojim delovanjem 1. julija 1948,145 na vnovični zgodovinski prelomnici, ki jo je le tri dni prej napovedovala razglasitev resolucije Informbiroja. Prijateljstva med Moskvo in Beogradom je bilo nenadoma konec, z vsemi posledicami, ki so sledile. Že kmalu zatem je portreta obeh »kategoričnih« in »imperativnih« Josipov, če nekoliko parafraziramo Jeana-Yvesa Lacroixa, še leto prej iz Ljubljane izgnanega direktorja Francoskega inštituta,146 na stenah državnih ustanov, med katere je seveda spadal tudi INV UL, zamenjal en sam Josip. Toda inštitutski uradni sedež je bil še vedno na Napoleonovem trgu 6/II, torej na predhodnem naslovu Znanstvenega instituta, njegov neposredni predstojnik pa še naprej dr. Fran Zwitter, sedaj seveda kot rektor univerze.147 Čeprav nedvomno pod ustreznim »nadzorom«, je Inštitut deloval v navideznem akademskem miru, kar pa še zdaleč ni pomenilo, da se pod površino niso skrivale napetosti okrog vprašanj, povezanih z odnosom ideološko vistosmerjene matice do politično in idejno bistveno bolj heterogene slovenske narodne skupnosti preko meje. »Inštitut je predvsem zaradi pogajanj za sklenitev Avstrijske državne pogodbe (do pariških sklepov 1949 in nato v prizadevanjih za formuliranje ugodnih manjšinsko-varstvenih določb do 1955) še opravljal relativno operativne zunanjepolitične naloge, pri čemer so skrita očem javnosti v ozadju tlela konceptualna nesoglasja glede obravnavanja različnih idejnih segmentov v slovenskem zamejstvu«.148 Bolj prepišno obdobje je nastopilo julija leta 1956, ko je bila sprejeta partijska odločitev, da inštitutu odvzame univerzitetni status in ga s tem tudi formalno spravi pod svojo neposredno kontrolo. Odločitev za njegovo podreditev Izvršnemu svetu in s tem tudi bolj ali manj zahtevam dnevne politike, je bila izrazito ideološko motivirana, preprečiti pa je ni mogel niti Fran Zwitter, ki se je na Čermeljevo prošnjo zoper njo pritožil.149 Čeprav je bil ZI pod okriljem takratne slovenske vrhovne oblasti, njegov položaj menda ni bil posebno trden, v delu, posvečenemu nekdanjemu sodelavcu ZI, pesniku Jožetu Udoviču, ugotavlja Udovičev biograf Pibernik in med razlogi za to navaja tudi posege centralnih jugoslovanskih oblasti, oz. Beograda. Cfr.: France Pibernik: Ogledala sanj Jožeta Udoviča. Dokumenti, pričevanja, komentarji. Mohorjeva družba, Celje 1996, str. 109, 121. Natančneje o poskusih njegovega razformiranja, Stergar: Op. cit., str. 25–28. 143 Stergar: Op. cit., str. 29. 144 Cfr.: Lavo Čermelj, slovenski fizik, znanstvenik in publicist v spominih Devane Lavrenčič. Ob 110. obletnici rojstva in 20. obletnici smrti. Prirodoslovno društvo Slovenije, Ljubljana 1999, str. 65. 145 Stergar: Op. cit., str. 29. 146 Peter Vodopivec: Francoski inštitut v Ljubljani, 1921–1947. Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana 2013, str. 68. 147 Stergar: Op. cit., str. 30. 148 Stergar: Ibid. Prva samostojna publikacija INV UL (Lavo Čermelj: Antonio Santin e gli Sloveni e Croati delle diocesi di Fiume e Trieste–Capodistria) je vpričo omenjenih operativnih dejavnosti izšla razmeroma pozno, namreč šele leta 1953. Šlo je za zbirko dokumentov o odnosu tržaškega škofa Antonia Santina do slovenske in hrvaške narodne skupnosti med obema vojnama, med vojno in po njej. O ostali publicistični dejavnosti INV UL in njegovih sodelavcev v tem obdobju gl. Zorn: Op. cit., str. 128. 149 Op. cit., str. 200. 142

94

90 let Inštituta za narodnostna vprašanja  

Inštitut za narodnostna vprašanja je naslednik Manjšinskega inštituta, ki je bil kot ena prvih tovrstnih raziskovalnih institucij v svetu us...

90 let Inštituta za narodnostna vprašanja  

Inštitut za narodnostna vprašanja je naslednik Manjšinskega inštituta, ki je bil kot ena prvih tovrstnih raziskovalnih institucij v svetu us...

Advertisement