Page 93

Cvetkove reminiscence na »gozdno« obdobje Znanstvenega instituta predstavljajo pomemben vir za zgodovino predhodnika današnjega INV, saj med drugim dobro dokumentirajo tudi njegovo precejšnjo začetno idejno pluralnost. Pomembno prelomnico na poti v povojni enopartijski ideološki monizem je predstavljala Dolomitska izjava, s katero si je KPS 28. februarja 1943 še dodatno utrdila svoj že obstoječi monopolni položaj znotraj partizanskega gibanja. Kot kaže, so na inštitutu o njej veliko razpravljali, čeprav se njenih končnih posledic – tako Cvetko – nihče ni dobro zavedal: »Tako smo intenzivno analizirali posledice dolomitske izjave, ki je po naši presoji pomenila važen premik v ideji osvobodilnega gibanja, spreminjalo njegov ideološki primat in ga usmerjalo v nazor o socialni revoluciji, kakršno je poslej vladajoča partija tudi udejanila. V razpravi na to temo so se misli iskrile, bile so pritrdilne in zavračajoče, vendar so si bile v nečem edine. V tem, da se poraja nov čas, ki bo sinonim za nov družbeni red, ki bo imel mnogo skupnega s sovjetskim sistemom. Prve klice so bile zaznavne še pred koncem vojne, vedno bolj so se bohotile in čedalje bolj so bile udarne. V institutu smo jih sicer slutili, ne pa tudi krepkeje čutili. Pogovarjali smo se svobodno, nihče ni niti pomislil, da se v slovenski politiki kuje in utrjuje nekaj svobodno misel omejujočega …«133 Člani Znanstvenega inštituta v Črnomlju. V sredini sedeča Fran Zwitter in Lojze Ude. Vir: Dragotin Cvetko (1995). V prostoru in času. Slovenska matica, Ljubljana, str. 113.

133

92

Ibid., str. 118.

90 let Inštituta za narodnostna vprašanja  

Inštitut za narodnostna vprašanja je naslednik Manjšinskega inštituta, ki je bil kot ena prvih tovrstnih raziskovalnih institucij v svetu us...

90 let Inštituta za narodnostna vprašanja  

Inštitut za narodnostna vprašanja je naslednik Manjšinskega inštituta, ki je bil kot ena prvih tovrstnih raziskovalnih institucij v svetu us...

Advertisement