Page 87

Manjšinski institut alias »institut za narodnostna vprašanja« torej ni le strokovno servisiral slovenske predstavnike v EMK, temveč je vzdrževal tudi stike s podobnimi inštituti v inozemstvu, sprejemal tuje in domače obiskovalce in pripravljal strokovne elaborate za tedanje jugoslovanske oblasti. V njih je spremljal in obravnaval zlasti položaj in aktivnosti nemške in madžarske manjšine v tedanji Dravski banovini, kar je slednje še posebej zanimalo. V tem pogledu se ni nič spremenilo niti s prihodom Milana Stojadinovića na oblast in z začetkom njegove nove politike spretnega ekvilibriranja med Londonom, Parizom in Berlinom. Kmalu zatem, ko sta pred januarskim obiskom Stojadinovića v Berlinu položaj nemške manjšine v Jugoslaviji v svojih poročilih svojim zunanjim ministrstvom analizirala avstrijski generalni konzul Schmidt (21. december 1937) in nemški poslanik von Heeren (22. december 1937), je Manjšinski institut izdelal pregledno študijo, v kateri so bili navedeni podrobni statistični podatki o manjšinskem šolstvu in drugih aspektih življenja nemške manjšine v Sloveniji.107 Referat je bil dokončan v aprilu 1938, vlogo edinega »zaščitnika« v njem obravnavane manjšine pa je ta čas že prevzel Hitlerjev Tretji Reich, čigar meje so se s priključitvijo Avstrije v marcu 1938 pomaknile na Karavanke. Kmalu zatem je bilo tudi konec Male antante. Sistem francoskih zavezništev v srednji in jugovzhodni Evropi, ki mu je poleg Češkoslovaške in Romunije pripadala tudi Jugoslavija, je dokončno razpadel. Septembra 1938 je Hitlerju v Münchnu uspelo doseči britansko in francosko privolitev za priključitev Sudetov k Tretjemu Reichu, v marcu 1939 pa je nemška vojska vkorakala v Prago. Z gradu nad mestom, v katerem so Janko Pretnar, Lavo Čermelj in Vinko Zorman pred prvo svetovno vojno ne le študirali, temveč tam pod vplivom Masarykovih pojmovanj narodnega vprašanja ustanovili tudi društvo Adria, je naslednjih šest let vihrala zastava s kljukastim križem. 10. marca leta 1939, ko se je vpričo vojne nevarnosti z začetkom srbsko-hrvaških pogajanj o hrvaški avtonomiji pričel proces konfederalizacije jugoslovanske monarhije, je poslanec iz Subotice Rada Lungulov v beograjski skupščini neuspešno predlagal, naj se v slehernem izmed bodočih parlamentov v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, osnuje posebno delovno telo za proučevanje manjšinskih vprašanj. Dejal je med drugim, da so se ta vprašanja dotlej reševala zgolj na podlagi ekspertiz policijskih organov, ti pa so o tem vprašanju predložili običajno takšna poročila, kakršna so bila pogodu šefom posameznih strank. Zaradi tega naj bi se v vseh bodočih parlamentih formiral poseben odbor za manjšinska vprašanja, ki bi jih moral proučevati »na znanstveni osnovi« in »suflirati Kraljevski vladi, kako naj jih rešuje, da bo to skladno z našimi najvišjimi nacionalnimi interesi, pri tem pa imeti pred očmi tudi zaščito naših manjšin v sosednjih državah.«108

107

Dušan Biber: Nacizem in Nemci v Jugoslaviji 1933–1941. Ljubljana 1966, str. 120. Biber: Op. cit., str. 413.

108

86

90 let Inštituta za narodnostna vprašanja  
90 let Inštituta za narodnostna vprašanja  

Inštitut za narodnostna vprašanja je naslednik Manjšinskega inštituta, ki je bil kot ena prvih tovrstnih raziskovalnih institucij v svetu us...

Advertisement