Page 85

Čermelja, namreč delo z naslovom »Life and Death Struggle of a National Minority. The Jugoslavs in Italy«, leta 1936 izdala prav omenjena sekcija, gradivo zanj pa je avtor v veliki meri pridobil s pomočjo svojih osebnih virov, MI in jugoslovanskega konzulata v Trstu.98 Naslovnica knjige Lava Čermelja iz leta 1936; imela je močen odmev v mednarodni javnosti in je bila kasneje še večkrat ponatisnjena.

V letu 1929, proglašenim za leto manjšin, so bile znotraj EMK znova obujene zamisli, ki jim je sicer mogoče slediti v leto 1924,99 prvič pa so bile obelodanjene leta 1926.100 Takrat je bilo namreč sklenjeno, da bo treba preiti k izdelavi in objavi sistematizirane zbirke poročil o položaju evropskih manjšin.101 Poročila so bila zatem tudi v resnici izdelana, in sicer v skladu s posebnim standardiziranim vprašalnikom; navodila za njegovo formalizacijo sta izdelala Ewald Ammende in Karl Christian von Loesch.102 Zbirka manjšinskih poročil (Die Nationalitäten in den Staaten Europas. Sammlung von Lageberichten) je z Wilfanovim predgovorom izšla na Dunaju leta 1932, Čermelj pa je njen natis v svojih spominih označil za najvidnejši uspeh kongresa nasploh.103 Dunajski, po vrsti osmi kongres evropskih manjšin, je bil v marsičem prelomen. Ne le, da je bil prvi izven Ženeve, bil je tudi zadnji pred nacionalsocialističnim prevzemom oblasti v Nemčiji. Po letu 1933 je namreč delovanje Evropskih manjšinskih kongresov vse bolj prihajalo pod vpliv tistih predstavnikov nemških manjšin, ki so se identificirali z novimi ideološkimi smernicami Berlina. Wörsdörfer je v arhivu manjšinske sekcije DN odkril obsežen palimpsest Jugoslovanske matice na 342 straneh z naslovom »Položaj jugoslovanske manjine pod Italijom«, iz katerega je Čermelj očitno zajemal tudi gradivo za svoje kasnejše publikacije (Wörsdörfer: Op. cit., str. 207–210). S sklicevanjem na nemškega avtorja ga omenja tudi Jože Pirjevec, ki posebej dostavlja, da sta na tem gradivu poleg Čermelja delala tudi Janko Pretnar in Vinko Zorman. Cfr.: Jože Pirjevec: »Trst je naš!«. Boj Slovencev za morje (1848–1954). Nova revija, Ljubljana 2007, str. 115. 99 Sabine Bamberger-Stemmann: Der Europäische Nationalitätenkongress 1925 bis 1938. Nationale Minderheiten zwischen Lobbyistentum und Großmachtinteressen. Herder Institut, Marburg 2000, str. 216. 100 Sabine Bamberger-Stemmann: ‘Solidarität der Nationalitäten’ oder ‘Förderung des europäischen Friedens’? Zur Publizistik nationaler Minderheiten in der Zwischenkriegszeit. V: Requate, Jörg; Schulze Wessel, Martin: Europäische Öffentlichkeit. Transnationale Kommunikation seit dem 18. Jahrhundert. Campus Verlag. Frankfurt am Main 2002, str. 185. 101 Bamberger-Stemmann: Der Europäische Nationalitätenkongress, str. 217. 102 Opozorili smo že na podobno sistematizacijo, ki jo je v zvezi z manjšinskimi poročili leta 1924 izdelal Morocutti v Osnutku, objavljenem aprila 1924 v Celju, in na podobnost delovnega programa MI s tematskim naborom, predvidenim v Osnutku. Tega tematskega nabora sta se v veliki meri držali tudi zgoraj omenjeni francoski in angleški publikaciji, objavljeni domnevno v Ženevi leta 1927. 103 V tej zvezi je poudaril, da so bila poročila anonimna in da je poročili o Slovencih in Hrvatih pod Italijo dejansko sestavil on sam. Lavo Čermelj: Med prvim in drugim tržaškim procesom, str. 50. 98

84

90 let Inštituta za narodnostna vprašanja  

Inštitut za narodnostna vprašanja je naslednik Manjšinskega inštituta, ki je bil kot ena prvih tovrstnih raziskovalnih institucij v svetu us...

90 let Inštituta za narodnostna vprašanja  

Inštitut za narodnostna vprašanja je naslednik Manjšinskega inštituta, ki je bil kot ena prvih tovrstnih raziskovalnih institucij v svetu us...

Advertisement