Page 82

Kljub temu da stalni in številni občasni sodelavci Manjšinskega instituta v Ljubljani niso strogo in dosledno ločevali svojega strokovno-raziskovalnega dela od agitatorične dejavnosti oziroma »propagatorske dejavnosti in od posredovanja vsakovrstnih stikov in pomoči čez mejo«,89 se je inštitut uspešno povezoval tudi z znanstveniki mlajše generacije, med katerimi velja omeniti zlasti zgodovinarja dr. Frana Zwittra in geografa dr. Antona Melika, vodjo univerzitetnega Geografskega inštituta v Ljubljani. Koroški nemškonacionalci naj bi menda z zavistjo opazovali sodelovanje med slovenskimi narodnimi delavci in znanstveniki, ki so vsi po vrsti obvladali jezike sosednjih narodov. Tako je dr. Martin Wutte leta 1932 ugotavljal, da »slovenska znanstvena literatura o Koroški postaja vedno bolj bogata. Zgodovinarji, umetnostni zgodovinarji, slavisti, geografi, etnologi ljubljanske univerze se intenzivno ukvarjajo s Koroško. Ker z izjemo študija dialektov na nobenem drugem področju nimamo na razpolago izšolanih strokovnjakov, ne moremo te na novo nastajajoče slovenske literature niti zasledovati, kaj šele se ji zoperstaviti.«90 Inštitut je bil osnovna referenčna točka za manjšinske strokovnjake iz tujine, vzbujal pa je tudi zanimanje tujega tiska. Tako je na primer Slovenec 10. septembra 1928 poročal o obisku nemških novinarjev, ki so v Ljubljano prispeli 6. septembra 1928 in že prvega dne obiskali Manjšinski institut. Delegacijo je vodil direktor Bädische Zentrumkorespondenz, znan nemški žurnalist dr. Otto Färber, novinarje pa naj bi zanimal zlasti položaj slovenske manjšine pod fašistično Italijo, torej tisto vprašanje, ki je že naslednje leto s prihodom tržaškega Slovenca Lava Čermelja v Ljubljano izjemno močno zaznamovalo dejavnost inštituta v naslednjem desetletju. Lavo Čermelj v času pred drugo svetovno vojno, Vir: Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK, URN:NBN:SI: IMGFAYK5N76, http://www.dlib.si

Stergar: Op. cit., str. 15. Wörsdörfer v tej zvezi navaja dokument italijanske politične policije, iz katerega naj bi bilo razvidno, da je MI v času volitev leta 1929 na italijanski strani razširjal številne letake, ki so Slovence pozivali na bojkot volitev. Op. cit., str. 210. 90 Wörsdörfer: Op. cit., str. 211. Prim. podobno oceno ljubljanskega MI v: Michael G. Müller, Rolf Petri (ur.): Die Nationalisierung von Grenzen. Zur Konstruktion nationaler Identität in sprachlich gemischten Grenzregionen. Herder-Institut, Marburg an der Lahn 2002, str. 155. 89

81

90 let Inštituta za narodnostna vprašanja  

Inštitut za narodnostna vprašanja je naslednik Manjšinskega inštituta, ki je bil kot ena prvih tovrstnih raziskovalnih institucij v svetu us...

90 let Inštituta za narodnostna vprašanja  

Inštitut za narodnostna vprašanja je naslednik Manjšinskega inštituta, ki je bil kot ena prvih tovrstnih raziskovalnih institucij v svetu us...

Advertisement