Page 57

Janko Mačkovšek Avtor: Josip Pogačnik, Vir: Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK, URN:NBN:SI: IMG-A0P6R26K, http://www.dlib.si.

MI je prvih pet let deloval v poslopju Jadranske banke, na takratni Šelenburgovi 7/II nasproti glavne ljubljanske pošte, po ukinitvi Jugoslovanske matice pa se je preselil v podaljšek stanovanja dr. Lava Čermelja (1889–1980) na Dvořakovo 6/II. Kot rečeno, so tudi po samorazpustitvi inštituta ob italijanski okupaciji Ljubljane nekateri njegovi sodelavci še naprej nadaljevali s študijsko dejavnostjo, in sicer na obeh straneh ideološke in politične ločnice, ki je delila slovenske politične sile v času druge svetovne vojne. V ljubljanskem krogu okoli Janka Mačkovška, ene izmed osrednjih osebnosti legalističnega in protirevolucionarnega tabora, zvestega vladi Kraljevine Jugoslavije v Londonu, je bila tako v letih 1941–1943 izdelana cela vrsta študij, elaboratov in spomenic, v katerih so bila poleg bodočih meja obravnavana zlasti vprašanja, kako ob »prevratu«, torej v trenutku osvoboditve postopati s t. i. »tujerodci«. V tem pogledu je bilo sprejeto talionsko načelo. Množičnemu izseljevanju tistih Slovencev, ki po ocenah nemških oblasti niso bili primerni za ponemčenje, naj bi po vojni sledila množična izselitev nemške manjšine.9 Pravzaprav so si bila stališča, ki sta jih v pogledu povojne usode nemške manjšine zavzemala oba v državljanski spopad zapletena tabora, presenetljivo podobna, le da jih je blok zastopnikov predvojnih meščanskih strank, združenih v Slovenski zavezi, formuliral že v letih 1941–1943, partizanska stran pa šele po ustrezni odločitvi drugega zasedanja AVNOJ-a v Jajcu, torej v letu 1944. Prav tako ni mogoče spregledati dejstva, da so med tistimi, ki so na obeh straneh artikulirali tovrstna stališča, pomembno vlogo imeli predvojni sodelavci MI v Ljubljani.10 Začetek novega obdobja v zgodovini institucionalizacije slovenske znanstvene skupnosti bi lahko postavili v sam začetek leta 1944. Takrat je bil namreč na podlagi posebnega sklepa, ki ga je 7. januarja sprejel Izvršni odbor Osvobodilne fronte (IO OF) v Kočevskem Rogu ustanovljen partizanski Znanstveni institut pri Izvršnem odboru Osvobodilne fronte (ZI IOF; v nadaljevanju ZI). »Okupatorji so nam pokazali s svojim barbarskim postopanjem pota in sredstva, s katerimi jim moramo povrniti milo za drago, in to v taki meri, da si bodo za vedno zapomnili našo osveto…« je bilo, na primer, rečeno v elaboratu Vojna škoda in nje poravnava iz zaplenjene tuje imovine z dne 15. decembra 1942. Tone Ferenc: Nemci na Slovenskem med drugo svetovno vojno. V: »Nemci« na Slovenskem 1941–1955, ur. Dušan Nećak, Razprave Filozofske fakultete, Ljubljana 2002, str. 115. 10 O dejavnosti sodelavcev MI v času druge svetovne vojne natančneje: Samo Kristen: Specialistično proučevanje zakonsko zaščitenih narodnostnih manjšin v Sloveniji do obdobja državne osamosvojitve. Zgodovinski pregled. Razprave in gradivo, 45, 2004, str. 46–49. 9

56

90 let Inštituta za narodnostna vprašanja  

Inštitut za narodnostna vprašanja je naslednik Manjšinskega inštituta, ki je bil kot ena prvih tovrstnih raziskovalnih institucij v svetu us...

90 let Inštituta za narodnostna vprašanja  

Inštitut za narodnostna vprašanja je naslednik Manjšinskega inštituta, ki je bil kot ena prvih tovrstnih raziskovalnih institucij v svetu us...

Advertisement