Page 36

1.3.2 Dokumentalistična, knjižnična in arhivska dejavnost Zbiranje arhiva in oblikovanje knjižnice se je začelo že v obdobju Manjšinskega inštituta. V času povojne obnovitve inštitutskega delovanja v Ljubljani, leta 1945, je bila knjižnica ohranjena skoraj v celoti, gradivo arhiva pa se je ohranilo le delno. INV je leta 1948 razpolagal s 1.467 knjižnimi enotami in šestimi fascikli arhiva Manjšinskega inštituta, prevzel pa je tudi manjšo knjižnico in arhiv Oddelka za mejna vprašanja partizanskega Znanstvenega inštituta. Večjo prelomnico je pomenilo leto 1978, ko je tedanja Raziskovalna skupnost Slovenije dokumentacijo INV uvrstila med Specializirane INDOK centre.1 V naslednjih desetletjih obstoja je Specializirani informacijsko-dokumentacijski center s knjižnico (INDOK center INV) postal središče za zbiranje gradiva o etničnih študijah v Sloveniji. Knjižnica Inštituta je dobila kar nekaj donacij tudi iz zasebnih knjižnic; tako so knjige poklonili Božidar Gorjan, Salko Kriještorac, Peter Merk`u, Karl Stuhlpfarrer in Joža Vilfan. Poleg bogatega knjižnega gradiva, INDOK ponuja uporabnikom tudi časopisno dokumentacijo vseh pomembnejših slovenskih dnevnikov in tednikov ter nekaterih zamejskih časopisov in dnevnikov iz sosednjih držav na temo etnične in manjšinske problematike. Hkrati ima INDOK velik del pomembnih mednarodnih periodičnih publikacij z etnično tematiko. Knjižnica razpolaga s približno 40.000 enotami knjig in 179 periodičnimi publikacijami.

Specializirani INDOK center si vseskozi prizadeva za ohranitev in dostopnost vsebinsko zelo bogatega in nacionalno izjemno pomembnega arhivskega fonda. Velik del tega gradiva je bil v zadnjih letih digitalno obdelan in se hrani v Arhivu Republike Slovenije pod imenom Zbirka Inštituta za narodnostna vprašanja AS-1164. Del starejšega arhivskega gradiva (Arhiv Oddelka za mejna vprašanja 1945–48, Arhiv dr. Lava Čermelja, Arhiv dr. Josipa Vilfana, Arhiv Severnega oddelka, zdaj poimenovan Avstrija – Koroška I (1905– 1979) in Avstrija – Koroška II (1954–1990), časopisne dokumentacije Avstrija, Koroška, Italija, Jugoslavija, svet (1945–1988)) smo predali Arhivu Republike Slovenije, del novejšega arhiva pa še vedno hrani Inštitut.

Prežihov Voranc: pisatelj in politik. 2005, Drago Druškovič. Celovec: Slovenska prosvetna zveza v Celovcu, Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja

2

Janez Stergar, 1995. Sedem desetletij ljubljanskega Inštituta za narodnostna vprašanja Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana.

35

90 let Inštituta za narodnostna vprašanja  

Inštitut za narodnostna vprašanja je naslednik Manjšinskega inštituta, ki je bil kot ena prvih tovrstnih raziskovalnih institucij v svetu us...

90 let Inštituta za narodnostna vprašanja  

Inštitut za narodnostna vprašanja je naslednik Manjšinskega inštituta, ki je bil kot ena prvih tovrstnih raziskovalnih institucij v svetu us...

Advertisement