Page 13

V letih 1984–1986 je bila kot rezultat znanstvenega sodelovanja med Inštitutom za narodnostna vprašanja in raziskovalno skupino madžarske državne knjižnice Maksim Gorki izvedena primerjalna raziskava v dveh naseljih, na obeh straneh državne meje, o položaju madžarske skupnosti v Sloveniji in slovenske skupnosti na Madžarskem. Izsledki raziskave so bili objavljeni leta 1987 v knjigi Madžari in Slovenci: Sodelovanje in sožitje ob jugoslovansko-madžarski meji.

Pomen etničnih in manjšinskih študij Znanstvena in strokovna produkcija na področju etničnih študij je ključna za razvoj človeških virov kot dejavnika trajnostnega razvoja v pluralnih poindustrijskih informacijskih družbah. Sodobne razvojne paradigme namreč temeljijo na uspešnem upravljanju, ohranjanju in razvoju različnosti (vključno s kulturno, jezikovno in etnično pluralnostjo oz. raznolikostjo) ter na trajnostnem razvoju z optimalno uporabo lokalnih in drugih virov, med katere sodita tudi prostor in razvitost komunikacij v tem prostoru. Ljudje so s svojim znanjem, spretnostmi, energijo, ambicijami, potrebami in interesi, medsebojnimi odnosi, pa tudi s svojimi konfliktnimi potenciali ključni dejavnik razvoja in sploh vseh družbenih procesov v slehernem okolju. Pomembno komponento odnosov med ljudmi v sodobnih okoljih predstavljajo odnosi kategoričnih skupinskih razlikovanj, med njimi zlasti odnosi etničnosti. Demokratična politična paradigma te odnose in njihovo upravljanje zazna kot centralne, upoštevaje tudi njihove konfliktne in zaviralne potenciale. Zato je proučevanje odnosov razlikovanja pomembno za družbeno načrtovanje in normativno urejanje ter lahko prispeva k boljšemu varstvu in položaju manjšin, k uveljavljanju multikulturnosti/interkulturnosti, mobilnosti, krepitvi vitalnih gospodarskih jeder in boljši skrbi za »robne« pokrajine (odnosi center-periferije), pa tudi k bolj racionalnemu in optimalnemu angažiranju in uporabi človeških, prostorskih in drugih virov. To se v praksi izraža v uspešnem sodelovanju z nacionalnimi institucijami (npr. Državni zbor in njegova delovna telesa, Vlada ter njene institucije in telesa, državna uprava, druge javne institucije, itd.), kar prispeva tudi k odkrivanju in uspešnemu upravljanju različnosti, na katere vplivajo migracijski tokovi ter spreminjajoče gospodarske in politične okoliščine. Izsledki raziskovalnega programa in temeljnih ter aplikativnih projektov raziskovalcev Inštituta za narodnostna vprašanja so koristni za oblikovanje manjšinskih, migracijskih in integracijskih politik, ki lahko prispevajo k izboljšanju (med)etničnih odnosov in s tem k boljši kakovosti življenja, kar predstavlja pomemben materialni in (še bolj) psihološki pogoj optimalnih življenjskih pogojev in boljše storilnosti.

12

90 let Inštituta za narodnostna vprašanja  

Inštitut za narodnostna vprašanja je naslednik Manjšinskega inštituta, ki je bil kot ena prvih tovrstnih raziskovalnih institucij v svetu us...

90 let Inštituta za narodnostna vprašanja  

Inštitut za narodnostna vprašanja je naslednik Manjšinskega inštituta, ki je bil kot ena prvih tovrstnih raziskovalnih institucij v svetu us...

Advertisement