Page 129

raziskovalnih prioritet večine inštitutskih sodelavcev,276 seveda skupaj z ostalimi problemskimi celotami, ki tradicionalno sodijo v inštitutski raziskovalni program. Na INV so se v tem času poleg problematike »novih manjšin«277 še posebno močno uveljavile romske študije, proučevanje povezano zlasti s socialnim in izobrazbenim položajem Romov v Sloveniji, tematike povezane z jezikom, dvojezičnostjo, večjezičnostjo in ekonomijo (dr. Sonja Novak Lukanovič), politike promocije manjšinskih jezikov, pojavi etnične diskriminacije v delovnem okolju (dr. Sara Brezigar). V minulih letih je prav romska tematika, s katero se je ukvarjala in se ukvarja cela vrsta sodelavcev (dr. Romana Bešter, dr. Vera Klopčič, dr. Miran Komac, dr. Mojca Medvešek, dr. Katalin Munda Hirnök, dr. Sonja Novak Lukanovič, dr. Janez Pirc, dr. Mitja Žagar), postala zelo pomemben del dejavnosti Inštituta, kar je bilo tudi v skladu s sočasnimi trendi v Evropski uniji; ta se namreč kaže tudi v obliki evropskih projektov, ki poleg projektov Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in njenega financiranja programske skupine predstavljajo nezanemarljiv del inštitutskega proračuna. Tisto, kar je ob nastopu novega tisočletja predstavljalo pomembno novost, je bilo nadalje povezano s tem, kar je Danilo Türk v že citiranem govoru ob osemdesetletnem jubileju označil za vse bolj aktualna »vprašanja upravljanja in reševanja konfliktov, vključno z oboroženimi konflikti, ki zadevajo položaj manjšin, in nekatere razprave o temeljnih teoretičnih vprašanjih etničnega.«278 Prav v okviru INV je bil namreč leta 2001 ustanovljen Mednarodni center za medetnične odnose in manjšine v jugovzhodni Evropi,279 ki je bil istega leta na zasedanju Pakta stabilnosti na Brdu pri Kranju predstavljen kot eden izmed glavnih prispevkov Slovenije k stabilnosti in razvoju jugovzhodne Evrope in zahodnega Balkana, s tem pa tudi k stabilnosti celotnega evropskega kontinenta.280 Ob osemdesetletnici se je uresničila še ena napoved, ki jo je bivši direktor INV Miran Komac v zvezi z etničnim observatorijem izrekel že daljnega leta 1989. V Lendavi je bila namreč novembra 2005, leto dni po slovenski priključitvi Evropski uniji, slavnostno odprta Enota Inštituta za narodnostna vprašanja v Lendavi (Etnikai Kutatóintézet, Lendvai Kutatócsoport). Dogodka sta se udeležila takratna predsednika Republike Slovenije in Republike Madžarske, dr. Janez Drnovšek in dr. Sólyom László.

V tej zvezi prim.: Matjaž Klemenčič: Raziskave na področju slovenskega narodnega vprašanja v Sloveniji po letu 1990. Razprave in gradivo, 50–51, 2006, str. 36–58. 277 Prim. npr.: Klopčič Vera, Miran Komac, Vera Kržišnik-Bukić (2003): Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi v Republiki Sloveniji: ABČHMS v RS, položaj in status pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije v Republiki Sloveniji. Inštitut za narodnostna vprašanja. Ljubljana 2003. 278 Türk: Op. cit., str. 17. 279 Cfr.: Damjan Lajh: Pakt stabilnosti. Slovenija-nevladne organizacije (evalvacijska študija). Mirovni inštitut, Inštitut za sodobne družbene in politične študije, Ljubljana 2002, str. 47. 280 Do njegove ustanovitve je prišlo z mednarodno podporo Italije in Grčije, ki ji je sledil ustrezen sklep vlade Republike Slovenije. Šlo je za enega od štirih s strani Slovenije predlaganih projektov, poleg njega pa je mednarodno finančno podporo dobila le še šola ekonomije za srednjo in jugovzhodno Evropo. 276

128

90 let Inštituta za narodnostna vprašanja  
90 let Inštituta za narodnostna vprašanja  

Inštitut za narodnostna vprašanja je naslednik Manjšinskega inštituta, ki je bil kot ena prvih tovrstnih raziskovalnih institucij v svetu us...

Advertisement