Page 128

mag. Sonja Novak Lukanovič269 in Janez Stergar, dokumentalistke oz bibliotekarke Meta Gostinčar Cerar, Jana Kranjec Menaše, Marinka Lazič in Nada Vilhar, mladi raziskovalci mag. Katalin Hirnök Munda,270 mag. Marija Jurič Pahor271 in Alessandro (Sandi) Volk,272 Mojca Medvešek273 (…), računovodja Jožica Jereb, tajnica Olga Sobočan, administratorka Karmen Goričar in kurir Dimitrij Zupančič, pogodbena strokovna sodelavca prof. dr. Mitja Hafner in dr. Renata Mejak in pogodbena snažilka Slavka Zupančič.« 274 Tik pred prelomom tisočletja, leta 1999, ko je bila na podlagi raziskovalnega programa »Manjšinske in etnične študije ter slovensko narodno vprašanje« (1999–2019) znotraj Inštituta formirana nova, s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS) financirana programska skupina, je Ministrstvo za znanost in tehnologijo RS dejavnost INV poimenovalo v skladu z novo standardno kvalifikacijo znanstvenoraziskovalne dejavnosti, Inštitut pa je s spremembami statuta februarja 2000 dosegel tudi registracijo za opravljanje izobraževalne in svetovalne dejavnosti. Leta 2000 je Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani obeležil petinsedemdeseti jubilej. Navada obhajanja okroglih obletnic se je po praznovanju sedemdesetletnice očitno že dodobra ukoreninila. Tokrat je bil slavnostni govornik akademik dr. Janko Pleterski. Jubilej ob »tričetrtstoletnici slovenskega zavoda«, ki »s tako častitljivo življenjsko dobo pri nas nima veliko podobnih med znanstvenimi ustanovami in bi se zato mogel, če je dovoljeno majhno primerjati z velikim, po svoji vztrajni navzočnosti in skoraj samoumevni potrebnosti ravnati celo s samo našo ‘almo mater’«, je izkoristil za izjemno koncizen, sintetično koncipiran oris najpomembnejših razvojnih faz v procesu institucionalizacije proučevanja etničnih vprašanj na Slovenskem, torej tradicije, segajoče od predinstitucionalne faze v času habsburške monarhije preko obeh jugoslovanskih držav do samostojne Republike Slovenije in njenih priprav na vstop v Evropsko unijo.275 Inštitut je v enaindvajseto stoletje in tretje tisočletje zakorakal v času direktorovanja dr. Mitje Žagarja. Pod njegovim dvojnim petletnim mandatom, ki je trajal do leta 2007, je tematika slovenskega narodnega vprašanja ostajala na vrhu

Doktorirala leta 2003 na Filozofski fakulteti v Ljubljani z disertacijo »Jezikovno prilagajanje na narodnostno mešanih območjih Slovenije«. V zadnjem obdobju v svojem raziskovalnem delu obravnava predvsem različne vidike povezav med jezikom in ekonomijo. 270 Doktorirala leta 1997 na Filozofski fakulteti v Ljubljani z disertacijo »Vloga in pomen ljudske kulture in načina življenja pri opredeljevanju in ohranjanju narodne identitete porabskih Slovencev«. Raziskuje predvsem različne vidike položaja Slovencev na Madžarskem, medetnične odnose v obmejnih območjih, slovensko narodno vprašanje ter vlogo kulture in medijev pri oblikovanju kulturne identitete in medetničnih odnosov. 271 Doktorirala leta 1998 na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani z disertacijo »Narodna oz. narodnostna identiteta Slovencev na Koroškem ter Slovencev v deželi Furlaniji-Julijski krajini: (k etno-nacionalni identiteti koroških in tržaških Slovenk in Slovencev)«. Področja njenega raziskovalnega interesa so etnija-nacija-spol, etnična identiteta, nacionalna identiteta, interkulturnost, transkulturnost, hibridnost; memorija in spomin, transgeneracijska transmisija taboriščnih travm, Slovenci na Koroškem in v Furlaniji Julijski krajini. 272 Doktoriral leta 2001 na Filozofski fakulteti v Ljubljani z disertacijo »Naselitev istrskih beguncev (esulov) v Tržaški pokrajini, 1945–1966«. 273 Doktorirala leta 2003 na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani z disertacijo »Trendi medgeneracijske etnične kontinuitete na narodno mešanih območjih ob slovenski meji«. 274 Stergar: Op. cit., str. 39–40. 275 Prim.: Janko Pleterski: 75 let Inštituta za narodnostna vprašanja. Razprave in gradivo 2000, 36/37, str. 5–9. 269

127

90 let Inštituta za narodnostna vprašanja  
90 let Inštituta za narodnostna vprašanja  

Inštitut za narodnostna vprašanja je naslednik Manjšinskega inštituta, ki je bil kot ena prvih tovrstnih raziskovalnih institucij v svetu us...

Advertisement