Page 127

Jubilejni karakter je imela tudi že večkrat omenjena in citirana publikacija Sedem desetletij ljubljanskega Inštituta za narodnostna vprašanja. Njen avtor Janez Stergar je v njej posebno pozornost posvetil deležu tistih posameznikov, ki so bili še posebno zaslužni za nastanek in nadaljnji razvoj bodisi MI, bodisi INV,261 pod naslovom Pomembni inštitutski sodelavci pa je objavil kratke biografske enote Lava Čermelja, Silva Devetaka, Draga Druškoviča, Julija Felaherja, Boga Grafenauerja, Katalin Hirnök-Munda, Janka Jerija, Borisa Jesiha, Marije Jurić Pahor, Iva Juvančiča, Vladimirja Klemenčiča, Vere Klopčič, Mirana Komaca, Sama Kristena, Vere Kržišnik-Bukić, Branka Marušiča, Karmen Medice, Renate Mejak, Dušana Nećaka, Albine Nećak Luk, Sonje Novak Lukanovič, Ernesta Petriča, Janka Pleterskega, Alberta Rejca, Luke Sienčnika, Janeza Stergarja, Karla Šiškoviča, Irene Šumi, Lojzeta Udeta, Nade Vilhar, Andreja Vovka, Vinka Zormana, Toneta Zorna, Frana Zwittra in Mitje Žagarja.262 »Z malo patetike lahko rečemo«, je nadalje pristavil Stergar, »da so k novemu odnosu do manjšin prispevali tudi tisti povojni inštitutski sodelavci, ki jih v našem pregledu nismo omenili, morda pa jih ni niti v bibliografijah. Ob tistih, ki so se uveljavili tudi zunaj inštituta (Peter Beltram, Andrej Lan Brenk, Ančka Jager Hočevar, Sonja Lokar, Mirjam Škrk, Štefan Šoš, Marko Štrovs, Breda Turk Vilhar, Lojzka Virtič, Saša Žabjek Scuteri) so tu npr. še imena, ki se jih spominja naša generacija (Marjeta Čelovič, Hilarij Frančeškin, Stana Hanžič, Mara Mervič, Breda Peer, Tatjana Poberaj Miklavčič, Franc Štaudekar, Majda Šulc, Damijana Zelnik in še vrsta njih).« Janez Stergar je navedel tudi trenutno kadrovsko sestavo Inštituta, v kateri je bilo takrat, kot bomo videli, še sorazmerno malo raziskovalcev z doktoratom znanosti. »Do prihodnjega jubileja« je namreč nadaljeval, »naj ostane zabeleženo, kdo so bili zaposleni na inštitutu, ko ga je predsednik Republike Slovenije ob sedemdesetletnici 18. oktobra 1995 odlikoval ‘za dolgoletno sistematično in uspešno proučevanje manjšinske problematike’: direktorica mag. Vera Klopčič,263 predsednik upravnega odbora dr. Mitja Žagar, vodja raziskovalne skupine dr. Albina Nećak Luk, vodja INDOK-a Sonja Kurinčič Mikuž, raziskovalci mag. Boris Jesih,264 dr. Vera KržišnikBukić, dr. Miran Komac,265 Samo Kristen,266 Karmen Medica,267 mag. Irena Šumi,268 Stergar: Op. cit., str. 39–40. Stergar: Op. cit., str. 49–55. Pri nekaterih, ki so kasneje zapustili INV, je tudi navedel, kam jih je vodila nadaljnja kariera, vsekakor pa lahko omenimo, da so nekateri sodelavci INV postali profesorji na domačih in tujih univerzah, akademiki, diplomati, politiki, nosilci visokih znanstvenih ali družbenih priznanj. 263 Doktorirala leta 2002 na Pravni fakulteti v Ljubljani z disertacijo » Individualni in kolektivni elementi v mednarodnem varstvu človekovih pravic: dokumenti Sveta Evrope o varstvu narodnih manjšin«. 264 Doktoriral leta 2003 na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani z disertacijo »Politična participacija narodnih manjšin primer Koroških Slovencev«. 265 Doktoriral leta 1990 na takratni Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, današnji Fakulteti za družbene vede z disertacijo Politična kultura, narodnostna identiteta, migracijski procesi in etnorazvoj: protislovja narodnostnega razvoja Slovencev v Videmski pokrajin. 266 Doktoriral leta 2000 na Filozofski fakulteti v Ljubljani z disertacijo »Proces jugoslovanske razmejitve z Italijo v luči diplomatske korespondence jugoslovanskih ambasad v Londonu, Washingtonu, Rimu, Parizu in Moskvi: medvojna zavezniška ozemeljska zagotovila Jugoslaviji in problem njihove recepcije in percepcije na jugoslovanski strani«. 267 Doktorirala leta 2002 na Fakulteti za podiplomski humanistični študij v Ljubljani z disertacijo »Od etničnosti do regionalizma, v pogojih obmejnosti – primer Istre«. 268 Doktorirala leta 1999 na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani z disertacijo »Kultura in etničnost v socialni in kulturni antropologiji«. 261

262

126

90 let Inštituta za narodnostna vprašanja  

Inštitut za narodnostna vprašanja je naslednik Manjšinskega inštituta, ki je bil kot ena prvih tovrstnih raziskovalnih institucij v svetu us...

90 let Inštituta za narodnostna vprašanja  

Inštitut za narodnostna vprašanja je naslednik Manjšinskega inštituta, ki je bil kot ena prvih tovrstnih raziskovalnih institucij v svetu us...

Advertisement