Page 126

Z razpadom jugoslovanske federacije in nastankom novih držav naslednic bivše SFRJ se je nadalje povsem na novo zastavilo vprašanje »mejnosti«, te sicer tradicionalne tematike inštitutskega raziskovanja od njegovega nastanka dalje.256 Do leta 1991 notranje republiške meje so po državni osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške postale državne meje, vključno z nekaterimi odprtimi vprašanji zgodovinskih razmejitev, ki so se jim z različnih zornih kotov posvečali pravnik in zgodovinar dr. Samo Kristen, zgodovinarka dr. Vera Kržišnik-Bukić, geograf dr. Damir Josipovič in zgodovinar dr. Marko Zajc, nekateri med njimi tudi s samostojnimi znanstvenimi monografijami, vsi štirje pa v vprašanju razmejitve s Hrvaško tudi aktivno vpeti v dejavnost svetovalnih teles Ministrstva za zunanje zadeve RS bodisi v predarbitražnem (dr. Kristen) ali v poarbitražnem obdobju (dr. Josipovič, dr. Kržišnik-Bukić, dr. Zajc). Leta 1995 se je INV končno tudi formalno ovedel svojih, v sredino dvajsetih let segajočih korenin. Na svečan način je praznoval sedemdesetletnico in ob tej priložnosti s strani tedanjega predsednika Milana Kučana prejel srebrni častni znak svobode Republike Slovenije ‘za dolgoletno sistematično in uspešno proučevanje manjšinske problematike’. V posebni jubilejni številki inštitutske revije je direktorica Vera Klopčič uvodoma ugotovila, da je v določenem obdobju inštitutskega raziskovanja prevladovala bodisi obravnava konkretnega položaja slovenskih manjšin v zamejstvu bodisi obravnava mejnih vprašanj. Niso pa se morda čisto vsi z njo strinjali, ko je izrekla naslednjo trditev: »Prehod na način raziskovanja, ki temelji primarno na spoznanjih znanstvene discipline in je preverljiv po metodah sodobne znanosti se je začel v poznih 80-letih in nastopi z dr. Miranom Komacem, ki je podal teoretična izhodišča za raziskovanje narodnega vprašanja.«257 Ker doktorji znanosti na Inštitutu takrat še niso bili tako na gosto posejani kot danes, je posebej navedla tudi dve kadrovski pridobitvi minulih dveh let, namreč avtorico odmevnega dela Cazinska buna: 1950 dr. Vero Kržišnik Bukić, ki je bila pred prihodom v Ljubljano avgusta 1991 zaposlena na Inštitutu za zgodovino v Banjaluki258 in je bila kasneje na INV avtorica več monografij in voditeljica številnih inštitutskih projektov na temo »novih manjšin«, hrvaško-slovenske obmejne problematike in drugih tem, in dr. Mitjo Žagarja,259 ki je na INV prišel iz Marksističnega centra CK ZKS in s svojim delom prav tako močno zaznamoval dejavnost in profil Inštituta.260

Po pridružitvi Slovenije Evropski Uniji (EU) leta 2004 je nadalje prišlo do paradoksnega položaja – južna meja Republike Slovenije je za obdobje nekaj let, vse do vstopa Republike Hrvaške v EU, postala zunanja, »trda« meja Unije, na kateri velja strožji schengenski režim, medtem, ko meje s sosednjima Italijo in Avstrijo skoraj ni bilo več čutiti in je, čeprav še vedno realna, postala v veliki meri tudi virtualna, kar je močno olajšalo stike med slovensko manjšino na Koroškem, v Julijski krajini in matico. Na zgodovinsko popolnoma nov način se je v tem pogledu skoraj obnovilo stanje izpred leta 1914, ko so Slovence upravno delile le zlahka prehodne linije avstrijskih kronskih dežel in se je ideal Zedinjene Slovenije zdel uresničljiv znotraj meja ene same velike države. 257 Razprave in gradivo 29–30, INV 1994–1995, str. 1. 258 Doktorirala je leta 1987 v Banjaluki z disertacijo, naslovljeno »Politika KPJ prema agrarnom i seljačkom pitanju na području Bosanske krajine (1945–1948)«. 259 Doktoriral leta 1990 na Pravni fakulteti v Ljubljani z disertacijo »Sodobni federalizem s posebnim poudarkom na asimetrični federaciji v večnacionalnih državah«. 260 Na INV je namreč od leta 1999 vodil raziskovalni program in njegovo programsko skupino (raziskovalni program Etnične in manjšinske študije ter slovensko narodno vprašanje), od leta 2001 pa tudi Mednarodni center za medetnične odnose in manjšine v Jugovzhodni Evropi. Bil je tudi vodja, koordinator in sodelavec v vrsti nacionalnih, evropskih in mednarodnih raziskovalnih projektov. 256

125

90 let Inštituta za narodnostna vprašanja  
90 let Inštituta za narodnostna vprašanja  

Inštitut za narodnostna vprašanja je naslednik Manjšinskega inštituta, ki je bil kot ena prvih tovrstnih raziskovalnih institucij v svetu us...

Advertisement