Page 125

in kasneje še njegovo nadaljevanje »Etnična identiteta in medetnični odnosi v slovenskem etničnem prostoru: urejanje medetničnih odnosov v Lendavi« (1996–2001), ki ju je vodila dr. Albina Nećak Lük.251 Rezultat desetletnega raziskovalnega dela je bil teoretičen model raziskovanja medetničnih odnosov, podkrepljen z empiričnimi podatki. Vsekakor pa se je od državne osamosvojitve dalje začelo tudi intenzivno proučevanje etnično mešanih področij ob slovensko-hrvaški meji (vključno z »uskoško« tematiko), položaja Slovencev v državah zahodnega Balkana, kjer so ponekod postali »nova manjšina«, in slovenskih izseljencev v svetu, medtem ko je vprašanje romske etnične skupnosti ter priseljenskega prebivalstva in »novih manjšin« v Republiki Sloveniji nasploh postalo stalnica v inštitutskem raziskovanju. Na prelomu tisočletja je bila v knjižni objavi antropologinje dr. Irene Šumi izražena tudi radikalna kritika na račun afirmativnosti in pozitivizma strokovnih nazorov, »ki se brez kakršnekoli refleksije drži meja legalno pripoznanih nacionalnih manjšin«.252 Kasneje večkrat ponovljena tudi v nekaterih drugih prispevkih iste avtorice z zahtevo po ustrezni preureditvi raziskovalnih in epistemoloških perspektiv je leta 2004 predstavljala takorekoč glavno vsebino njenega uvoda v posebno tematsko številko Razprav in gradiva, podnaslovljene »Percepcije etničnega razlikovanja v Sloveniji«.253 Da v tem pogledu ni bilo temeljnega konsenza niti znotraj raziskovalnega kolektiva INV, kaže nekoliko kasnejši polemični prispevek Janeza Stergarja, objavljen v posebni, dvojni številki Razprav in gradivo ob osemdesetletnem jubileju inštituta.254 Da se poskusi, priti do ustreznejše definicije narodne manjšine, nadaljujejo vse do danes, pričuje leta 2014 izdana publikacija, izdana v okviru inštitutske knjižne zbirke Etničnost/Ethnicity, ki sta jo uredila dr. Vera Kržišnik-Bukić in dr. Damir Josipovič.255

Oba projekta sta bila usmerjena k proučevanju stališč prebivalcev (pripadnikov manjšine in večine) o njihovem položaju na narodno mešanem območju v Sloveniji, Avstriji, Italiji in na Madžarskem. Različne družbene okoliščine (raznotero delovanje zgodovinskih, pravnih, političnih, gospodarskih, demografskih in institucionalnih dejavnikov v sočasni in pretekli perspektivi), ki jih izkušajo narodne manjšine v Sloveniji ter slovenske skupnosti v sosednjih državah, se predvidoma odražajo v njihovih stališčih ter v odnosu do lastne in drugih etničnih identitet. Namen raziskovanja je bil preveriti podmeno, da so premiki etničnih meja oz. opuščanje kazalnikov etnične identitete rezultat delovanja razmerij moči med skupnostmi v stiku (Cfr.: Albina Nećak Lük: Primerjava različic izobraževalnih modelov v etnično in jezikovno heterogenih okoljih. Filozofska fakulteta, Ljubljana 1998, str. 7–10). Izsledki obeh raziskav so bili objavljeni v treh znanstvenih monografijah: Medetnični odnosi in etnična identiteta v slovenskem etničnem prostoru I: izsledki projekta, ur. A. Nećak Lük in B. Jesih. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 1998, Medetnični odnosi in etnična identiteta v slovenskem etničnem prostoru II: urejanje medetničnih odnosov v Lendavi, ur. A. Nećak Lük, B. Jesih, Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2000 in Medetnični odnosi v slovenskem etničnem prostoru 3: občina Železna Kapla-Bela/Eisenkappel-Vellach, ur. A. Nećak Lük, V. Wakounig, B. Jesih; Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2002. 252 Irena Šumi: Kultura, etničnost, mejnost. Založba ZRC. Ljubljana 2000, str. 133. 253 Glej v isti številki tudi njen članek: Etnično razlikovanje v Sloveniji: izbrane problematizacije. Razprave in gradivo, 45, 2004, str. 14–47. 254 Janez Stergar: Neznosna lahkost avtohtonosti?, Razprave in gradivo, 50–51, 2006, str. 112–120. 255 Zgodovinski, politološki, pravni in kulturološki okvir za definicijo narodne manjšine v Republiki Sloveniji. Ur. Vera Kržišnik-Bukić, Damir Josipovič. Ethnicity 15, INV, Ljubljana 2014. 251

124

90 let Inštituta za narodnostna vprašanja  

Inštitut za narodnostna vprašanja je naslednik Manjšinskega inštituta, ki je bil kot ena prvih tovrstnih raziskovalnih institucij v svetu us...

90 let Inštituta za narodnostna vprašanja  

Inštitut za narodnostna vprašanja je naslednik Manjšinskega inštituta, ki je bil kot ena prvih tovrstnih raziskovalnih institucij v svetu us...

Advertisement