Page 117

Janez Stergar je v jubilejni publikaciji leta 1995 v tej zvezi omenil zlasti »razpravljanja in publiciranja v zvezi z zaostritvami v slovenskem zamejstvu in to od petdesetletnice plebiscita z izdajo zbornika Koroški plebiscit, prek ‘vojne za krajevne napise’ na Koroškem leta 1972, tržaške manjšinske konference 1974, Osimskih sporazumov 1975 in ‘ugotavljanju manjšine’ v Avstriji ob koncu tega časa«.224 O tem je pisal tudi na podlagi lastnih aktivističnih izkušenj; 18. oktobra 1972 se je zaradi posredne udeležbe v »vojni za krajevne napise« in domnevnega »kaljenja javnega miru« znašel celo v medijsko odmevnem postopku avstrijske žandarmerije v Velikovcu.225 Hkrati pa se je prav v letu 1975, ko je bila zapisana omenjena kritika na račun INV, čuječnost Službe državne varnosti zopet fokusirala na nekdanjega sodelavca INV UL Alberta Rejca, in sicer zaradi njegove napovedane udeležbe na študijskih dnevih slovenskih izobražencev v Dragi pri Trstu. V indikativnem biltenu Republiškega sekretariata za notranje zadeve z dne 5. junija 1975 pod »strogo zaupno« dostavljenem slovenskemu partijskemu vodstvu, je bilo med drugim ugotovljeno, da namerava »Albert Rejec (bivši tigrovec), zaposlen na manjšinskem inštitutu v Ljubljani« (sic!), na deseti, jubilejni Dragi predavati »na temo ‘Odpor slovenskega življa na Primorskem’ (delovanje in aktivnost organizacije TIGR)«.226 Zanimiva je bila v tej zvezi tudi raba termina »manjšinski inštitut« kot očitno še vedno uveljavljene soznačnice za INV, pa čeprav je od samorazpustitve Manjšinskega instituta takrat minilo že štiriintrideset let. Prav tako je bilo tovrstno poimenovanje v zvezi z istim dogodkom mogoče zaslediti tudi v spominskem pričevanju enega izmed pobudnikov in organizatorjev Drage. Saša Martelanc se je namreč kasneje Rejčeve nesojene udeležbe na študijskih dneh spominjal takole: »Albert Rejec je v Dragi našel tisti skupni imenovalec, ki mu je kot Slovencu in demokratu pristajal. Bil je privrženec najširšega pluralizma, ker je bil prepričan, da je samo v množici različnih mnenj možen resničen napredek in razvoj. Tako je prišlo tudi do sklepa, da je obljubil svoj nastop v Dragi septembra 1975. Govoril naj bi o TIGRU in laičnih organizacijah, ki so se organizirano uprle fašizmu. Niti mesec dni pred študijskimi dnevi v Dragi se je na vrtu svojega doma v Ljubljani zaklinjal, da ne bo odmanjkal, in obljubljal (…) svojo udeležbo. To bi bil njegov aktiven doprinos Dragi. Da v Drago potem ni prišel, ni bila njegova krivda. Bilo mu je odsvetovano kot toliko drugim. Ta nasvet pa mu je prinesel – glej jo ironijo – sodelavec na manjšinskem inštitutu …«227

Stergar: Op. cit., str. 34. Toda v njegovi knjižici je mogoče naleteti tudi na opis dogodka, do katerega je prišlo v letu 1972, torej v času Druškovičevega mandata – namreč neke vrste consilium abeundi sodelavcu na zahodnem oddelku, nedavno preminulemu zgodovinarju Andreju Vovkotu (1947–2015). Glavni »greh« mladega asistenta pripravnika naj bi bila objava »treh pesmi« in »štirih kratkih člankov« v tedniku Družina Ibid., str. 35. N. B.: Andrej Vovko je leta 1992 doktoriral na ljubljanski Filozofski fakulteti z disertacijo, v kateri je obravnaval eno izmed ustanoviteljic leta 1925 ustanovljenega Manjšinskega insituta. (Družba Sv. Cirila in Metoda: 1885–1918), dve leti kasneje pa je o njej izdal tudi znanstveno monografijo (Mal položi dar: portret Slovenske narodnoobrambne šolske organizacije Družbe sv. Cirila in Metoda, 1885–1918, Slovenska Matica, Ljubljana 1994). 225 Natančneje o incidentu Janez Stergar: Obisk Koroške v času »vojne za krajevne napise« (Ortstafelkrieg, Ortstafelsturm) oktobra 1972. Razprave in gradivo, 41, 2003 (str. 203–223) in z avstrijske strani Alfred Elste, Wilhelm Wadl: Titos langer Schatten. Bomben- und Geheimdienstterror im Kärnten der 1970er Jahre. Unter Mitarbeit von Hanzi Filipič und Josef Lausegger. Verlag des Kärntnter Landesarchivs, Klagenfurt 2015, str. 308. 226 Igor Omerza: Karla – Udba o Dragi. Založba Mladika, Trst 2015, str. 199. 227 Ibid. str. 227–228. 224

116

90 let Inštituta za narodnostna vprašanja  
90 let Inštituta za narodnostna vprašanja  

Inštitut za narodnostna vprašanja je naslednik Manjšinskega inštituta, ki je bil kot ena prvih tovrstnih raziskovalnih institucij v svetu us...

Advertisement