Page 112

V tej zvezi je kolegij opozoril na veljavno rabo, napredne trende in siceršnjo kompatibilnost s terminologijo, uporabljano v svetnem merilu. Med drugim so inštitutski sodelavci svoje stališče podprli z ugotovitvijo, da lahko izraz narodnost pomeni tudi »sociološko manj razvito skupnost, ali vsaj drugačno kategorijo kot narod«. V dokaz svoji trditvi so navedli historični precedens, segajoč v obdobje pred prvo svetovno vojno: »V tradiciji tistih jugoslovanskih narodov in njihovih delov, ki so nekoč živeli v okviru avstrijske monarhije, je preostal spomin na razlikovanje med zgodovinskimi in nezgodovinskimi narodi – narodnostmi. Ta sociološko nenatančna opredelitev je vezana na razlikovanje med državnimi in nedržavnimi narodi.«212 Dikcija se torej od začetka šestdesetih let dalje ni spreminjala le na področju definiranja raziskovalnih področij Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, temveč tudi pri uporabi tiste strokovne terminologije, ki je označevala narodno manjšino samo. Od zvezne in republiške ustave leta 1963, ki je poleg narodne manjšine prvič vpeljala tudi pojem narodnosti, je bilo mogoče slediti postopni zamenjavi termina narodna manjšina in narodnost v izključno narodnost v kardeljanski ustavi iz leta 1974. Omenili smo že, da se INV v tem pogledu ni omejeval zgolj na vlogo pasivnega prejemnika partijskih stališč, temveč je kot strokovna instanca poskušal tudi sam vplivati na tvorbo ustrezne strokovne terminologije, pri čemer je bilo stališče njegovega kolegija glede uporabe termina narodnost ali manjšina definitivno bolj naklonjeno ohranitvi termina narodne manjšine. Po vsega nekaj skromnih elaboratih o madžarski manjšini iz začetka petdesetih let je bilo torej v začetku šestdesetih let na Inštitutu že mogoče slediti epistemološko ambicioznejšim strokovnim študijam, posvečenim zlasti položaju madžarske in italijanske narodne skupnosti, a tudi predlogom, ki so poskušali oblikovati ustrezen terminološki instrumentarij. Te študije oziroma elaborati so razmeroma preprosto začetno vizuro že zamenjevali z bolj kompleksnim pristopom. V tisti čas sodijo tudi prva prizadevanja, položaj italijanske in madžarske manjšine ter povečano dinamiko zakonodajnega urejanja in dejanskega spreminjanja njunega položaja znotraj slovenske družbe opredeliti s pomočjo razvojnih parametrov, in sicer z različnih, med seboj dopolnjujočih vidikov. Tako je v letih 1963–1964 Ernest Petrič dokončal prvi, pravni del študije s skupnim naslovom »Analiza položaja madžarske in italijanske narodne manjšine ob upoštevanju dinamike razvoja za obdobje 1953–1962«.213 Lojzka Virtič, ki je leta 1962 zapustila INV, je dokončala drugi del študije, omejen na pregled šolstva za madžarsko manjšino,214 temu pregledu pa je sledil še demografski del dr. Vladimirja Klemenčiča, ki je posebej obravnaval položaj italijanske manjšine na Koprskem in socialno-geografski del Vladimirja Klemenčiča in Marije Nose.215

INV, t.a., 147 INV, 1964. 188 str., 36 prilog. 214 Analiza položaja madžarske in italijanske narodne manjšine ob upoštevanju dinamike razvoja za obdobje 1953–1962. 2, Šolstvo za madžarsko manjšino v letih 1953–1962. 215 Natančneje: Kristen: Op. cit., str. 71–72. 212 213

111

90 let Inštituta za narodnostna vprašanja  
90 let Inštituta za narodnostna vprašanja  

Inštitut za narodnostna vprašanja je naslednik Manjšinskega inštituta, ki je bil kot ena prvih tovrstnih raziskovalnih institucij v svetu us...

Advertisement