Page 105

V prvem izmed obeh elaboratov, nastalih neposredno po koncu vojne, je tako lahko Franjo Baš med drugim že navedel tudi najbolj sveže podatke o numeričnem stanju spodnještajerskega nemštva z dne, 1. oktobra 1945. Na ta dan naj bi »na Slovenskem Štajerskem in v Prekmurju« živelo 9.349 Nemcev, je novembra 1945 ugotavljal Baš, od tega »3.587 v zaporih, oziroma v taboriščih«, medtem, ko naj bi 2.833 vodilnih osebnosti, kompromitiranih v obdobju intenzivne »nacifikacije« manjšine, že predhodno zbežalo v Avstrijo.184 V resnici je prvi uradni popis prebivalstva leta 1948 na ozemlju Ljudske republike Slovenije naštel le še 1.824 Nemcev in 582 Avstrijcev.185 Tudi drugi elaborat, v izvirniku imenovan »poročilo«, je 16. maja 1946 podpisal isti avtor, in sicer v imenu Enketne (sic!) komisije za ugotovitev narodnopolitičnega življenja Nemcev v Sloveniji pred kapitulacijo Nemčije 8. maja 1945. Osnovno vprašanje je po njegovi oznaki iz »Predgovora« k poročilu predstavljala »ideološka in svetovnonazorska usmerjenost slovenskih Nemcev v najnovejši dobi ter organizacijske oblike in načini za uveljavljanje ideološkega in svetovnonazorskega programa nemške manjšine na Slovenskem.« Za rešitev tega vprašanja so po Baševih navedbah potrebno gradivo in razpoložljivo delovno pomoč prispevali Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev za Slovenijo v Ljubljani, njena podružnica za severovzhodno Slovenijo v Mariboru, okrožno načelstvo OZNE v Mariboru, Znanstveni institut pri predsedstvu SNOS, Univerzitetna knjižnica v Ljubljani, Pokrajinski muzej v Mariboru in študijska knjižnica v Mariboru.186 Najštevilčnejša avtohtona predvojna narodna manjšina na ozemlju Slovenije je s tema dvema elaboratoma dr. Franja Baša, izmed katerih je bil drugi, s kratkim naslovom »Slovenski Nemci 1918–1945« že izdelan na podlagi dopisa in smernic Komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev za Slovenijo z dne 31. januarja 1946, za daljše obdobje prenehala biti objekt študijskega raziskovanja.

Franjo Baš: Doneski k problematiki slovenještajerskega nemštva pred in med okupacijo 1941–1945, Zgodovinski arhiv INV, Splošni oddelek (novi fond), fasc. 26, mapa 127. Dr. Franjo Baš je od januarja 1946 delal v okviru komisije za vojne zločine v Beogradu, v februarju in marcu 1947 pa je bil Zwittrov sodelavec v Inštitutu za proučevanje mednarodnih vprašanj pri zunanjem ministrstvu v Beogradu, kjer je pripravljal gradivo za jugoslovansko delegacijo na mirovni konferenci v Parizu. Več o njegovi razvejani predvojni in povojni strokovni dejavnosti gl. npr.: Janko Glazer: Franjo Baš (Očrt življenja in nekaj spominov); v: Bašev zbornik. Časopis za zgodovino in narodopisje. 5 (XL.), Založba obzorja Maribor, Maribor 1969, str. 5–35. Cfr. tudi bibliografski pregled Ivanke Žmavc –Baranove: Delo profesorja Frana Baša. Op. cit., str. 36–72. 185 Kot ugotavlja Mitja Ferenc, iz statistike ni mogoče ugotoviti, kakšno število oseb se v popisu leta 1948, zaradi dejanskega znižanja števila Nemcev po 2. svetovni vojni in kulturno-političnih vplivov ni želelo izjasniti za Nemce oz. Avstrijce. Da so bili pri popisovanju tudi taki, ki se iz različnih nagibov niso javili za ‘Nemce’, so ugotovile že uradne slovenske statistične oblasti leta 1948. Koliko je bilo pri vseh popisih po vojni tistih, ki se zaradi ‘strahu’ niso opredelili kot Nemci ali Avstrijci, ni mogoče dokazati. Dejstvo pa je, da so vsi nadaljnji popisi ugotovili vedno manjše število oseb obeh narodnosti in oseb z nemškim maternim jezikom, tudi zadnji popis l. 1991, ko moremo le zelo težko govoriti o strahu pri izjasnjevanju o narodnosti oz. maternem jeziku.« (M. Ferenc: »Nemci« na Slovenskem v popisih prebivalstva po drugi svetovni vojni. V: »Nemci« na Slovenskem 1941–1955, str. 273). 186 Poročilo je bilo izdelano v petih izvodih; en izvod je bil poslan Državni komisiji za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev v Beogradu, drugi Komisiji za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev za Slovenijo v Ljubljano, tretjega je prejela njena podružnica v Mariboru, četrtega Znanstveni institut pri predsedstvu SNOS in petega Pokrajinski muzej v Mariboru. Baš je k temu lastnoročno pripisal sledeče: »Za original je smatrati izvod v Znanstvenem institutu pri predsedstvu SNOS«. Zgodovinski arhiv INV, Splošni oddelek (novi fond), fasc. 52, mapa 1. 184

104

90 let Inštituta za narodnostna vprašanja  

Inštitut za narodnostna vprašanja je naslednik Manjšinskega inštituta, ki je bil kot ena prvih tovrstnih raziskovalnih institucij v svetu us...

90 let Inštituta za narodnostna vprašanja  

Inštitut za narodnostna vprašanja je naslednik Manjšinskega inštituta, ki je bil kot ena prvih tovrstnih raziskovalnih institucij v svetu us...

Advertisement