Page 104

2. septembra 1944 je dr. Makso Šnuderl v funkciji predsednika Komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev za Slovenijo predlagal, da se sprejme podrobnejše stališče do Nemcev, »ki so bili povečini vsi v kulturbundu in zagrešili že po bivših jugoslovanskih zakonih veleizdajo«.178 Sam je naslednjega dne študijski komisiji pri predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS) tudi dejansko predložil »Predlog za prve ukrepe pri prevzemu oblasti na Slovenskem Štajerskem«, ki pa ni bil njegov zadnji; druga verzija je bila datirana 17. septembra 1944, nanjo pa so že vplivale tudi pripombe Šnuderlovih pravniških kolegov. Tako je 12. septembra 1944 predsedniku Študijske komisije ZI, pravniku dr. Ladu Vavpetiču obširne pripombe posredoval pravnik dr. Igor Rosina. Sam je namreč izhajal iz stališča, da se bo slovenskemu narodu ob koncu vojne ponudila zgodovinska priložnost, »da se znebi na severni meji svojih nemških manjšin, ki so mu prizadele baš neposredno pred to in med to vojno toliko gorja.«179 Nedolgo zatem, ko je Šnuderl svoje predloge še podrobneje razdelal, je študijska komisija pri predsedstvu SNOS direktorju ZI dr. Franu Zwittru in njegovim sodelavcem dr. Lavu Čermelju, dr. Luki Sienčniku in Lojzetu Udetu naročila, naj izdelajo elaborat o odnosu do »tujerodcev« neposredno ob prevzemu oblasti in po njem. Glede Italijanov je njihov elaborat, predložen 25. novembra 1944, predvidel, da se izženejo vsi tisti, ki so se na slovensko ozemlje naselili po 3. novembru 1918 in vsi, ki so sodelovali pri nasilni italijanizaciji in zatiranju Slovencev in Hrvatov. Sprejeto je bilo tudi stališče glede povojnega ravnanja z Madžari. V celoti naj »bi bilo število izgnanih Madžarov majhno«, izgnani pa bi bili vsi tisti, ki so se priselili po 6. aprilu 1941 in vsi tisti, ki so se pregrešili proti slovenskemu narodu in jugoslovanski državi.180 V zvezi z Nemci je bilo v elaboratu sicer zapisano, da se izžene »skoraj vsa nemška manjšina«, a je študijska komisija sama zavzela stališče, da se izženejo »vsi tisti Nemci, ki so delali proti našim narodnim interesom, ne glede na to, ali so bili pripadniki kakšne narodno socialistične organizacije«.181 Štiri dni zatem so že omenjeni člani ZI na dvanajsti seji študijske komisije pri predsedstvu SNOS, ki so ji prisostvovali tudi nekateri člani IO OF in predsedstva SNOS, predložili dopolnjen predlog za »postopanje s tujerodci«. Ta je tudi v resnici predvidel izgon vseh Nemcev z izjemo tistih, ki so sodelovali v partizanskem gibanju ali ga podpirali. Podoben kriterij je obveljal tudi za Italijane in Madžare.182 Vsaj v primeru nemške manjšine so se ti sklepi v prvem povojnem obdobju skoraj v celoti uresničili. Na vprašanje, kakšne pravice bo nemška manjšina v bodoče imela, je Boris Kidrič na seji Glavnega odbora OF 15. decembra 1945 odgovoril, da nikakršnih, ker je preprosto ne bo.183

Tone Ferenc: Op. cit., str. 117. Božo Repe: »Nemci« na Slovenskem po drugi svetovni vojni, v: »Nemci« na Slovenskem 1941–1955, str. 147. 180 Ibid, str. 149. 181 Ferenc: Op. cit., str. 118. 182 Ibid, str. 119. 183 Repe. Op. cit., str. 150 178 179

103

90 let Inštituta za narodnostna vprašanja  
90 let Inštituta za narodnostna vprašanja  

Inštitut za narodnostna vprašanja je naslednik Manjšinskega inštituta, ki je bil kot ena prvih tovrstnih raziskovalnih institucij v svetu us...

Advertisement