Page 100

Evropskih manjšinskih kongresov in »njegovi oceni o tem, da bo potrebnih še več desetletij za kodifikacijo in uveljavitev novega manjšinskega prava«.163 Menjale so se tudi hišne številke – piscu teh vrstic ostaja v živem spominu selitev s Cankarjeve 5/II na Erjavčevo 26 leta 1987. Inštitut je vse te spremembe uspešno preživel in leta 1992 postal eden izmed prvih javnih raziskovalnih zavodov v Republiki Sloveniji. Od tedaj dalje je njegovo uradno ime le še Inštitut za narodnostna vprašanja, kar presenetljivo spominja na naziv, ki ga je Manjšinskemu institutu natanko šestdeset let prej podelil Slovenčev poročevalec. Nekoliko humorno morda lahko celo zaključimo, da »institut za narodnostna vprašanja«, tako kot je bil omenjen v sestavku »Cvetje in trnje« z osmega zborovanja Evropskega manjšinskega kongresa na Dunaju leta 1932, kvečjemu nekoliko relativizira zgodovinarjevo ugotovitev, zapisano sedemdeset let po ustanovitvi MI: »Za ugotovitev, da se INV lahko upravičeno šteje za neposrednega naslednika MI, govore vsi argumenti, razen spremembe imena«.164

163 164

Stergar: Op. cit., str. 39. Stergar: Op. cit., str. 3. Glede nasprotnega mnenja o kontinuiteti med obema ustanovama gl.: Aleš Gabrič: Ustanovitev Inštituta za zgodovino delavskega gibanja. Ferenčev zbornik. Prispevki za novejšo zgodovino XXXVII. Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, 1997, str. 58.

99

90 let Inštituta za narodnostna vprašanja  
90 let Inštituta za narodnostna vprašanja  

Inštitut za narodnostna vprašanja je naslednik Manjšinskega inštituta, ki je bil kot ena prvih tovrstnih raziskovalnih institucij v svetu us...

Advertisement