Podoba Bleda z Blejskim jezerom, otokom, gradom in župnijsko cerkvijo sv. Martina. Kolorirana razglednica, poslana l. 1903. Fotografiral in založil B. Lergetporer na Bledu. Na razglednici je lepo vidna stara župnijska cerkev sv. Martina z baročnim zvonikom, ki so jo l. 1903 podrli in na njenem mestu v dveh letih zgradili novo.
Podoba Bleda z Blejskim jezerom, otokom, gradom in novo župnijsko cerkvijo sv. Martina. Kolorirana razglednica, poslana l. 1913. Fotografiral in založil B. Lergetporer na Bledu. Novo župnijsko cerkev sv. Martina na Bledu je v letih 1903–05 zgradilo gradbeno podjetje G. Toenniesa iz Ljubljane. Zgradili so jo po prvotnih načrtih prof. Friedricha von Schmidta (1825–1891) z Dunaja in jo posvetili 28. avgusta 1905.
Zvon želja na Blejskem otoku. Kolorirana razglednica, poslana l. 1910. Na razglednici je natisnjena pesem Jezerski zvonček, ki jo je napisal Frančišek Kimovec (1878–1964). Zvon, ki se nahaja v stolpiču nad cerkveno ladjo, naj bi po naročilu Poliksene von Kreigh l. 1534 vlil zvonar Francesco Patavini iz Padove. Ker naj bi izpolnjeval želje romarjem, ki so nanj zvonili, je že stoletja znan kot zvon želja na Blejskem otoku.
Prevoz romarjev s pletnami na Blejski otok. Kolorirana razglednica, natisnjena l. 1923. Pletna je tradicionalno leseno plovilo z ravnim dnom, ki ga izdelujejo domačini na Bledu. Čoln meri 7 m v dolžino, 2 m v širino in sprejme 18 ljudi. Poklic pletnarja se prenaša iz roda v rod, zato pletnarstvo ostaja v družinah več stoletij.
Pogled na Glavni trg v Radovljici. Črno-bela razglednica, poslana l. 1912. Na skrajni levi je lepo vidno pročelje Šivčeve hiše z značilnim nadstropnim pomolom, v ozadju je spomenik J. Hočevar in desno gostilna Lectar.
Zbor konjenikov v gorenjskih nošah na Glavnem trgu v Radovljici. Črno-bela fotografija, narejena ok. 1930.
Panoramski pogled na Radovljico in Deželo. Kolorirana razglednica, natisnjena pred 1. svetovno vojno. Fotografiral in založil F. Pavlin na Jesenicah. Pogled z Zgornje Lipnice na dolino reke Save z Radovljico, Deželo in Karavankami v ozadju. Rodovitna Radovljiška ravnina – Dežela je posuta z gručastimi vasicami in obdana s hribi, na katerih se proti nebu vzdigujejo cerkvice. Dežela je kulturno izjemno bogata pokrajina, iz katere so izšli številni zaslužni možje in žene, ki so na svojih področjih delovanja opravili pionirsko delo.
Radovljica z znamenjem v Šmidovem in s Triglavom v ozadju. Kolorirana razglednica, natisnjena pred 1. svetovno vojno.
Planinski pozdrav iz doline Triglavskih sedmerih jezer. Kolorirana razglednica, poslana l. 1922. Dolina Triglavskih jezer je ok. osem kilometrov dolga alpska dolina, ki se razteza med Bohinjem in Trento. Včasih jo imenujejo tudi Dolina Sedmerih jezer, čeprav je jezer in jezerc nekaj več. Na razglednici so upodobljeni planinci, ki počivajo pred staro kočo pri Triglavskih jezerih (1685 m).
Dvojno jezero s planinsko kočo pri Triglavskih jezerih. Kolorirana razglednica, natisnjena l. 1906. Prvo kočo je na sedanjem mestu l. 1880 zgradil avstrijski Turistovski klub, l. 1919 jo je prevzelo Slovensko planinsko društvo in jo precej popravilo. Po 2. svetovni vojni upravlja s kočo Planinsko društvo Ljubljana-Matica, ki jo je l. 1955 občutno povečalo. Zaradi velikega obiska so kočo ponovno povečali, jo posodobili in slovesno odprli 25. septembra 1988.
Pogled na Bohinjsko jezero s cerkvijo sv. Janeza Krstnika. Kolorirana razglednica, natisnjena l. 1908. Bohinjsko jezero je osrednja naravna znamenitost Bohinja in največje stalno in naravno jezero v Sloveniji. Glavni pritok jezera je Savica, ki se vanj izliva pri Ukancu. Jezero je pretočno, saj iz njega teče reka Jezernica. V Jezernico po manj kot 100 metrih z leve strani priteka Mostnica, s katero skupaj tvorita reko Savo Bohinjko. Nad severno obalo Bohinjskega jezera je več podvodnih kraških izvirov, med katerimi je najbolj znan Govic.
Panoramska podoba Bohinjskega jezera s cerkvijo sv. Janeza Krstnika. Kolorirana razglednica, poslana l. 1908. Foto: F. Pavlin
Pozdrav iz Gorij pri Bledu. Črno-bela razglednica, poslana l. 1899. Razglednico je založil V. Černe. Risal: F. Rojec Osrednja risba prikazuje Zgornje Gorje z župnijsko cerkvijo sv. Jurija, župniščem in Gorjanskim domom. Levo zgoraj je podoba Pokljuške luknje, pod njo slap Šum v Vintgarju. Zanimivost te razglednice je “šifrirano” sporočilo pošiljatelja.
Pozdrav iz Gorij. Črno-bela razglednica, poslana l. 1903. Pozdrav je napisan v slovenskem jeziku. Razglednico je založil A. Kobal. Panoramski pogled na Zgornje Gorje z župnijsko cerkvijo sv. Jurija. Stara cerkev v Gorjah se v pisnih virih omenja v prvi polovici 12. stoletja. Nastala je kot lastniška cerkev v okviru pražupnije na Rodinah, na ozemlju, ki je v 11. stoletju prišlo v posest briksenške škofije.
Leseni mostiči in galerije v soteski Vintgar. Kolorirana razglednica, natisnjena l. 1910. Gradnja v soteski je bila nevarna in zelo zahtevna, najtežji odsek je bil pri Žumrovi galeriji. Razstreliti so morali veliko skalovja, prekopati velike količine zemlje in zgraditi 530 m galerij in mostov. Sotesko so slovesno odprli za javnost 26. avgusta 1893.
Gostilničarji pred Žumrovo restavracijo v Vintgarju. Črno-bela fotografija, narejena 17. 8. 1911. Foto: I. Kunc Več kot tisoč slovenskih gostilničark in gostilničarjev se je 17. 8. 1911 odpravilo na izlet v Vintgar. Po ogledu znamenite soteske so se odpravili na Bled, kjer so se zbrali na zborovanju v jezerskem salonu.
Panoramska podoba Tržiča z župnijsko cerkvijo Marijinega oznanjenja, podružnično cerkvijo sv. Andreja na Glavnem trgu in podružnično cerkvijo sv. Jožefa nad trgom. Kolorirana razglednica, poslana l. 1927.
Reklamna razglednica tovarne čevljev Petra Kozine (Peko) iz Tržiča. Kolorirana razglednica, poslana l. 1929. Na bogato okrašeni razglednici sta poleg logotipa tovarne Peko in podob tovarniških obratov tudi podobi prve Pekove trgovine v nekdanji Zoisovi palači v Ljubljani (spodaj desno) in Doma osebja tovarne Peko v Pristavi pri Tržiču (spodaj desno). Na levem in desnem robu razglednice so upodobljeni grbi Srbije, Hrvaške in Slovenije iz časa Kraljevine Jugoslavije.
Sankanje s starega Ljubelja, v ozadju gori Košuta in Baba. Črno-bela razglednica, poslana l. 1900. Začetki organiziranega sankanja na Ljubelju segajo v l. 1907, ko so tu ustanovili “Rodelklub” in prirejali prva sankaška tekmovanja. Baron Born je na Ljubelju uredil prvi turistični objekt, namenjen popotnikom, ki so tam lahko prenočili. Kmalu so prišli prvi turisti in se pozimi 1928 že sankali z vrha Ljubelja.
Kamnita obeliska na starem prelazu čez Ljubelj. Črno-bela razglednica, poslana l. 1934. Cesto čez Ljubelj (1369 m) so večkrat širili, med letoma 1725 in 1728 pa so odstranili strop nekdanjega predora iz 16. stoletja in ga spremenili v 130 m dolg skalni vkop. Graditelji so l. 1728 ob zaključku del na sedlu postavili dva obeliska v čast cesarju Karlu VI., ki je ob tej priložnosti čez Ljubelj potoval na Kranjsko.
Svetinova gostilna in pošta v Žirovnici. Črno-bela razglednica, poslana l. 1905. Pozdravi so napisani v slovenskem jeziku. Na razglednici je lepo viden osrednji vaški prostor v Žirovnici s Svetinovo gostilno in pošto ter Marijinim znamenjem, ki so ga postavili ok. 1904.
Gostilničar Anton Kržišnik – Trebušnikov stric (1860–1928) in njegove predice pred gostilno Trebušnik v Žirovnici. Črno-bela razglednica, natisnjena l. 1924. Priljubljene zgodbe o Trebušniku je v Koledarju Mohorjeve družbe v letih 1907–12 objavljal duhovnik in pisatelj Janko Mlakar (1874–1953).
Panoramski pogled na Breznico z župnijsko cerkvijo Žalostne Matere Božje in Triglavom v ozadju. Kolorirana razglednica, poslana l. 1912. Novo župnijsko cerkev na Breznici so l. 1819 začeli graditi na sredini fare in jo posvetili 28. avgusta 1821. S prestavitvijo župnijskega sedeža z Rodin na Breznico se niso strinjali vaščani Rodin in Smokuča. Ker so se “puntali” in so rajši hodili k maši v bližnje Begunje, se jih je prijelo ime Puntarji.
Zbor motoristov na križišču nekdanje cesarske ceste pod Rodinami. Črno-bela fotografija, narejena ok. 1930. Čeprav je splošno znano, da domačinom iz Žirovnice pravijo Kašarji, danes le še redkokdo ve, da so domačinom iz Rodin in Smokuča včasih rekli Puntarji, Doslovč in Breznice Čiklarji, Vrbe Ščurkarji, Zabreznice Putriharji, Sela Kračmani, Most in Brega pa Koretarji.
Panoramski pogled na Jesenice. Kolorirana razglednica, poslana l. 1913. Pozdrav je napisan v slovenskem jeziku. Foto: F. Pavlin Panoramski pogled na Murovo in zvonik župnijske cerkve sv. Lenarta v ospredju, v ozadju so polja na Plavžu in visoka planota Mežakla.
Panoramski pogled na Jesenice z železarskimi obrati Kranjske industrijske družbe in Mežaklo v ozadju. Kolorirana razglednica, poslana l. 1913. Foto: F. Pavlin Kranjska industrijska družba (KID) je bila ustanovljena 18. septembra 1869. Prvi tehnični ravnatelj KID je bil vitez Lambert Pantz (1835–1895), ki je l. 1872 v javorniškem plavžu kot prvi na svetu pridobil feromangan, zlitino železa s 37-odstotno vsebnostjo mangana.
Poljane narcis pred župnijsko cerkvijo povišanja sv. Križa na Planini pod Golico s Triglavom v ozadju. Kolorirana razglednica, poslana l. 1918. Pozimi pobočja Golice pobeli sneg, ki ga v mesecu maju zamenja belina cvetočih narcis, po katerih slovijo travniki pod Golico.
Tri dame pozirajo na poljanah narcis pod Golico. Kolorirana razglednica, poslana l. 1921. Pozdrav je napisan v slovenskem jeziku. Foto: B. Cescutti
Pogled na stari Aljažev dom v dolini Vrat. Kolorirana razglednica, natisnjena l. 1906. Župnik Jakob Aljaž je 9. julija 1896 postavil prvo leseno kočo, nato pa je na planoti pred sedanjim domom zgradil prvi Aljažev dom, ki so ga odprli 7. avgusta 1904. Dom je marca 1909 porušil plaz z Dolkove špice.
Aljažev dom v dolini Vrat s severno steno Triglava v ozadju. Kolorirana razglednica, poslana l. 1924. Aljažev dom v Vratih so na sedanjem, varnejšem mestu odprli 17. julija 1910. Njegova zunanjost se do danes ni spremenila. Dom je upravljal osrednji odbor SPD, po 2. svetovni vojni ga je prevzelo PD Ljubljana-Matica, ki ga je maja 1950 predalo PD Dovje-Mojstrana.
Panorama Kranjske Gore z Razorjem in Prisankom v ozadju. Kolorirana razglednica, poslana l. 1908. Pozdrav je napisan v nemškem jeziku. Razglednico je založil F. Budinek v Kranjski Gori. Kranjska Gora, ki se je včasih imenovala Borovška ves ali Marija na Belem produ, se v pisnih virih prvič omenja l. 1326. Kraj je bil staro cerkveno in upravno središče za vasi od Podkorena do Srednjega vrha.
Kranjska Gora – pogled proti središču vasi, v ozadju zvonik župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja. Kolorirana razglednica, poslana l. 1915. Cerkev Device Marije Vnebovzete se v pisnih virih prvič omenja l. 1326 kot podružnica radovljiške pražupnije.