Kurirske postaje

Poleg obveščevalne službe je bila za uspešno delovanje partizanskih enot bistvena dobra kurirska povezava.

Kurirska postaja G-30

Kurirska postaja G-30 nad Bohinjsko Belo je bila ustanovljena poleti 1944. Postajo in bivališče so imeli v težko dostopni skalni votlini nad Ržišem blizu zaselka Slamniki. Votlino so za svoje bivališče uporabljali partizani že leta 1941, od jeseni 1943 pa so se v njej zadrževali nekateri člani rajonskega komiteja in odbora OF Ribno. Za rajonskega kurirja so določili Antona Kelbla - Vestra, ki je prišel septembra 1943 iz minerskega voda Ratitovec. Vsak drugi dan je hodil

Spominska plošča na Podružnični šoli Bohinjska Bela Foto: Franc Podjed

na zveze s kurirji postaje G-4 na Gorjušah in G-6 na Stari Pokljuki. Na Jelovico je hodil do Kupljenika, kjer je oddajal pošto za kurirsko postajo G-12 v Kropi, od oktobra 1944 pa do javke s kurirji postaje G-33 na Taležu. Za kuharja je bil določen Ivan Kunčič - Igor. Zaradi boljše povezave med okrožnimi organi KPS in OF v Radovni s pokrajinskimi organi je bila leta 1944 ustanovljena kurirska postaja. Anton Kelbl - Vester je maja povečal število kurirjev z domačimi mladinci Vinkom Ropretom - Dušanom, Antonom Pogačarjem - Lukom in Jožetom Tonejcem - Matevžem, ki so pred aretacijo Gestapa pobegnili v partizane.

Kurirska postaja je bila vključena v 2. gorenjsko relejno linijo četrtega relejnega sektorja. Pošto so začeli prenašati dnevno. Pri najnevarnejšem odseku poti skozi vas čez cesto, železniško progo in Savo Bohinjko so sodelovali skojevci in organizirana mladina. Kurirji so bilo močno ogroženi, saj sta bili v kasarni nemška vojska in policija, prav tako tudi v postojankah od železniške postaje v Soteski do Mlina na Bledu.

Obveščevalno službo so imeli kurirji dobro organizirano, posebej z opozorilnimi znaki pri Matičkovih na Slamnikih in drugod. Za prehrano je skrbela gospodarska komisija pri vaškem odboru OF Bohinjska Bela. Mnogo so prispevali tudi svojci kurirjev. Kurirji so izvajali tudi vojaške napade na sovražnikove patrulje. Imeli so velike uspehe, ranjen pa je bil samo en kurir. Kurirske postaje in poti kurirjev Nemcem ni uspelo odkriti do konca vojne. Ploščo na steni Podružnične šole na Bohinjski Beli je izdelalo podjetje Marmor Hotavlje in kamnosek Andrej Mravlje, vzidala pa jo je 18. 4. 1981 Komisija partizanskih kurirjev pri Občinskem odboru ZZB NOV Radovljica.

Partizanska javka na Kupljeniku Pri Strgarju, po domače pri Primašču, na Kupljeniku je bila partizanska javka od junija 1941. Mihael Strgar je bil gospodar srednje velike kmetije. Z ženo Frančiško, rojeno Šarl, sta imela šest otrok: Mirka, Janeza, Antona, Francko, Minko, Ivanko in Jožeta. Vsi so delali doma na kmetiji. Po zasedbi naše domovine aprila 1941 so ostali zavedni Slovenci. Mihael Strgar je navezal stike z organizatorji oboroženega odpora proti okupatorju preko ilegalne skupine Jaka Bernarda junija 1941 na Primaščevi planini na Jelovici, kjer je pasel živino. Dogovorili so se za sodelovanje in pomoč v prehrani. Postavili so javko za srečanja na planini in pri orehu za Homom, streljaj od domače hiše. Od poletja 1942 je bila javka kar na domu Strgarjevih. Za varnost so skrbeli oče Mihael in Primaščevi: mama Francka, ata Miha, otroci, mati pa za prehrano in zatočišče. hčerka Minka in sin Janez Hiša z gospodarskim poslopjem je preArhiv Minke Burja cej oddaljena od drugih hiš na razgiba-

nem terenu v bližini gozda in strmin Tolstega vrha, zato je bil dostop manj viden in varnejši. Partizane v okolici, skupine ali enote, terence in obveščevalce so družinski člani obveščali o vsem dogajanju v dolini in o sumljivih ljudeh v okolici. Čez to javko se je prenašala partizanska pošta do ustanovitve relejne kurirske postaje G-33 na Taležu. Ko je dr. Edvard Pohar v septembru 1944 ustanovil ambulanto - bolnico »Š-STOL-oddelek 2«, so bili Strgarjevi dodatno obremenjeni. Vsa pošta za bolnico v obe smeri, zdravila in sanitetni material iz lekarne Zamida na Bledu ali celo lekarne Crnko iz Radovljice so šli skozi roke Strgarjevih. Za potrebe osebja in pacientov je gospodinja Frančiška pekla kruh in dajala mleko. Javka je neodkrita delovala do osvoboditve. Spominsko ploščo na steni hiše z besedilom:

V TEJ HIŠIJE BILA 1941. LETA PARTIZANSKA OBVEŠČEVALNA TOČKA, OD POLETJA 1944 DO OSVOBODITVE PA TUDI JAVKA ZA BOLNIŠNICO “Š STOL-odd 2” NA JELOVICI

sta iz lite bronovine izdelali Metalurška šola in Livarna Železarne Jesenice, odkrila pa jo je 20. 4. 1979 Krajevna organizacija ZB NOV Bohinjska Bela

Spominska plošča na Primaščevi domačiji na Kupljeniku Foto: Franc Podjed