Wolfova domačija na Slamnikih

Avtor Albin Polajnar Wolfova domačija, po domače pri Blažu, leži sredi gozdov na nadmorski višini 895 metrov in je bila že pred vojno varno zatočišče za delovanje komunistov, organizatorjev delavskega gibanja. Matevž Wolf je delal v Železarni Jesenice in je tam našel stik z naprednim delavskim gibanjem. Na njegovem domu na Slamnikih so se srečevali pisatelj Tone Čufar, bohinjski domoljub Tomaž Godec, španski borec Franc Potočnik in njegova žena Marija Žumer iz Gorij, Jože Jan z Bleda in drugi.

Štirinajst dni po okupaciji Jugoslavije, 20. aprila 1941, je na Wolfovem domu potekal dogodek, pomemben za nadaljnjo organizacijo upora proti okupatorju. Na posvetovanje so prišli komunisti z Jesenic (Franc Potočnik, Polde Stražišar, Viktor in Karel Kejžar), z Bleda (Matevž Wolf, Jože Jan), iz Gorij (Marija Žum-

er), iz Bohinja (Tomaž Godec) in drugi (Franc Vodopivec, Karel Preželj, Lojze Kebe). Proučili so situacijo in se odločili za takojšen oborožen upor. Španski borec Franc Potočnik jim je na posvetu razložil način gverilskega bojevanja iz španske državljanske vojne kot edino možnost bojevanja proti močnemu sovražniku. Posvet na Slamnikih je bil torej teden dni pred ustanovitvijo Osvobodilne fronte Slovenije.

Sledilo je ustanavljanje krajevnih odborov OF, v katerih je bila zlasti aktivna mladina. Tako je bila na Bledu organizirana odmevna trosilna in napisna akcija, na Bohinjski Beli pa so izobesili slovensko zastavo na špici Babjega zoba. Delovanje mladine na Bohinjski Beli zanimivo opisuje Minka Pretnar v svoji vlogi za priznanje statusa borca (stran 119-121).

V maju in juniju so bile na Pokljuki in Mežakli ustanovljene prve partizanske čete. Četa na Mežakli se je oborožila z orožjem, skritim na Slamnikih. Konec julija je prerasla v Cankarjevo četo, ki je 1. avgusta doživela ognjeni krst na Obranci, kjer sta padla tudi prva gorenjska partizana, Ferdo Koren in Viktor Arzenšek.

Julija 1941 so se pri Wolfu spet zbrali organizatorji oboroženega odpora in sprejeli sklep o postavljanju trojk na terenu za skrajno tajno delovanje Osvobodilne fronte. Wolfova hiša je postala javka za vse, ki so takrat odhajali v partizane. Pri njih so zbirali hrano, orožje in vse, kar so priskrbeli aktivisti na terenu. Z ustanovitvijo Cankarjevega bataljona na začetku avgusta so Nemci pričeli z močnejšimi hajkami napadati partizanske čete. Bilo je že več žrtev, med njimi tudi Jože Ažman, bohinjski organizator OF.

Ne glede na pritisk Nemcev so se pri Wolfu zbrali 10. decembra Stane Bokal, Andrej Žvan, Franc Grilc in Franc Be-

ninger. Proučili so razmere in ugotovili, da obstajajo pogoji za vstajo in osvoboditev Bohinjske doline. Tako se je 15. decembra zbralo na Belci pri Slamnikih okoli 150 mož in fantov pripravljenih na boj z Nemci. Prostovoljci iz Gorij, Zasipa, z Bleda in Blejske Dobrave so preko Mrzlega studenca in Koprivnika odšli proti Nomenju, kjer naj bi zavzeli jutranji vlak. Vstaja zaradi izdaje ni uspela. Večina udeležencev se je vrnila na domove, iz preostalih pa je bila ustanovljena Prešernova četa, ki se je umaknila na Berjanco. Tam so jo 4. januarja 1942 napadli Nemci. Boj z nekaj sto Nemci je trajal dva dni, nato so se umaknili proti Slamnikom. V skalni votlini nad vasjo so se oskrbeli s hrano, orožjem in smučmi ter nato odšli na planino Lipanca.

Zakonca Wolf leta 1958 Arhiv TK Radovljica

Na Lipanci so Pokljuško četo 18. februarja obkolili Nemci. V visokem snegu in mrazu sta padla Janko Jakopič iz Gorij in Alojz Knaflič z Bleda, ranjena komandir Stane Bokal in Franc Kapus pa sta po zaledenelih stenah strmoglavila v dolino Krme. Osem preživelih si je nato 14 dni zdravilo ozebline na Wolfovi in Matičkovi domačiji. Franc Grilc - Brinar, ki so mu zmrznili prsti na nogah, je ostal pri Matičkovih skoraj dve leti. Malo je družin v Sloveniji, kot so bile na Slamnikih, ki so tako požrtvovalno in iznajdljivo v največji tajnosti opravile tako veliko in pomembno delo za NOB.

Spominsko ploščo na hiši sta leta 1958 odkrila Občinski komite ZKS Bled in Krajevna organizacija ZB NOV Bohinjska Bela.

Matevž Wolf ob spominski plošči Arhiv Marje Wolf