__MAIN_TEXT__

Page 1

www.me di a de .s i

N !«#$%&.

2

Za manj konfliktov bodite žirafa, ne šakal

E-revija za uspešne zaposlene

Spoznajmo vse in vsakogar

Junij-julij 2016: Ne stresiraj, komuNiciraj!

Nisem te slišal Včasih nam uspe enostavno situacijo zakomplicirati, iz dobrega dneva narediti slab dan in uspešen teden spremeniti v takšnega za v pozabo. Včasih se vprašam, kako za vraga mi je to uspelo? Večkrat bi se moral vprašati, zakaj? Robert Waldinger, psihiater in vodja 75 let trajajoče harvardske raziskave o razvoju odraslih, je iz podatkov raziskave potegnil zaključke, kaj ustvarja dobro življenje: srečne in zdrave nas ohranjajo dobri odnosi. Vemo, da je zanje ključna prava komunikacija. Če želimo biti slišani, moramo povedati, predstaviti, komunicirati. Kako naj sosed ve, da njegova glasba v poznih večernih urah moti moj spanec, če mu tega še nisem sporočil? Kako naj kuhar ve, da so njegove juhe zame preslane, če mu tega nikoli ne povem? Kako naj sodelavka ve, da neke naloge ne bom uspel dokončati sam, če se o tem ne dogovoriva pravočasno? Potem se bom jezil na soseda, kuharja in sodelavko. Jezil se bom tudi nase in še na vse naokrog. Vsako enostavno situacijo bom zakompliciral, dober dan naredil slab, uspešen teden pa spremenil v takšnega za v pozabo. Če ne povem, ne more vedeti. Če pa bom sosedu poslal lepo sporočilo, da je njegova (sicer super) glasba tokrat malce preglasna, kuharju razložil, da

4

t: Matjaž Kljajić F: Aoutphoto

Način, kako povemo, je včasih pomembnejši od tega, kaj povemo. cenim njegovo znanje in poznavanje začimb, ki so pa za moj okus malce preveč izražene, in sodelavki pravočasno pojasnil, da se neke naloge ne morem lotiti sam, mi bo lažje. Ne bom se jezil nase, nate in na vse. Dobro bom spal, dobro bom jedel in dobro bom delal. Pravijo, da je način, kako povemo, včasih še pomembnejši od tega, kaj povemo. Pri tem pa poslušajmo, da bi razumeli, ne samo odgovorili. »Dobro življenje je zgrajeno z dobrimi odnosi,« poudarja Waldinger. Velja tudi za posel. Začnimo pri tem, da povemo. Jasno in glasno.

Matjaž Kljajić je novinar v družbi Mediade.

»Najpomembnejše pri komunikaciji je slišati tisto, kar ni izrečeno.« Peter Drucker 1


Šik NE STRESIRA J, KO MU NICI RAJ!

Za manj konfliktov bodite žirafa, ne šakal t: Matjaž Kljajić F: Maja Rostohar

N !«#$%&.

Kako enostaven in zaželjen je v filmskih komedijah nesporazum med glavnima junakoma, ki povzroči uro in pol duhovitih zmešnjav, vedno s srečnim koncem. V resničnem življenju takšna komunikacija ustvarja dramo. Kako tu zagotoviti srečen konec? Da se: z razumevanjem potreb. komunicirajte svoje potrebe »Vsem ljudem so skupne potrebe po hrani, pijači, spanju, varnosti, povezanosti, ljubezni, sprejetosti, spoštovanju, smislu, učinkovitosti in igri. Kadar so naše potrebe izpolnjene, se počutimo dobro, kadar niso, ne tako zelo. Čim trajnejša je neizpolnjenost, tem bolj so občutki neprijetni,« razlaga Svetlana Šaljić, tehnična direktorica družbe Setcce in predavateljica na junijski konferenci Napredni

2

poslovni pristopi. Dodaja, da se ljudje hitro in zlahka povežemo, ko je govora o samih potrebah. Ko moramo te iste potrebe tudi izpolniti, pa med nami hitro prihaja do konfliktov. Učinkovit pristop, ki ga uporablja za premoščanje konfliktov, temelji na modelu ameriškega psihologa Marshalla Rosenberga, utemeljitelja povezovalne komunikacije. Po njegovem prepričanju konfliktne situacije med posamezniki in skupinami nastanejo zaradi nejasne komunikacije svojih potreb. trije koraki povezovalne komunikacije Kako se torej soočiti s potrebami in sporočanjem le-teh? Povezovalna komunikacija teče v treh korakih. V začetku

povezovalnega procesa se moramo najprej vživeti vase in ustvariti razumevanje, katere naše potrebe so, oziroma niso izpolnjene. Ko se v službi jezimo zaradi nekega opravila in si mislimo, 'kakšen zaviralec je sodelavec', raje postavimo pod žaromet svojo potrebo po učinkovitosti in preverimo, kako je izpolnjena - omogočimo si več možnosti, da poskrbimo za njeno uresničitev: mogoče sodelavec potrebuje več informacij, morda lahko v opravilo vključimo nekoga drugega, prestavimo roke ali se naloge lotimo drugače. Drugi korak naše povezovalne komunikacije je iskanje sočutnega stika s sogovornikom. Ko od sodelavca slišimo, 'to je brezveze', lahko samo ugibamo, kaj se


Šik NE ST RESIRA J, KO MUNICIRAJ! skriva za besedami. Zato moramo obzirno preveriti, kaj je v ozadju: morda se počuti naveličanega, ker njegova potreba po smislu tega, kar naj bi počel, ni izpolnjena? Daniel Pink v svoji knjigi o motivaciji 3.0, smisel tega, kar počnemo, postavlja poleg avtonomije in mojstrstva enega od treh temeljnih elementov samomotivacije. V tretjem koraku se iskreno in avtentično izrazimo. Nevtralno povzamemo opažanje - tako kot bi ga posnela kamera, izrazimo svoja čustva in potrebe ter povabimo k odzivu na slišano ali pa k spremembi obnašanja: »Ko si v petek pila kavo na terasi, medtem ko sem jaz iskal dokumente za skupen sestanek z investitorji, sem se čutil zapostavljenega, ker moja potreba po vzajemnosti ni bila izpolnjena. Prosim te, da se naslednjič tega lotiva skupaj.« Pri tem ne gre za izbiranje pravih besed ali leporečenje, temveč za jedrnato izražanje tega, kar nam je zares pomembno. To povemo na povezovalen način, tako da imamo čim več možnosti, da nas drugi sliši in razume. Na šakalovi zabavi izberite žirai ples Rosenberg izpostavlja, da je za uspešno povezovalno komunikacijo dovolj namen enega človeka: »Poslušalec je gospodar pogovora. On se odloča, s katerim ušesom bo poslušal in kako se bo odzval.«

Dovolj je namen enega človeka, da spremeni tok celotne komunikacije: Poslušalec je gospodar pogovora. on se odloča s katerim ušesom bo poslušal in kako se bo odzval. Šaljićeva možnosti preobrata povzema s prispodobo dveh živali: Ko se počutimo nepravično obravnavane, obtožene ali ko želimo vsiliti naše želje, govorimo t.i. šakalov jezik. Ta razdiralni jezik je prispodoba za tisti del naših navad in odzivov, ki so obrambni ali napadalni. Vprašanje, 'Kdaj bo ta projekt končan?', prevedemo kot očitek 'nisi dovolj hiter/a, slabo delaš'. V naših glavah dopolnimo neizrečene stvari in dodamo lastne interpretacije. Takšne misli ustvarjamo sami in vzbujajo neprijetne občutke, ki poglabljajo našo bolečino. Odzovemo se s presojanjem, kritiziranjem, analiziranjem, moraliziranjem in obtoževanjem. Ko prisluhnemo občutkom in potrebam, pri nas in pri drugih, ne glede na njihove besede in odzive, govorimo

žirai jezik. Ta povezovalni jezik je prispodoba za tisti del nas, ki išče stik s človekom. V vprašanju, 'Kdaj pa misliš ta projekt končati?' slišimo radovednost in potrebo po vključenosti, ali pa skrb in potrebo po odgovornosti. Ko se odzovemo z žiraim jezikom, ugibamo in morda vprašamo, 'Te skrbi, potrebuješ zagotovilo, da bom speljal/a zadevo?'. Če bomo slišali, 'ne, pa kaj ti je', poskušamo naprej, dokler ne dobimo odgovora 'ja'. Takrat vemo, da je stik vzpostavljen. Ko zaznamo, da sodelujemo na šakalovi zabavi, se odločimo in raje izberimo žirai ples. Kajti: dovolj je namen enega človeka, da spremeni tok celotne komunikacije.

Preženite šakala! Prepoznajte razdiralni jezik: • sodbe, kritike, diagnoze, • posploševanje, interpretacije, analize, • vrednotenje prav/narobe, primerno/neprimerno, • zahteve do drugih, zahteve do sveta, • pozicije nadmoči, pozicije podmoči, • okrivljanje, obtoževanje, obsojanje.

Poglejte še: • Mednarodno združenje za povezovalno komunikacijo, dostopno na www.cnvc.org. • Prva slovenska raziskava vodstvene karizme, dostopno na www.profilesslovenia.si. • TEDx govor o ranljivi iskrenosti, dostopno na www.youtube.com.

In ga zamenjajte s povezovalnim! 3


Šik ZGOD BA

Spoznajmo vse in vsakogar

t: Matjaž Kljajić F: arhiv podjetja

Pogovor z Alenko Samec, vodjo splošnega kadrovskega oddelka v podjetju Pomgrad. »Ekipa, ki dela skupaj, mora zelo dobro poznati sposobnosti posameznika, njegove pozitivne in negativne lastnosti, ter jih ustrezno izkoriščati,« pravijo v gradbeni družbi Pomgrad, kjer verjamejo, da so temelji za uspešno ekipno delovanje zdravi medsebojni odnosi. Kako jim uspe iz 607 različnih osebnosti zaposlenih zgraditi uspešno ekipo? V podjetju se aktivno ukvarjate z izboljšanjem komunikacije in sodelovanja v ekipi. V preteklosti smo v ta namen organizirali delavnice za premagovanje stresa, določene skupine smo vključili v delavnice za izboljšanje interne komunikacije, poudarjali smo pomen telesne aktivnosti in zdrave prehrane, velik poudarek pa še vedno namenjamo ukrepom varnega dela na delovnem mestu in preprečevanja dejavnikov tveganja. V lanskem letu smo se odločili, da načrtno pristopimo k ukrepom premagovanja stresa, zato trenutne aktivnosti izvajamo planirano in želimo vanje vključi kar vse zaposlene. kakšne ukrepe in spremembe ste uveljavili? Projekt, na katerega smo ponosni, je 'Razvoj kadrov in osebne rasti zaposlenih', kjer se trudimo s pomočjo psihometričnih orodij in na podlagi osebnih razgovorov preveriti ujemanje lastnosti zaposlenih in njihovih potencialov s profilom delovnega mesta, hkrati pa odkrivamo dodatne osebnostne lastnosti posameznika, njegove kompetence in želje, ki so nam podlaga za izvedbo kariernega načrta posameznika. Prepričani smo, da je lahko omejen potencial za razvoj kariere tudi vir stresa na delovnem mestu.

4

Vsak posameznik je različno dovzeten za stres. eni ga sploh ne prepoznavajo. Drugi konstruktivni stres potrebujejo, saj spodbuja njihovo ustvarjalnost in delavnost. kako vsak posameznik skrbi za zmanjševanje svojega stresa in stresa v kolektivu, ter kako se tega loti ekipa? Vsak posameznik je različno dovzeten za stres. Eni ga sploh ne prepoznavajo. Drugi konstruktivni stres potrebujejo, saj spodbuja njihovo ustvarjalnost in delavnost. Poznati moramo svoje osebne in miselne sposobnosti, svojo vlogo in odgovornost na delovnem mestu, si pravilno organizirati svoj delovni čas, planirati dela in naloge ter komunicirati s svojimi sodelavci na način, ki jim ustreza ter pripomore k izvedbi delovnih nalog. Ekipa, ki dela skupaj, mora zelo dobro poznati sposobnosti posameznika,

njegove pozitivne in negativne lastnosti, ter jih ustrezno izkoriščati. katero orodje ali metodo bi še posebej izpostavili, kot najbolj vplivno in učinkovito? Sigurno je samoocena in spoznanje, da lahko že sam nekaj izboljšam, ključ za delo naprej. Na delovnem mestu je to takojšnje razreševanje konfliktov, poslušanje sodelavcev, tekoča medsebojna komunikacija, prevzem odgovornosti in moč sklepanja kompromisov. Delavnice, coachingi in ozaveščanja zaposlenih so lahko samo pripomoček. Temelj vsega so zdravi medsebojni odnosi in osebne lastnosti posameznika.


Moje simPL orodje

Šik ORO DJE ZA VODJE

Če prepoznamo, kaj je tisto, kar nas spravlja v stres, ga lahko obvladujemo. Povečajte svojo učinkovitost s SIMPL orodjem: 1. identificirajte glavne stresorje Pri tem bodite natančni – čas ni stresor, temveč to, da se preveč namenite narediti v časovni enoti ali da nimate možnosti razporejanja svojega delovnika. Povezano mora biti z vami, če želite priti do rešitve. .................................................................................................................................................. ............................................................................................................................................. .................................................................................................................................................................. 2. izdelajte strategije Ne gre za to, kaj je najbolj prav ali sprejemljivo, temveč kaj deluje za vas. Včasih je to pogovor z nekom, drugič je umik (zbrišete e-mail in se ne ukvarjate več z njim). Če najdete v vsaki stvari nekaj dobrega, potem lahko pogosto negativni stres spremenite v izziv. .................................................................................................................................................. ............................................................................................................................................. .................................................................................................................................................................. 3. Določite meje Za vse obstaja meja. Kje so vaše, veste le vi - dokler jih ne komunicirate tudi drugim. Jasno, spoštljivo in nenasilno, potem bo tudi stresorjev manj. … to lahko, ................................................................................................................................................................... je pa moja meja! … tudi še lahko, .............................................................................................................................................................. je pa moja meja! … tudi to še lahko, ........................................................................................................................................................ je pa moja meja! 4. Poiščite Pomoč Pojdite 'po moč'. Noben problem se ni rešil z istim mislimi, kot se je ustvaril. Poiščite sodelavca, vodjo, coacha ali terapevta, ki vam lahko pomaga narediti spremembe v vašem delu in vedenju. Obrnil se bom na: ........................................................................................................................

5. sprostite se in Lenarite Naši možgani lahko logično in kreativno razmišljajo le, ko smo sproščeni. Zato je potrebno najti čas za sprostitev, včasih tudi za lenarjenje.

Naslov uredništva: urednistvo@mediade.si. Odgovorna urednica: mag. Edita Krajnović. Izvršna urednica: Saša Gnezda. Uredništvo: Anisa Faganelj in Matjaž Kljajić. Svetovalka uredništva: Nataša Tovornik, Inspiris. Oblikovanje: Jamaja, Maja Rostohar s.p. Razvojni partner: Združenje Manager. Izdajatelj: Mediade, inovativno založništvo, d.o.o. Kontakt: pisarna@mediade.si

5

Profile for Mediade Mediade

ŠIK, junij-julij 2016  

Ste žirafa ali šakal? Preverite v poletnem ŠIK-u: zakaj moramo svoje potrebe povedati jasno in na glas; kako poteka povezovalna komunikacija...

ŠIK, junij-julij 2016  

Ste žirafa ali šakal? Preverite v poletnem ŠIK-u: zakaj moramo svoje potrebe povedati jasno in na glas; kako poteka povezovalna komunikacija...

Profile for mediade
Advertisement