__MAIN_TEXT__

Page 1

www.me di a de .s i

2

Star si, ko se nehaš učiti

E-revija za uspešne zaposlene

6

Kdaj bodo mladi dobili priložnost za kariero?

April-maj 2016: učenje za dolgo življenje

Delaj stvari, ki imajo vrednost T: Georg Gedl F: osebni arhiv Pred kratkim sedim v avli Adrie Mobil. Čaka me nekaj prijetnih obveznosti: najprej pomenek s študentko, ki sem ji mentor pri diplomski nalogi o novomeškem podjetju, sledi sestanek z vodjo Qlandie, kjer ravno pripravljam razstavo izdelkov, ustvarjenih na delavnicah z mladimi oblikovalci. Med živahnim klepetom nas mimogrede prekine direktorica Sonja Gole. »Gedl, kaj pa vi?! Spet z mladimi?« me hudomušno pozdravi. Vrnem v enakem tonu: »Ne bom sedel s starimi, ker bom še bolj star!« Risati sem začel s petimi leti. Z očetom sva se pogosto odpravila k nedeljski maši, pristala pa na železniški postaji, kjer sem opazoval parne lokomotive in jih doma s kredo risal po podu. Leta 1969 je ena najuglednejših avtomobilističnih revij Automobil Revue objavila moje risbe. Leto kasneje, ko sem delal še kot gradbenik, sem iz Audija prejel povabilo za zaposlitev v njihovem oblikovalskem oddelku. To je bila moja odskočna deska. Kmalu sem dobil sanjsko službo v BMW-ju, a se leta 1975 vrnil domov in v takratnem IMV-ju iz nič postavil oblikovalski proces. Nadaljeval sem v TAM-u in v Adrii Mobil. Sredi 80. let sem začel poučevati na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Deset let največjega zadovoljstva; videti mlade, s kakšnim navdušenjem poslušajo, vsrkavajo znanje in delajo. V njih vidim sebe in 'moje' leto 1969. Ko sem cele dneve preučeval prospekte: kako je kaj narisano, kje so sence, kaj so te črte … Takrat še ni

100-odstotno prepričan, da bom uspel. Vem pa, da bi v vsakem primeru vztrajal. In to danes poskušam prenesti na mlajše – vztrajnost, kreativnost in podporo.

bilo Youtuba, ne iPadov. Moj stik s svetom je bila (navadna) pošta. Danes znova delam z mladimi. V okviru novomeškega start-upa se je oblikovala skupnost mladih oblikovalcev DesignON, kjer sem imel predavanja in vodil delavnice. V ljudeh poskušam vzbuditi vztrajnost in kreativnost. To sta vrlini, ki ju ne smeš nikdar zavirati. Tudi, če nekdo ne napreduje, ga nikoli ne zatrem. »Riši dalje, ko boš videl napredek, se znova oglasi,« je moja popotnica. Še nekaj šteje: vztrajnost. Vztrajati pri svojih idejah. Spomnim se, kako sem neprestano risal, čeprav so mi drugi govorili: »Nič ne bo, ti boš postal 'zapiti' gradbinec«. Ne morem reči, da sem bil

Vedno sem bil fizično in umno aktiven; tudi danes, pri 71. letih. Imam veliko hobijev. Zbiram avtomobilske modelčke, ki jih imam že preko 1.000 – preučujem jih, slikam in pišem o njih. Rad fotografiram. Že 25 let sem član Društva novinarjev Slovenije. Pisal sem za Avto Magazin. Še vedno hodim na avtomobilske sejme. Doma imam arhivirane avtomobilske prospekte iz leta 1959. V maju razstavljam svoje avtomobilske skice ob 100-letnici BMW-ja. Za drugi avtomobilski salon pripravljam razstavo klasičnih mercedesovih modelov. Kaj me čaka v prihodnosti? Delavnice, oblikoval bom robota, se bolj posvečal novinarstvu. Pripravljam projekt poučevanja zgodovine avtomobilskega oblikovanja. Ostajam aktiven v svojem podjetju. Ves čas si postavljam nove cilje in izzive. Iz Big Brotherja in Facebook čenč ne moreš potegniti ničesar, kar bi lahko v življenju uporabil. Delati moraš stvari, ki imajo vrednost. In nikoli samo ene. Vedno delaj različne stvari.

Georg Gedl, industrijski oblikovalec, letnik 1945.

"ne bom sedel s starimi, ker bom še bolj star!" 1


ŠiK učen je z a Dolgo ži vl jenje

ŠiK učenje za Dolgo ži vlje nj e

Star si, ko se nehaš učiti

cije svetuje mag. Barbara Leder iz Sektorja za koordinacijo kohezijske politike na Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendije. učenje je čudežni napoj Psihologinja Margie E. Lachman, specializirana za področje staranja, je vodja ogromne študije 'Midlife in the United States', ki se je začela v 90. letih. Pred štirimi leti so začeli tretji krog raziskav, ki je prinesel presenetljivo odkritje: ljudje srednjih let in še starejši lahko nadoknadijo izobraževalni primanjkljaj iz mladosti. »Zdi se, da je nenehno izobraževanje eliksir, ki nam lahko v odrasli dobi prinese zdravo telo in duha ter celo daljše življenje,« zatrjuje Lachmanova. Izkazalo se je, da se pri osebah z višješolsko izobrazbo, proces staranja možganov v srednjih letih in pozneje upočasnjuje za kar desetletje: ljudje z višjo izobrazbo, stari 75 let, so se enako dobro odrezali pri reševanju zahtevnih nalog kot njihovi 10 let mlajši kolegi z nižjo izobrazbo. Lachmanova

5

5

4

4

3

3

2

do 35 let

1

od 35 do 50 let

nad 50 let

2

do 35 let

1

od 35 do 50 let

nad 50 let

0

0

Starost Allan Stewart je najstarejši diplomant na svetu. Leta 1936 je z odliko diplomiral iz dentalne medicine, vpis v Guinnessovo knjigo rekordov za najstarejšega diplomanta pa mu je prinesla diploma iz kliničnih znanosti – prejel jo je leta 2012 pri starosti 97 let. »Nikoli ni prepozno, da si razširiš obzorja, skleneš nova prijateljstva in se izzoveš, da dosežeš nekaj novega. Življenje je kot vožnja s kolesom: ne boš padel, dokler poganjaš,« je dejal. Spretnosti, ki so bile še pred petimi leti najsodobnejše, so danes že zastarele. Delovna mesta, ki jih bomo v naslednjem desetletju zasedali, danes najverjetneje sploh še ne obstajajo. Morda je včasih formalna izobrazba zadoščala za varno karierno pot. Tega razkošja na trgu dela danes ni.

2

Države razvitega sveta se soočajo z intenzivnim staranjem prebivalstva, ki postaja eden ključnih družbenih izzivov prihodnosti. Pričakovana življenjska doba v Sloveniji se bo v letu 2030 za ženske podaljšala na 85,4 leta, za moške pa na 80 let. Do leta 2050 bo delež delovno aktivnega prebivalstva padel za dobrih 13 % in komaj presegel polovico vsega prebivalstva. Hitro staranje bo imelo posledice, ki se bodo najbolj kazale v zdravstvu, socialnem varstvu, pokojninskih sistemih in zaposlovanju. družba prihodnosti vključuje vse potenciale »Prihodnost, ki si jo predstavljam, je prihodnost v kateri iz družbe ne izostaja prav noben potencial,« poudarja Violeta Bulc, evropska komisarka za mobilnost in

promet. V raziskavah najboljšega zaposlovalca leta Zlata nit zaznavajo trend, da zavzetost zaposlenih za njihovo osebno rast in razvoj s starostjo upada. Zaposleni, ki so starejši od 50 let, so za več kot 16 % manj zavzeti za svojo osebno rast in razvoj, kot zaposleni, stari do 25 let. Najbolj je ta padec opazen v obdobju, ko zaposleni dopolnijo 50 let. »Najprej mora vsak pri sebi razmisliti, kaj ga motivira in česa si želi. Temu bi moral prisluhniti tudi dober vodja. Druženje z zavzetimi sodelavci, četudi le ob kavi ali na malici, ima gotovo pozitivne učinke na samomotivacijo. Eden od pomembnih motivatorjev je tudi doseganje ali preseganje lastnih ciljev in uvid v smiselnost opravljenega dela,« za ohranjanje mentalne kondi-

Foto: osebni arhiv

Ocena osebne rasti in razvoja zaposlenih

T: Matjaž Kljajić F: Maja Rostohar

poudarja, da so učinki izobraževanja dramatični in dolgoročni. Raziskava je celo pokazala, da se možnost tveganja za demenco in Alzheimerjevo boleznijo zniža za kar 2,6-krat pri starejših, ki ostajajo aktivni. vsakdo in vsi smo soodgovorni »Vsakdo, ki se neha učiti, postane star, ne glede na to, ali jih šteje 20 ali 80. Kdor se neprestano uči, ostane mlad,« je nekoč dejal Henry Ford, slavni ameriški industrialec. Starejši zaposleni so v Sloveniji manj vključeni v vseživljenjsko učenje, zato se soočajo tudi s pomanjkanjem 'sodobnih kompetenc', ki so še posebej pomembne v današnjem času hitrega uveljavljanja novih informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Problemi se pojavljajo tako pri delodajalcih, ki starejših zaposlenih ne pošiljajo na usposabljanja, kot tudi nizki motivaciji starejših. Raziskava iz leta 2008, ki jo je za KAD opravila Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani je pokazala, da je v Sloveniji kar 86 % podjetij, ki si ne

nujno je upoštevati potrebe različnih generacij Irena Kuntarič Hribar, podsekretarka, vodja Sektorja za vseživljenjsko učenje, MDDSz

Starejši zaposleni lahko z vključitvijo v programe vseživljenjskega učenja veliko naredijo tudi sami, vendar je ključnega pomena, ali jim znajo delodajalci ustrezno predstaviti prednosti in koristi vključevanja. Možnih je več načinov: predstavitve novosti in programov za starejše z motivacijskimi delavnicami, zagotavljanje informacij, usposabljanja, predstavitev sistema varnosti in zdravja pri delu; za manj bolniških odsotnosti, višjo kakovost dela in večjo produktivnost. Ukrepi na ravni podjetij morajo nastati v sodelovanju z delavci in njihovimi predstavniki ter morajo upoštevati potrebe različnih generacij zaposlenih, da bi se izognili morebitnim trenjem in konfliktom. Za uspeh podjetja je ključnega pomena usposabljanje zaposlenih, nujna socialna vključenost in njihovo sodelovanje pri oblikovanju prihodnosti podjetja.

prizadevajo zadržati starejših zaposlenih in večinoma ne izvajajo ukrepov managementa starejših zaposlenih. »Vsak posameznik je soodgovoren za lastno vseživljenjsko učenje. Svoj del odgovornosti pa morajo priznati tudi delodajalci ter z ustreznimi ukrepi posamezniku omogočiti, da ostaja v koraku s časom. Potrebno jim je omogočiti pridobivanje novih kompetenc, na drugi strani pa jih spodbuditi, da svoje dragocene izkušnje delijo. Starejšim se lahko vsekakor zahvalimo, ker svoje izkušnje in spretnosti prenašajo na mlajše. Kam bi se razvilo človeštvo, če bi moral vsak od nas na novo izumljati ogenj?« se sprašuje Lederjeva. Iščimo nove priložnosti, zastavljajmo si nove cilje in nikoli ne prenehajmo poganjati kolesa znanja. Ni potrebno, da podiramo svetovne rekorde najstarejših diplomantov. Dovolj je, če postavljamo svoje rekorde.

lažje je, če delamo, kar nas veseli

Žiga Vižintin, svetovalec uprave, Pokojninska družba a

Po podatkih OECD je v Sloveniji v starostni skupini 55-64 let zaposlenih le 34 % ljudi, povprečje EU znaša 50 %, medtem ko v tej starostni skupini dela kar 70 % Švedov. Z nižanjem deleža potencialne delovno aktivne populacije, bo pritisk na vzdržnost slovenske pokojninske blagajne vse večji. Država bo morala prispevati vedno več iz proračuna ali pa zmanjšati izdatke oziroma znižati pokojnine prihodnjih upokojencev. Kaj storiti? V podjetjih je potrebno ustvariti okolje, v katerem bodo starejši zaposleni zaželeni in bodo z veseljem delali dlje. Delovna mesta, procesi in vloge zaposlenih se bodo morali spremeniti in prilagoditi v smeri, da bodo bolj prijazna starejšim, saj ti ne morejo opravljati enakih opravil kot mlajši. Vsi bomo morali delati vedno dlje. Veliko lažje je, če delamo, kar nas veseli, pa tudi uspešnejši bomo.

3


ŠiK učen je z a Dolgo ži vl jenje

ŠiK učenje za Dolgo ži vlje nj e

Problem: denarja za pokojnine bo premalo

leto 2020 59,5 % leto 2050 50,5 %

eu 35,5 leta islandija 45,5 leta 4

Kdo bo zaslužil za pokojnine?

?

vir: Statistični urad RS

Slovenija 34,1 leta

Foto: arhiv ZM

Sonja Šmuc, izvršna direktorica, Združenje Manager: »Preboj žensk na vodilna mesta je možen v podjetjih z vključujočo organizacijsko kulturo, ki omogoča napredovanje najsposobnejšim. Najboljši pa nosijo tako krila kot hlače.«

leto 2014 63,2 %

V Sloveniji se kasneje zaposlujemo. Koliko let povprečno delamo?

mag. Barbara leder, Sektor za koordinacijo kohezijske politike na Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendije: »Vsak posameznik je soodgovoren za lastno vseživljenjsko učenje. Svoj del odgovornosti pa morajo priznati tudi delodajalci ter z ustreznimi ukrepi posamezniku omogočiti, da ostaja v koraku s časom.«

Matjaž Kljajić, novinar, Mediade: »Iščimo nove priložnosti, zastavljajmo si nove cilje in nikoli ne prenehajmo poganjati kolesa znanja. Ni potrebno, da podiramo svetovne rekorde najstarejših diplomantov. Dovolj je, če postavljamo svoje rekorde.«

2060

Vse manj je delovnih ljudi.

delež aktivnega prebivalstva

Foto: osebni arhiv

georg gedl, industrijski oblikovalec: »Kaj me čaka v prihodnosti? Delavnice, oblikoval bom robota, se bolj posvečal novinarstvu. Pripravljam projekt poučevanja zgodovine avtomobilskega oblikovanja. Ostajam aktiven v svojem podjetju. Ves čas si postavljam nove cilje in izzive.«

Tanja Skaza, direktorica in solastnica, Plastika Skaza: »Predstavljajte si študenta ali študentko na vrhuncu svojih idej, ki pride v podjetje, kjer se zave, da šele čez 15 let lahko doseže delovno mesto strokovnjaka. Bi vi še imeli zagon za to zgodbo?«

Foto: Aoutphoto

2030

84,3 let

Foto: European Commission

85,4 let

violeta Bulc, evropska komisarka za mobilnost in promet: »Prihodnost, ki si jo predstavljam, je prihodnost v kateri iz družbe ne izostaja prav noben potencial.«

Foto: BOBO

2014

80 let

88,9 let

Foto: arhiv ZM

Življenjska doba Slovenk in Slovencev se viša.

83,7 let

77,9 let

Rešitev: zaslužimo več!

© Mediade 5


ŠiK zgoD Ba

ŠiK oRoDj e za vo Dj e

Kdaj bodo mladi dobili priložnost za kariero?

T: Saša Gnezda F: arhiv podjetja

Športniki – rekreativni in poklicni – aktivno trenirajo ter s tem dvigujejo ali vzdržujejo kondicijo. enak pristop lahko uporabimo za svoje poklicno življenje. Treniramo, da ostanemo v formi: enakovreden in spoštovan sodelavec/-ka, ki ga/je ni povozil čas.

Naloga najstnikov je, da preizkušajo meje, ki jih postavijo starši. Nič drugače ni v poslu: misija mladih je preizkušanje mej, ki so jih začrtali starejši zaposleni. Čeprav ti podobno kot starši 'izpolnjujejo' svoj del naloge in pri mejah vztrajajo, izjemna slovenska podjetja dokazujejo, da je premikanje mej in gora mogoče. Eno takšnih je velenjska Plastika Skaza, družinsko podjetje s 35-letno tradicijo, ki ga vodi direktorica in solastnica Tanja Skaza. Z njo smo se med drugim pogovarjali o spodbujanju starejših zaposlenih k nenehnemu napredku. Kako v Plastiki Skaza vključujete starejše zaposlene? Kako skrbite za njihovo fizično in mentalno 'kondicijo'? Na zdravje in počutje je treba misliti sedaj, ne ko zbolimo ali se postaramo. Zato smo uvedli vodeno vadbo na delovnem mestu, imamo kotiček zdrave hrane, srečanja s športnimi igrami itd. Starejšim ponujamo delovno mesto mentorjev, ker imamo v podjetju veliko mladih. Vključujemo jih v nove projekte, saj so ravno oni strokovnjaki z izkušnjami. Poleg tega zaposlene ves čas spremljamo – njihov napredek, potenciale in razvoj. v Ceed Slovenia ste kot mentorica imeli zanimivo izkušnjo, da so starejši precej nezaupljivo sprejemali mlajše kolege? S čim vam jih je uspelo 'prepričati', da z mlajšimi delijo znanje? Gre za medgeneracijski prehod, ki ga je bilo potrebno ubesediti in premostiti. Zgodbe ljudi povezujejo, a vsak ima svojo zgodbo, ki jo je potrebno ne samo poslušati, temveč slišati. Starejšim smo dali možnost, da delijo svojo zgodbo z mlajšimi, ki so bili željni novih znanj in ki so se pripravljeni učiti tudi iz izkušenj drugih. Starejšim je bilo potrebno le prikazati, da jim lahko mladi olajšajo delo in jim s tem zelo pomagajo. Se pa tudi starejši lahko veliko naučijo od mlajših.

6

Kako ostanem v kondiciji? Uporabite tedenski barometer! izmerite se tedensko, ali ste aktivno poskrbeli za svojo osebno rast in razvoj. Sedmim dejavnikom pripišite oceno, ki pomeni, da: Seštejte, katerih znakov je največ in poskrbite, da naberete čim več .

= ste nekaj naredili; = stojite na mestu; = niste ponosni nase.

Prenos znanja med generacijami zahteva veliko potrpežljivosti in preizkušanja mej na obeh straneh. Kaj so po vašem mnenju največje prednosti vključevanja starejših zaposlenih za podjetje? Najlepša kombinacija za podjetja in za nove uspehe je prav to: mladi – zagnani ter polni idej in starejši – strokovnjaki, specialisti, ki učijo iz izkušenj, pa tudi iz svojih napak. Kombinacija inovativnosti, drznosti, vztrajnosti, modrosti ter izkušenj je najlepša rešitev za kupca. Kaj pa se starejši lahko (na)učijo od mlajših? Kje vidite prednosti mentorskega odnosa? Ko se prepleta toliko energij, je učinek neverjeten. Starejši velikokrat podoživljajo svojo mladost in občudujejo zagnanost mladih. Znova začutijo vnemo, ki jih je vodila na začetku delovne poti, in dobijo motivacijo. Zelo uživajo v prenosu znanja in čutijo zadoščenje, ko vidijo, koliko s tem prenosom dosežejo. Mnogo jih vidi, da mladi danes živijo čisto drug svet … Prenos

znanja pa zahteva tudi veliko potrpežljivosti, preizkušanja mej in različnih načinov prenosa. Mentorstvo je 'win-win' situacija. Pred kratkim je bila predstavljena Bela knjiga o pokojninah, ki predlaga podaljšanje delavne dobe in izenačitev pogojev za moške ter ženske. Kakšen je vaš, podjetniški pogled nanjo? Menim, da bi bilo potrebno predloge pokojnin urejati na čisto svojem področju. To bi morali urediti gospodarstveniki in gledati predvsem na ljudi ter na panoge, v katerih delajo. Želimo si, da vse več mladih ostane v naši državi, a jih po drugi strani 'ženemo' ven. Kdaj bodo mladi dobili priložnost za kariero? Ko bodo stari 40 let …? Predstavljajte si študenta ali študentko na vrhuncu svojih idej, ki pride v podjetje, kjer se zave, da šele čez 15 let lahko doseže delovno mesto strokovnjaka. Bi vi še imeli zagon za to zgodbo?

To pomeni, da rastete. in da za vas velja: »vedno boljši sem lahko. vedno boljši bom!«

novoSTi v MojeM življenju Odprtost za ideje

Sem dal/-a kakšno idejo? Sem preizkusila kakšno novo idejo?

Nove tehnologije, digitalizacija

Sem se spoznal/-a s kakšno novo tehnologijo? Preizkusil/-a nekaj novega na mobilniku? Novo funkcijo na računalniku?

oCena

aKTivno življenje Učenje

Sem se česa novega naučil/-a?

Prenos znanja

Sem dal/-a priložnost, da se nekdo nekaj nauči od mene?

odnoS do SeBe in dRugiH Stare navade

Sem opustil/-a kakšno staro navado, ki ni več koristna?

Prijaznost

Sem bil/-a do koga bolj strpen/-na in razumevajoč/-a kot nekoč?

Pozitivnost

Sem opazil/-a (in pohvalil/-a) kaj dobrega pri sebi ali drugih?

naslov uredništva: urednistvo@mediade.si. odgovorna urednica: mag. Edita Krajnović. izvršna urednica: Saša Gnezda. uredništvo: Anisa Faganelj in Matjaž Kljajić. Svetovalka uredništva: Nataša Tovornik, Inspiris. oblikovanje: Jamaja, Maja Rostohar s.p. Razvojni partner: Združenje Manager. izdajatelj: Mediade, inovativno založništvo, d.o.o. Kontakt: pisarna@mediade.si

7

Profile for Mediade Mediade

ŠIK, april-maj 2016  

"Življenje je kot vožnja s kolesom: ne boš padel, dokler poganjaš," je ob prejemu diplome dejal leta 1915 rojeni najstarejši diplomant na sv...

ŠIK, april-maj 2016  

"Življenje je kot vožnja s kolesom: ne boš padel, dokler poganjaš," je ob prejemu diplome dejal leta 1915 rojeni najstarejši diplomant na sv...

Profile for mediade
Advertisement