Issuu on Google+

LETNIK XV – ŠTEVILKA 1–2 JANUAR–FEBRUAR 2013

G L A S I L O

ODMEV TIŠINE

M E S T N E G A

D R U Š T V A

G L U H I H

L J U B L J A N A

Kulturni praznik v društvu


UVOD

Predsedničino pismo Dragi bralci in bralke!

B

Na naslovnici: Kulturni dan v društvu Foto: Vinko Cepec

ožično – novoletni prazniki so za nami, spet štejemo dneve, tedne, mesece, z letnico 2013, ki so pred nami. Upajmo, da bo to leto, kljub krizam teklo mirno in delovno, s polno nove energije. V društvu smo začeli izvajati aktivnosti, kot je razvidno iz napovednika za januar – februar, ki ste ga vsi dobili ob koncu leta. V mesecu februarju imamo slovenski kulturni praznik in vedno šaljivega in nagajivega Pusta. Oba praznika bomo obeležili tudi v društvu. Za kulturni praznik se bomo poklonili spominu na velikega Slovenca, pesnika dr. F. Prešerna, katerega peto kitico iz Zdravljice smo sprejeli za slovensko himno. Pust pa je bolj vesele, smešne narave in obuja starodavne običaje, pa tudi aktualne dogodke in v duhu verovanja preganja zimo in zle demone za boljšo rodovitnost zemlje. Z 31.12.2012 sta naša delavca Nina in Robi zaključila enoletno delo na programu »Asistent bom« in prekinila delo v društvu. S 7.1.2013 sta se ponovno zaposlila v društvu preko javnih del in bosta delala do konca leta. Dobrodošla ponovno med nami. Še bolj se ju veselijo starejši člani, uporabniki njunih uslug. Vsi člani, stari od 65 let dalje, se lahko, kadarkoli boste imeli težave in bi potrebovali kakršnokoli pomoč, mirno obrnete na Nino in Robija. Z veseljem vam bosta pomagala, kar je tudi njuno delo. Vsi, ki si želite okrepiti telo in duha, imate možnost prijaviti se k telovadbi. Telovadba je 2x tedensko, vsak ponedeljek in četrtek od 9. do 10. ure v šport­ nem centru CHAGI, za Bežigradom. Tam naši člani in članice telovadijo že tretje leto, pod vodstvom fizioterapevta. Starost in spol nista pomembna. Del stroškov za telovadbo prispeva društvo. Prav je, da, če se imamo res radi in si želimo dobrega zdravja in počutja, namenimo malo časa tudi za svoje potrebe. Zimske počitnice so že tu, smuka, sankanje, drsanje, bordanje (za mlade junake) po snežnih strminah daje svojstven užitek. A ne samo to, tudi sprehod po idilični zimski pokrajini je nekaj, kar je vredno izkoristiti, se nadihati svežine. Zakaj pa ne, če pa imamo možnost koristiti počitniški dom v Kranjski gori, ki nas prijazno vabi pod svojo streho. Imamo pa tudi počitniške hišice v Moravskih toplicah, kjer se da v zimskem času uživati v toplih bazenih in dolgih sprehodih. Pač, kakor komu paše. V Dnevniku je bilo objavljeno in se po elektronski pošti razširilo pismo predsednika kranjskega društva

AURIS, g. Borisa Horvata Tihija, kot odgovor ge. Eleni Pečarič iz YHD v zvezi z njeno izjavo oz. negiranjem predloga zakona o osebni asistenci za gluhe. Imenovana pač gluhim ne priznava potrebe po asistenci iz razloga, da gluhi že imamo tolmače z znakovnim jezikom. Gospo osebno poznam in sem jo zelo občudovala, sploh njeno fenomenalno zagrizenost v boju za njihove večje pravice v deležu pogače FIH-a in MDDSZ. Razočarala me je, saj je šla v delitev in sovraštvo do gluhih invalidov, katerih težav in ovir ne pozna, niti nima pojma o svetu gluhih. G. Tihi je z vso briljantnostjo zavrnil njeno razmišljanje ter ji povedal, kar ji gre. Hvala, v imenu vseh gluhih, spoštovani kolega za vaš iskren protest in zaščito resnice o gluhih. Preživeli statut Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki se je »lišpal« dve leti, je bil pred novim letom, po dveh neuspelih izrednih skupščinah, končno na izredni pisni skupščini Zveze potrjen. V pregled in potrditev je bil poslan na Upravno enoto MOL, ki je ugotovila pomembne vsebinske in postopkovne nepravilnosti, zaradi česar ga bo potrebno ponovno uskladiti in sprejeti na postopkovno pravilen način. Pri tem je potrebno poudariti, da je imela Zveza ves čas pripravljanja in sprejemanja novega statuta najetega pravnika, ki naj bi skrbel za zakonitosti vsebine in postopka sprejemanja. Statut v novi, s strani UE zavrnjeni vsebini, zapostavlja pravice in vlogo gluhih invalidov. Dolgo potovanje našega najvišjega akta je bilo samo zato, ker se žal favorizirajo naglušni, gluhi pa ne moremo, ne znamo ali nočemo tega povedati naglas in se z naglušnimi dogovoriti oziroma sporazumeti o ključnih zadevah, ki se tičejo gluhih in so specifične samo gluhim in zadevah, ki so skupne tudi naglušnim. Vsem bralcem želim prijetno počutje ob branju ali listanju glasila. Pa še vi kaj pišite. Veliko nas je, vsi imamo svoje zgodbe, spomine, vesele, smešne, žalostne, naj jih berejo še drugi. Vaša Meri SLOVARČEK negiranje – imeti, izražati negativen, odklonilen odnos do česa; odklanjati, ne ceniti fenomenalen – izredno sposoben zagrenjen – užaljen briljantno – tisto, kar vzbuja popolnosti, občudovanje favorizirati – dajati prednost ključni zadevi – pomembna, glavna stvar (zadeva) specifičen – zelo poseben

Glasilo Mestnega društva gluhih Ljubljana, Trubarjeva cesta 24, 1000 Ljubljana; Fax: 01/2318-062; http://www.mdgl.si, e-mail: mdg-ljubljana@guest.arnes.si Članke in slike za objavo OT pošljite na elektronski naslov: odmev.tisine@gmail.com Davčna št.: 7562470, transakcijski račun: 02083-0051930092 Glasilo Odmev odmev tišine tišine je je registrirano registrirano pri pri Ministrstvu Ministrstvu za za kulturo kulturo RS RS pod pod zaporedno zaporedno številko številko 437 437 Odgovorna urednica: Marija Möderndorfer; namestnica odgovorne urednice: Indira Vehbić; urednica: Maja Kuzma; tehnični urednik: urednik: Vinko VinkoCepec; Cepec;lektor: Lektor: Sandi Sandi Lakner; Lakner; uredniški uredniški odbor: odbor: Robert Robert Žlajpah, Žlajpah, TanjaTanja Potočnik Potočnik Hönigsman, Honigsman, Nina Simona Drev. Orešnik, Jelena Bolšedonova, Mateja Kanalec. Grafični oblikovalec: Janez Turk Tisk: Tiskarna DTP d.o.o.

ODMEV TIŠINE

2

JANUAR–FEBRUAR 2013


UVOD

Sekretarka piše Spoštovani bralci!

P

red nami je prva letošnja dvojna številka glasila. Veselega decembra je konec, denarnice so prazne, želodci polni in glave težke ali spočite. In ravno, ko se človek navadi, da se zjutraj malo dlje spi, se začne novo leto in ostane nam le še vonj po praznikih, kajti življenje se hitro vrne v ustaljene tirnice. Upam, da ste lepo praznovali in preživeli lepe praznike v krogu svojih najbližjih. Kaj nam bo prineslo novo leto, ne vemo, vemo le, da smo preživeli majevsko napoved o koncu sveta, ki naj bi se zgodil 21. decembra 2012. Obilno sneženje, kakršnemu nismo bili priča že dolgo, nam je v prvih januarskih dneh prineslo poleg veselja tudi nekaj slabe volje, predvsem zaradi težav na cestah. Ne glede na snežno idilo, ki nam jo prvi snežni dan pričara, je zgodba povsem drugačna, ko primeš za lopato in se začneš utapljati v beli odeji. Da pa obilno sneženje ni naša edina težava, je dokaz še vedno trajajoča splošna gospodarska kriza, ki nam že peto leto ne pusti dihati in normalno živeti. Iz leta v leto je težje in to občutimo prav vsi na lastni koži. Sredstva financerjev se vsako leto znižujejo, pogoji za pridobivanje sredstev pa zaostrujejo. Kljub temu v društvu ne počivamo in delamo s polno paro naprej. V prihodnjih mesecih pa bomo vse prej kot spočiti, saj že sedaj vneto pripravljamo in izvajamo ustaljene programe poleg izdelave končnih poročil za financerje iz leta 2012 in novih razpisov za leto 2013. Dela je ogromno. Ne glede na to si želimo dobro izvesti in obogatiti naše programe. Pravočasno smo se prijavili na Javno povabilo Zavoda RS za zaposlovanje za program javnih del in oddali vlogo. Veseli smo, da smo uspeli v letošnjem letu vključiti dve osebi v program javnih del, našo Nino in Robija. Z vključitvijo v program javnih del bomo tako kot vsa leta do sedaj omogočali našim gluhim in naglušnim starostnikom lažje in bolj enakopravno življenje v družbi. Ker je januar mrzel in depresiven mesec in je hrana nekaj, kar nas razveseli ter se z njo ubranimo prehlad­ nih obolenj, smo se odločili za izvedbo delavnice na temo prehrane proti prehladnim obolenjem v sredo, 23. januarja. Delavnico je vodila ga. Tanja Giuliatti Davinič. Tu je mesec februar, eden najkrajših, ne pa tudi najmanj zanimivih mesecev, pogostokrat mu pravimo tudi mesec kulture. V tem mesecu praznujemo največji slovenski kulturni praznik, Prešernov dan (8. februar). V društvu smo obeležili spomin na dr. Fig-a v sredo, 6. februarja s kulturnim programom. V mesecu marcu bomo ravno tako s krajšim kulturnim programom obeležili dan žena, materinski dan in 40 mučenikov. Praznovanje bomo zaključili z druženjem in pogostitvijo. Marca bomo pod streho pospravili tudi poslovno poročilo in poročilo o finančnem izidu za leto 2012. Gradivo za občni zbor društva je že v pripravi. O tem več v naslednji številki. Pred velikonočnimi prazniki bomo organizirali delavnico na temo »velika noč«, kjer bomo izdelovali pirhe in košarice. Člane vabimo, da se delavnice udeležijo v

JANUAR–FEBRUAR 2013

čim večjem številu, kajti na koncu bo izbor najlepšega velikonočnega jajca. Letošnji program dela MDGL bomo obogatili tudi s pripravo in organizacijo slikarske razstave našega gluhega člana, akademskega slikarja g. Nikolaja Vogla. Razstava bo na ogled od 20. aprila do 10. maja 2013 v Desnem atriju Mestne občine Ljubljana. Ob tej priložnosti vas vse toplo vabimo na odprtje slikarske razstave. Meseca septembra nas čaka obeležitev mednarodnega dneva gluhih na prostem, ki mu bomo namenili veliko pozornosti, kajti letos praznujemo 15-letnico obstoja društva. Priprava in organizacija obsežnega kulturnega programa zahteva veliko truda in vložene energije, zato smo s pripravami že začeli. Vsekakor bo letos v našem društvu zelo pestro, veliko se bo dogajalo na različnih področjih, o čemer vas bomo sproti obveščali. Indira Vehbić

Kulturni praznik 8. februar je največji kulturni praznik, ki je hkrati tudi državni praznik. Ta dan je posvečen največjemu pesniku Francetu Prešernu. Iz Prešernove pesmi Zdravljica je povzeta kitica, ki je simbol slovenske državne himne.

V

društvu smo priredili kratek kulturni program s kvizom. Predsednica društva je uvodoma članom društva opisala Prešernov kulturni dan. Drugi del programa, kulturni kviz, sem prevzel jaz. Članom sem na projektorju predstavil 10 vprašanj o Prešernovem življenju. Člani so se morali potruditi in pokazati, kako dobro poznajo življenjsko pot Prešerna. Moram pa napisati, da so na večino vprašanj pravilno odgovorili. Ni bilo enega zmagovalca, vsi so bili najboljši v kvizu. Robert Žlajpah

Vabilo na druženje upokojencev

Vsak prvi ponedeljek v mesecu druženje upokojencev v društvu v popoldanskem času od 17. do 20. ure na Trubarjevi ulici 24.

3

ODMEV TIŠINE


Pismo urednice

S

neg je, dež je, sonček je, mraz je, … To so bile zagotovo pogoste besede v naših vsakdanjih pogovorih. Pri nas v okolici Črnomlja se je nabralo več kot 60 cm snega, v Ljubljani pa ga je bilo manj. Ko sem se pa s svojimi prijateljicami odpravila v Novo Gorico, pa tam ni bilo nobenega snega. Pestra sprememba v enem dnevu . Božič je za nami, novo leto tudi, le kaj je pred nami? Mmmmm, ljubezenski dnevi!  Valentinov dan, Prešernov dan, Dan žena, Materinski dan, … Tudi v

Čestitka Robert Žlajpah, naš vodja športne sekcije, je postal predsednik Športne zveze gluhih Slovenije. Funkcijo bo opravljal eno leto. Čestitamo! MDGL

Slikarska razstava Letošnji program dela MDGL bomo obogatili tudi s pripravo in organizacijo slikarske razstave našega gluhega člana, akademskega slikarja, g. Nikolaja Vogla. Razstava bo na ogled od 20. aprila do 10. maja 2013 v Desnem atriju Mestne občine Ljubljana. Ob tej priložnosti vas vse toplo vabimo na odprtje slikarske razstave. MDGL

Ali veste,

društvu so oz. bodo pripravili srečanja v ta namen. Izkoristite tudi vi delavnice v društvu, koristilo vam bo. Pridobili si boste navdih, družili se boste, pokazali boste svojo kreativnost, … Pridite v društvo! V tej številki glasila OT vas čaka na naslednjih straneh obilo zanimivosti, ki jih je zbiral in prevajal Sandi Lakner, športne novosti izpod peresca Roberta Žlajpaha ter društvene novosti. Berite naše glasilo z velikim veseljem in zanimanjem. Majčka

MAJČKINA KOLUMNA

Branje

A

li ste kdaj odprli kakšno knjigo? Kakšne knjige radi prebirate? Kje jih prebirate? Ko pridete do konca strani, kaj naredite s knjigo? Kakšen izraz je na vašem obrazu, ko jih prebirate? Se s kom pogovarjate o knjigi? Knjiga je naša prijateljica. S knjigo se lahko pogovarjamo, jo lahko nosimo kjerkoli in jo kadarkoli odpremo. Vzemimo si čas tudi za branje knjig. Pogovarjajte se o njih tudi s svojimi prijatelji. Če ne prebirate radi knjig, bodite pustolovski in raziskovalni ter pripovedujte drugim. Bodite vi KNJIGA. Majčka

kje in kdaj je bila ta slika posneta?

Odgovore pošljite v uredništvo do 15. marca 2013. Uredništvo OT Foto: Vinko Cepec V številki glasila OT 11 – 12 je bilo zastavljeno vprašanje, kateri tolmač tolmači otroško oddajo. Radovedni Taček in jo tudi velikokrat vidimo na televiziji kot tolmačico na SLO 3 pri Dnevniku. Odgovor je: Ljubica Podboršek

ODMEV TIŠINE

Uredništvo OT

4

Karikatura: Janez Turk JANUAR–FEBRUAR 2013


TURIZEM

Projekt turizma po meri invalidov Na Banjški in Trnovski planoti začenjajo razvijati turizem, ki bo prijazen do vseh vrst invalidov. To je prvi tovrstni projekt v Sloveniji, ki ga bo podprla Švica v okviru svojega prispevka razširjeni Evropski uniji. Kakšen je namen projekta? Namen navedenega projekta je omogočiti vsem vrstam invalidom, torej tudi gluhim in naglušnim, da doživijo vse tisto, kar si želijo doživeti ljudje brez invalidnosti. Tudi invalidi imajo namreč zelo različne in tudi ekstremne želje glede turizma. Ljudje različnim vrstam invalidnosti pogosto delajo krivico: z neznanjem, predsodki, komunikacijskimi ovirami. S kakšnimi težavami se soočajo prelingvalno gluhi? Tako je tudi na področju gluhih. Natalija Rot, sekretarka Društva gluhih in naglušnih Severne Primorske in tolmačica, je za časopis Delo dejala, da le malo ljudi ve, da je prelingvalna gluhota kot nevidna invalidnost ena najtežjih oblik invalidnosti. Prelingvalno gluhi imajo ogromne težave z dojemanjem pisane besede. Gluhi ne slišijo slovnice, za svojo komunikacijo uporabljajo znakovni jezik in tako si informacije tudi posredujejo. Niti predstavljati si ne moremo, da informacij, ki niso posredovane, čeprav so lahko življenjskega pomena, ne razumejo. Abstraktni pojmi in besede so jim tuji. Tudi ko jim posreduješ informacije o zgodovinskih dogodkih, jih velikokrat ne bodo dojeli tako, kot si tisti, ki informacijo sporoča, želi. Te stvari jim je treba dopovedati s pomočjo znakovnega jezika ali tolmača. Kaj pa kasneje oglušeli in naglušni? Tudi gluhi, ki niso prelingvalno gluhi, tj. gluhi, ki so oglušeli kasneje, in mnogi naglušni zelo težko razumejo informacije, ki so sporočene ustno. Zanje pa za razliko od prelingvalno gluhih pride v poštev tudi pisno gradivo in posredovanje informacij v pisni obliki – npr. preko displeja. Za naglušne uporabnike slušnih aparatov je zelo pomembna indukcijska zanka, predvsem pa miren prostor brez odvečnega hrupa. Nekateri izmed njih poznajo tudi znakovni jezik in si lahko pomagajo s tolmačem, kar pa nikakor ne velja za vse. Nikar ne kričite, ko komunicirate z gluhimi in naglušnimi! Pri vseh gluhih in naglušnih, tudi tistih, ki so izgubili sluh v odrasli dobi, se moramo vsaj potruditi, da ne vpijemo, ko govorimo z njimi. To je prva napaka, ki jo ljudje velikokrat zagrešijo. Pomembno je le, da besede izgovarjamo razločno in počasi. Da uporabljamo preproste stavke in ne narečja. In da si za komunikacijo z njimi vzamemo veliko časa. Ni namreč dovolj, da jim turistični vodnik le pokaže stvari, ampak si mora vzeti čas, da se obrne proti njim ter jim stvari lepo in počasi razloži. Pri gluhoti je namreč omejitev pri sprejemanju informacije izjemno velika in to je treba vodnikom razložiti Kako razumeti gluhoto in potrebe gluhega? Predstavljajte si, da ste na Švedskem, pa ne znate niti besedice švedsko. Nekaj časa poslušate, potem začnete opazovati mimiko. Prej ali slej se začnete spraševati, ali se mogoče ljudje, ki jih ne razumete, smejejo vam ali govorijo o vas. JANUAR–FEBRUAR 2013

Kako lahko gluhemu pokažemo, kakšen odnos imamo do njega? Zaradi zgoraj navedenega so osebni pristop, mimika in govorica telesa tako zelo pomembni. Gluhemu lahko s svojim vedenjem pokažemo, kakšen odnos imamo do njega. Velikokrat rečem gluhim: mogoče pa je slišečim nerodno, ker se z vami ne znajo pogovarjati, pa ne mislijo nič slabega. Zato je tako pomembno, da gluhim pokažemo prijaznost. Dovolj je, da se nasmehneš in mu pokažeš, da ga sprejemaš. Na Banjiški in Trnovski planoti bodo oblikovali turizem, ki bo do invalidov prijazen. Zanimanje turističnih vodičev za invalide je veliko. Ti se namreč pogosto srečujejo z invalidi in željno iščejo informacije, kako pristopiti k njim in kako jim prilagoditi turistično ponudbo. Neizkoriščenih priložnosti za invalide je še veliko. Na Banjški in Trnovski planoti bodo izkušnje, sugestije in predloge oblikovali v turizem, ki bo do invalidov prijazen. Sandi Lakner Vir: http://www.delo.si/arhiv/kako-organizirati-turizem-po-meri-invalidov.html SLOVARČEK: PRELINGVALNA GLUHOTA – gluhota ki je nastala, preden je oseba usvojila govor in govorni jezik, tj. nekako pred dopolnjenim 4. letom starosti ABSTRAKTNOST – tisto, česar ni mogoče zaznati s čutili DOJETI – razumeti INDUKCIJSKA ZANKA – pripomoček, ki naglušnim uporabnikom slušnega aparata omogoča optimalen sprejem zvoka POMEMBNOST – potrebno je upoštevati, ker zelo vpliva na možnost enakovrednega vključevanja gluhih in naglušnih v turistične aktivnosti SUGESTIJA – nasvet, predlog

Vsiljive Jehovovih priče

D

oživela sem tisto, glede česar so se mi mnogi člani pritoževali. Namreč, obiskala sta me dva gluha predstavnika Jehovovih prič. Ker starejšega poznam, mlajšega pa ne, sem ju pri vratih vprašala, kaj želita. Starejši mi je odgovoril, da me želi mlajši nekaj vprašati. Zaradi vljudnosti sem ju povabila v moj dom, ju postregla s kavo in sokom ter ju vprašala, kaj želita. Mlajši, očitno dobro poučen, z znanjem uvodne komunikacije, me je najprej vprašal, kakšen pogled imam na prihod­ nost. Ker ga nisem razumela, sem vprašala, ali gre za politiko ali kaj. Odgovoril je: »O bogu.« Takoj se mi je prižgala lučka in sem ga ustavila z vprašanjem, ali misli na vero Jehovove priče. »Da,« je rekel. Obema sem povedala, da sta prišla na napačen naslov, prosila pa sem ju tudi za informacijo, kje sta dobila podatke o mojem bivališču. Starejši je rekel, da je dobil od vodje navodila, da gluhi morajo obiskovati gluhe, ki jih poznajo, na tej in tej ulici. Obisk sem doživela drugič. Nobena druga vera, čeprav jih je veliko, ni tako vsiljiva kot Jehovove priče. Vnaša nemir, vsiljuje se v svet gluhih in zlorablja nepoučenost gluhih ter jih včlanjuje v svoj hram zaradi številčnosti ali ne vem, česa. Nekdo bi to moral preprečiti in vodstvo Jehovovih prič opozoriti, da naj se ne igra z gluhimi ljudmi, kajti le-ti že imajo svojo vero, zato ne potrebujejo prekrščevanja. Meri

5

ODMEV TIŠINE


DISKRIMINACIJA

Diskriminacija gluhih še vedno pereč problem Kljub konvenciji OZN o pravicah invalidov in drugim predpisom, ki diskriminacijo prepovedujejo, je v Sloveniji diskriminacija gluhih še vedno pereč problem. Diskriminacija je neenakopravno obravnavanje oseb zaradi določenih osebnih okoliščin, med katere pa sodi tudi gluhota. DISKRIMINACIJA PRI IZOBRAŽEVANJU GLUHIH Gluhih se še vedno ne izobražuje v znakovnem jeziku Kljub drugačnim informacijam iz nekaterih krogov, se gluhi še vedno ne izobražujejo v znakovnem jeziku. V Centru za sluh in govor Maribor in Centru za korekcijo sluha in govora Portorož gluhih ne izobražujejo v znakovnem jeziku, v Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana (ZGNL) pa le deloma. Posledica je zelo slaba izobraženost in s tem tudi zaposljivost gluhih, ko odrastejo. Problem je verjetno tudi v tem, da je v področni zakonodaji določeno, da pouk poteka v slovenskem jeziku, kar pa bi bilo v primeru, da bi pouk potekal v slovenskem znakovnem jeziku, kršeno, poleg navedenega pa opažam, da se po eni strani varčuje na gluhih, po drugi strani pa se

denar troši za nekoristne reči, namenjene gluhim, npr. slušne aparate, ki popolnoma gluhim ne koristijo nič. Gluhi učenci, dijaki in študentje v integraciji nimajo zagotovljenega tolmača. Kljub temu, da nekateri ljudje zagotavljajo drugače, gluhi učenci, dijaki in študentje v integraciji nimajo zagotovljenega tolmača. Iz nekaterih krogov sem izvedel, da naj bi dodatna strokovna pomoč v osnovnih in srednjih šolah obsegala tudi tolmačenje gluhim učencem, vendar to očitno ni res. Upravičeno se sprašujem, kaj sploh v resnici obsega dodatna strokovna pomoč v osnovnih in srednjih šolah, ki so jo uvedli leta 2000, leto dni zatem, ko sem zaključil izobraževanje na srednji šoli in postal študent, in kaj imajo gluhi učenci in dijaki od nje. Poučevanje znakovnega jezika gluhih otrok ni urejeno V ZGNL imajo sicer predmet, pri katerem se učijo slovenskega znakovnega jezika, vendar pa je namenjen le dijakom v tamkajšnji srednji šoli, kar pomeni, da se morajo učenci osnovne šole v ZGNL in ostalih dveh šolah za gluhe v Sloveniji znajti sami, poleg tega pa obsega le eno

SAMOZAVEST

Samozavest Samozavest je prepričanost o svojih sposobnostih, znanju in moči. Samozavestni ljudje vzbujajo zaupanje v drugih: svojem občinstvu, prijateljih, partnerjih, nadrejenih, strankah. Samozavestni ljudje so uspešni pri pridobivanju zaupanja drugih ljudi. Samozavest lahko pridobimo z vztrajno vajo. Kako se stopnja samozavesti kaže? Kaže se v obnašanju, govorici telesa, načinu govora, kaj oseba reče, itd. Katere so nekatere značilnosti samozavestnih in nesamozavestnih oseb? Samozavestna oseba

1. korak: Pripravite se na pot k boljši samozavesti: a. Preglejte svoje dosedanje dosežke: gluhi jih imate zlasti veliko na področju športa in kulture. b. Razmislite o svojih močnih in šibkih lastnostih, priložnostih in nevarnostih, ki ste jim izpostavljeni. Uživajte v vaših močnih lastnostih. Šibkih lastnosti se zavedajte in jih sprejemajte, vendar pa jih ne izpostavljajte. Gradite na svojih priložnostih in se na razumen način soočajte z nevarnostmi. Gluhi imate močne lastnosti na področju kulture, športa in uporabe znakovnega jezika, kjer pa imate tudi veliko priložnosti.

Nesamozavestna oseba

Naredi, kar meni, da je pravilno, četudi se ji drugi posmehujejo in jo kritizirajo. Svoje vedenje usmerja glede na to, kaj druge osebe mislijo. Pripravljena je sprejeti tveganja in narediti dodaten korak, da bi dosegla boljše Stoji v svojem varnem zavetju, boji se poraza, zaradi česar se izogiba rezultate. tveganjem. Prizna svoje napake in se uči iz njih.

Dela na tem, da prikrije svoje napake in upa, da lahko reši problem, preden ga kdo drug opazi.

Čaka, da jo drugi pohvalijo za njene dosežke.

Hvali svoje vrline čim več ljudem kolikor mogoče pogosto

Sprejema komplimente s hvaležnostjo. Nevljudno zavrača komplimente. »Hvala, resnično sem trdo delal na tem prospektu. Vesel/a sem, da si »Ta prospekt v resnici ni nič, vsakdo bi ga lahko naredil.« prepoznal/a moj trud.«

Kako pridobimo samozavest? Najprej je potrebno poudariti, da samozavesti ne moremo pridobiti na hiter način, tj. čez noč, pač pa je to dolgotrajen proces, ki zahteva veliko vaje in dela na sebi. Sam proces pa je sestavljen iz treh korakov, opisanih v nadaljevanju. ODMEV TIŠINE

6

c. Razmislite o tem, kaj je pomembno za vas in kaj želite doseči. Vaše želje po dosežkih so lahko npr: nastopanje v gledališki igri, filmu, slikanje, udeležba na športnem tekmovanju. JANUAR–FEBRUAR 2013


uro tedensko, kar pa je premalo. Posledično ni zagotovljena standardizacija slovenskega znakovnega jezika, saj se ga gluhi otroci učijo le od svojih gluhih prijateljev in znancev, ne pa tudi v šoli. Kakšne so in bodo posledice takšnega ravnanja se dobro vidi iz narečij, ki jih imamo v Sloveniji – do 19. stoletja, ko nismo imeli slovenskega knjižnega jezika in slovenščina ni bila učni predmet v šolah, je nastalo več kot 40 narečij, med katerimi je tolikšna razlika, da bi bilo sporazumevanje med ljudmi v Sloveniji močno oteženo, če ne bi imeli slovenskega knjižnega jezika. Ali je cilj slišečih odločevalcev v šolstvu takole razbiti in onemogočiti uporabnike slovenskega znakovnega jezika? KAOS NA PODROČJU TEHNIČNIH PRIPOMOČKOV Gluhi še vedno nimajo pravice do tehničnih pripomočkov Več kot dve leti sta že minili od uveljavitve Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI), pa še danes ni sprejet pravilnik, ki bi gluhim končno prinesel pravico do zanje nujno potrebnih tehničnih pripomočkov, čeprav v ZIMI tudi piše, da mora biti navedeni pravilnik sprejet

d. Začnite razmišljati pozitivno, a racionalno, o sebi in svojih zmožnostih. Bolje je reči: »Vsaj poskusim lahko nastopiti v gledališki igri.« kot pa: »Vse bom zavozil/a, zato ne grem nastopat v gledališče.«. 2. korak: Začnite s samozavestnim ravnanjem: a. Pridobite si znanje, ki ga potrebujete za uspeh. Če želite uspeti v določeni športni panogi, se udeležujte treningov in se naučite pravil. b. Postavite si majhne in dosegljive cilje in jih dosezite. Na začetku se osredotočajte le na majhne dosežke, pri katerih pa uživajte, ko jih dosežete. Za začetek je npr., če želite nastopati v gledališču in ste se tega vedno bali, dovolj, če nastopite v stranski vlogi. c. Razmišljajte pozitivno in uživajte v uspehih, pa četudi so še tako majhni. Ne podcenjujte svojih uspehov! 3. korak: Pospešujte na poti k uspehu a. Ko ste pridobili nekaj samozavesti, si začnite postavljati višje in višje, zahtevnejše, a še vedno dosegljive cilje, tako da si boste počasi krepili samozavest. Npr. primer prejšnjega odstavka – ko ste uspeli v manj pomembni vlogi, lahko naslednjič poskusite z zahtevnejšo vlogo in v tem uživajte! Prevod in priredba: Sandi Lakner Vir: http://www.mindtools.com/selfconf.html Slovarček: POMEMBNOST – kar je potrebno upoštevati RACIONALNO – razumsko

JANUAR–FEBRUAR 2013

eno leto po uveljavitvi ZIMI. To pomeni, da država krši lastne zakone. Najprej so se izgovarjali na vladno krizo, nato pa na potrebo po varčevanju v javnem sektorju. Nekoristno razmetavanje davkoplačevalskega denarja za slušne aparate Toda, kako naj s potrebo po varčevanju v javnem sektorju razložim, da osebe, ki so popolnoma gluhe, dobijo v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, torej državne institucije, slušne aparate, ki jim ne koristijo nič? Če oseba ne sliši nič, ji slušni aparat ne more nič koristiti. Krši se tudi pravica do tolmača Kljub zakonski obvezi, da državne, izobraževalne in zdravstvene institucije zagotovijo pravico do tolmača iz lastnih sredstev, se navedene institucije navedene obveznosti otepajo. Delno v zadnjem času tudi z izgovorom, da je kriza in da je treba varčevati. Vendar pa glede na to, da so se je navedene institucije otepale že ves čas obstoja Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika, sklepam, da ne gre samo za potrebo po varčevanju, pač pa tudi za nerazumevanje potreb gluhih. Mnogi namreč mislijo, da lahko gluhi v postopku enakovredno sodelujejo, če se jim napiše ali pa, če se jim počasi in razločno govori. Žal to pri prelingvalno gluhih, ki so slabše izobraženi, slabše pismeni in težje razumejo mnoge besede, ni mogoče. Pri njih pride v poštev edino tolmač. Tudi dostopnost do medijev gluhim ni zagotovljena Tudi na področju medijev se dogaja diskriminacija gluhih. Prelingvalno gluhim so mediji nedostopni, če niso tolmačeni v slovenski znakovni jezik. Vsem gluhim pa so nedostopne nepodnaslovljene in netolmačene oddaje na televiziji in na internetu ter radio. Veliko zelo zanimivih oddaj ni niti podnaslovljenih, niti tolmačenih. Spet se tukaj izgovarja na denar, čeprav so stroški podnaslavljanja zelo majhni, znašajo manj kot 1 % stroškov produkcije. ZIMI je že pred dvema letoma določil, da bo potrebno v petih letih po njegovi uveljavitvi izboljšati dostopnost invalidov, torej tudi gluhih, do storitev zasebnega in javnega sektorja. Žal se v zadnjih dveh letih na področju medijev ni zgodilo nič, tolmačenje dnevnika na TV SLO 3 pa je, milo rečeno, sramotenje gluhih, saj ima netolmačen in nepodnaslovljen prenos iz parlamenta prednost pred tolmačenim dnevnikom in tako gluhi nanj čakajo tudi do poznih ur. Sandi Lakner Slovarček: DISKRIMINACIJA – neenakopravno obravnavanje posameznikov zaradi njihovih osebnih okoliščin, v tem primeru gluhote KONVENCIJA – predpis, ki velja v več državah MEDIJ – sredstvo javnega obveščanja, npr. televizija, radio, časopis, internet PEREČ PROBLEM – problem, ki ga je treba rešiti KOREKCIJA – popravljanje NEKATERIH KROGOV – nekaterih virov informacij NAREČJE – od knjižnega jezika različen jezik, ki se ga govori na delu narodnostnega ozemlja (npr. v Prekmurju) ODLOČEVALEC – tisti, ki odloča DRŽAVNA INSTITUCIJA – državna ustanova PRELINGVALNA GLUHOTA – gluhota ki je nastala, preden je oseba usvojila govor in govorni jezik, tj. nekako pred dopolnjenim 4. letom starosti PRODUKCIJA – izdelava oddaje PARLAMENT – zakonodajno telo, ki v Sloveniji obsega državni zbor in državni svet

7

ODMEV TIŠINE


PREDSTAVITEV

Predstavitev narodnih noš in folklornih plesov

V

veliki dvorani Društva gluhih in naglušnih Ljubljana (DGNL) je bila v sredo, 12. 12. 2012, izvedena video predstavitev narodnih noš in folklornih plesov Slovenije. V želji, da se kulturna dediščina narodnih noš in folklorni plesi pri gluhih še naprej ohranjajo in da se omogoči vsem gluhim iz Slovenije, da si lepote tega narodnega izročila ogledajo neposredno v plesu gluhih plesalcev, je bilo med DGNL in Mestnim društvom gluhih Ljubljana (MDGL) dogovorjeno, da se folklorni skupini gluhih »Veselje« priključijo še folklornega plesa željni plesalci in plesalke DGNL. V uvodni besedi predstavitve je predsednik DGNL, g. Janez Slatinšek lepo pozdravil vse prisotne, med katerimi so bili tudi predsednica ZDGNS, ga. Frida Planinc, predsednica MDGL, ga. Meri Möderndorfer ter vsi plesalci in plesalke folklorne skupine »Veselje«. Predsednik Slatinšek je med drugim v nadaljevanju poudaril pomen kulture gluhih in s tem tudi pomembnost folklornih aktivnosti med gluhimi. Video predstavitev narodnih noš in folklornih plesov, ki je sledila, je imela tri sklope in sicer: • prikaz narodnih noš od 17. do 20. stoletja, • predstavitev folklornih plesov po regijah in širše ter • predstavitev petletnega dela folklorne skupine gluhih »Veselje«. Slovenija ima na področju narodnih noš in fol-

1. alpskokontinentalni

2. panonski

3. primorski

Na Koroškem

Kmečka noša iz okolice Škofje Loke

Na Primorskem

Šele nato so se začele noše bolj razlikovati po posameznih ožjih pokrajinah oziroma regijah in celo krajih. Danes poznamo in ohranjamo številne narodne noše, ki so značilne za posamezne kraje, območja oziroma pokrajine. Med njimi so:  belokranjska, poljanska, dolenjska, gorenjska, kostelska, ljubljanska, notranjska, prekmurska, gorička, kozjanska, štajerska, vzhodnoštajerska, koroška, tržaška, primorska, goriška, slovenska narodna, ziljska, rezijanska in še mnoge druge. LJUDSKI – TRADICIONALNI PLESI Ljudski plesi, se pravi tradicionalni plesi posameznih slovenskih dežel, so se razvili sami in jih ni nihče »izumil«. V njih so pogosto ohranjene značilnosti, ki ODMEV TIŠINE

klornih plesov izredno bogato dediščino. Povzetek pomembnejših dejstev in vlog tega področja: • nastajali so skozi daljša časovna obdobja, • narodne noše so del slovenske kulturne dediščine, • narodne noše tvorijo narodno identiteto in narodno zavest Slovencev, zato jih moramo gojiti, ohraniti in obvarovati tudi za naše potomce, • narodna noša je nekaj drugega kot oblačilna kultura določenega obdobja, • narodne noše so odražale družbeni položaj ljudi in njihovo premoženjsko stanje: • bogatejši ljudje so nosili noše iz dragih materialov in bogato okrašene, revni ljudje pa si tega niso mogli privoščiti, zato so nosili noše iz cenejših materialov in manj okrašene, • noše so se ločile na praznične in vsakdanje, • narodne noše so se, kot statusni simbol, v celoti ali deloma ohranile do konca 19. stoletja, • po 2. svetovni vojni narodne noše nosijo predvsem na različnih prireditvah, • pri nas se noše, po pokrajinah oziroma regijah razlikujejo po vzorcih, vezenju, barvi in materialih, vsaka noša pa ima svojo zgodovino, ki sega tudi več stoletij v preteklost. Do 19. stoletja so na Slovenskem prevladovali le 3 tipi noš:

8

so imele nekoč magičen in obredni pomen. Številne folklorne skupine širom Slovenije ohranjajo z bogato vsebino preteklosti prepletene plese in narodne noše, v katerih so prepoznavni kraji ali območja. V svojih nastopih plešejo folklorne skupine splete plesov. Splet plesov sestavlja niz posameznih kratkih plesov – dogodkov, različnih pomenov, prikazanih v plesu. FOLKLORNA SKUPINA »VESELJE« Edina slovenska folklorna skupina »Veselje«, v kateri plešejo gluhe osebe, je letošnje leto praznovala svoje peto leto aktivnega delovanja. Skupina ima v svojem repertoarju pet spletov plesov, in sicer gorenjske, štajerske, prekmurske, istrske in splet Razkrižja. Skupina je imela v petletnem obdobju 214 vaj in 30 nastopov ob različnih dogodkih. JANUAR–FEBRUAR 2013


PISMO BRALKE

Moji prvi stiki z gluhimi Folklorna skupina Veselje v štajerski noši

Folklorna skupina Veselje v noši Razkrižja

Folklorna skupina Veselje v gorenjski noši

Iz prikazanega je razvidno, da so tudi gluhi s svojimi aktivnostmi na področju folklornih plesov kamenček v mozaiku varuhov kulturne dediščine Slovenije. Prepričan sem, da je bil osnovni namen video predstavitve narodnih noš in ljudskih plesov med gluhimi iz DGN Ljubljana dosežen. Odziv prisotnih na predstavitvi je pozitiven, kar obeta še več gluhih plesalcev folklore in v nadaljevanju še več nastopov širom Slovenije in tudi izven. Sodelovanje oziroma skupno delovanje gluhih iz dveh društev v eni folklorni skupini gluhih pa bo pomenilo za vse gluhe iz Slovenije zelo velik in pozitiven dosežek in še boljše medsebojne odnose. DGNL se za omogočeno predstavitev in vso dano podporo v svojem in imenu folklorne skupine »Veselje« iskreno zahvaljujem. IV JANUAR–FEBRUAR 2013

M

oje ime je Valentina, prijatelji me kličejo Vali. Težave s sluhom so se mi pojavile v 4. razredu osnovne šole in od takrat tudi uporabljam slušni aparat. Kljub naglušnosti nisem ime­ la nobenih težav pri spo­razumevanju, uspešno sem končala gimnazijo in pred dvema letoma diplomirala na Fakulteti za Upravo. Lansko leto pa se mi je nenadoma pojavilo šumenje v ušesih in sluh se mi je zelo poslabšal, sporazumevanje je bilo tudi s slušnim aparatom oteženo. Dve leti sem delala na Mestni občini Ljubljana preko študentskega servisa, potem pa po poteku študentskega statusa žal nisem mogla več delati in sem se prijavila na Zavod za zaposlovanje. Po nasvetu očetove prijateljice sem se jeseni vpisala v društvo za gluhe in naglušne. V društvu sem prvič imela stik in komunikacijo z gluhimi osebami. Vstop v društvo in spoznavanje z gluhimi osebami je bil zame nek nov, pozitivno obarvan svet. Vsi gluhi, ki so se mi predstavili, so bili prijazni, nasmejani, pripravljeni pomagati. Isti mesec po vpisu v društvu sem začela z učenjem znakovnega jezika gluhih. Znakovni jezik me je začela učiti Nina, ki se je kljub velikem obsegu dela, ki ga je imela v društvu in izven, zelo trudila, da si vzame čas zame in me uči. Pri učenju znakovnega jezika sta priskočila na pomoč tudi Robi in gospa Meri. Bil je zelo lep občutek, da so se vsi trudili, da me učijo in mi pokažejo jezik gluhih. Za lažje učenje znakovnega jezika sem tudi sama opazovala gluhe, ki so se med sabo pogovarjali, je pa res, da pri njih roke tako hitro letijo, da sem se malo lovila in rabila čas, da sem razumela sam pogovor. Ampak, kakor pravijo, vaja dela mojstra in mojster dela vajo. Tudi jaz ga bom kmalu usvojila in mi bo šlo vse lažje in hitreje. Zato se Nini, Robiju in gospe Meri zahvaljujem za prijaznost in strpnost pri učenju znakovnega jezika. Valentina Petrovič

9

ODMEV TIŠINE


TEČAJ

Tečaj Pro Enginere

V

našem podjetju smo se ob posvetovanju z našim največjim kupcem odločili, da kupimo računalniški program, kakršnega uporabljajo oni, saj bomo tako prihranili veliko časa z modeliranjem orodij. Ta program uporabljamo za izdelavo 3D modelov, načrtov, programiranje, … v orodjarni. Ker je bil pa ta program zame kot uporabnika nov, sem se odločil, da bom šel na tečaj uporabe tega programa. Tečaj je potekal 4 dni, od ponedeljka do četrtka od 8.00 do 16.00. S seboj sem na tečaj pripeljal tudi tolmačico, go. Mojco Korenjak, kajti sam se ne bi mogel znajti med slišečim predavateljem, računalnikom, projekcijo in svojo nalogo. Vsak dan nas je predavatelj naučil nekaj Potrdilo

novega o modeliranju oz. kako modelirati, proti koncu predavanja smo pa vsi poslušalci dobil nalogo, ki smo jo morali narediti sami. Tako je predavatelj vedel, kaj vse smo odnesli od tečaja in kje nas mora še dodatno podučiti. Sam sem nad programom zelo navdušen, je mnogo bolj enostaven od programa, ki sem ga uporabljal do nedavnega. Po končanem tečaju sem dobil tudi diplomo za uspešno opravljen tečaj. Sedaj vem, da sem z nakupom programa našemu podjetju prihranil veliko časa in tako bomo lahko bolj produktivni in učinkovitejši. Brez prisotnosti tolmača bi bil celoten tečaj brezpredmeten, kajti ne bi razumel, kaj se dogaja oz. kaj želi predavatelj od mene. Vsak dan sem bil kar precej utrujen, kajti slediti tako zahtevni temi s tolmačem je zelo težko. Slišečim ljudem je to poponoma enostavno, kajti poslušajo in sledijo, tako da gledajo le v računalnik, sam sem pa moral gledati tolmačico, obenem pa še gledati projekcijo in delati na svojem računalniku. Marjan Repše

AVTOMOBILIZEM

Testna vožnja BMW

O

d podjetja BMW Malgaj sem dobil vabilo, da se ima neverjetno veliko funkcij, od te, da ne potrebuv soboto, 19.1.2013, v Kranjski Gori udeležim te- jem pritisniti stopalke za zaviranje, če se vozimo po stne vožnje z njihovim avtomobilom BMW X3-xDrive. klancu navzdol, saj pri hitrosti 30 km/h avtomobil Sam sem se vabilu rade volje odzval. S seboj sem zavira sam, do tega, da je avtomobil brez problema vzel tudi Hildo Skvarča in tolmačico Mojco Korenjak. vozil po snežni odeji, debeli približno 20 cm. Po dobri uri in pol vožnje smo to lepo izkušnjo Dobili smo se na drsališču v Kranjski Gori ob 14.30. zaključili s terenskim vozilom. Izlet je bil lep, prav uri. Vsak od povabljenih je dobil svoje terensko vozilo tako pa nam je bilo naklonjeno tudi vreme, kajti bilo BMW X3-xDrive, s katerim smo se podali na skupin- je sončno. Marjan Repše sko vožnjo. Prvi v koloni vozil je vozil naš organizator, za njim pa smo se podali vsi povabljeni, bilo nas je 10. Vsak od avtomobilov je bil opremljen z ozvočenjem, da so vsi avtomobili dobili enake informacije od organizatorja. Ker sam ne bi slišal organizatorja, kaj naj naredim v avtomobilu, da bo določena funkcija delovala, mi je pri tem zelo pomagala tolmačica. Brez nje ne bi mogel tako uživati v vožnji kot sem. Najprej smo se podali proti Vršiču, a je bil prelaz Vršič zaprt zaradi plazu, zato smo na drugem ovinku obrnili in se podali ‚čez cesto od Kranjske Gore‘ na goro Srnjak, ki je na nadmorski višini 955 m. Organizator nam je na poti razlagal zelo zanimive stvari, tako o avtomobilu kot o okolici. Sam avtomobil Terensko vozilo BMW X3 xDrive

ODMEV TIŠINE

10

JANUAR–FEBRUAR 2013


IZKUŠNJE

Izziv tolmača

D

elo tolmača je včasih prijetno, včasih manj prijetno in naporno, spet drugič stresno, kdaj zanimivo in poučno a vedno odgovorno. Tolmači smo medij, skozi katerega potuje informacija od tistega, ki jo sporoča do tistega, ki jo sprejema – torej od slišečega govorca do gluhe osebe in obratno. Delo je treba jemati skrajno resno, da informacija pride do cilja v taki obliki, da jo gluha oseba razume in da ne izgubi svoje sporočilnosti, svojega pomena. Potrebna je tudi velika mera empatije, to pomeni sposobnosti vživljanja v drugo osebo. Treba je razumeti gluhe osebe, njihove specifike in način razumevanja in sporazumevanja, da je tolmačenje uspešno. Če je vsebina povedanega zahtevna, je temu primerno tudi tol­mačenje zahtevnejše. Se pa tolmači pri svojem delu tudi veliko naučimo in hote ali nehote širimo svoja obzorja znanja. Tako sem tudi sama že večkrat tolmačila najrazličnejša predavanja, tečaje, izobraževanja in tako spoznala mnogo zanimivih stvari, ki jih sicer verjetno ne bi nikoli. Tako me je sredi januarja prosil za pomoč tudi g. Marjan Repše, in sicer za tolmačenje tečaja uporabe računalniškega programa, Osnove Creo. Gre za računalniški program, namenjen predvsem oblikovanju, ki ga g. Marjan Repše uporablja pri svojem delu. G. Repše ima orodjarsko podjetje in pri svojem delu sledi trendom. Brez znanja, kako uporabljati računalnik, in poznavanja takih in podobnih strokovnih programov, bi ga že zdavnaj povozil čas. In g. Marjan je zelo vedoželjen in željan novih znanj in zato sem sprejela tolmačenje. Že v preteklosti sem mu večkrat tolmačila in vedela sem, da bo tolmačenje zelo zahtevno. To pa predvsem zato, ker je zelo strokovno in specifično, o stvareh, o katerih sicer ne vem kaj dosti. Na tečaju je šlo g. Marjanu zelo dobro. Gluhi osebi je veliko težje slediti kot slišeči. Saj je treba istočasno gledati tolmača in tudi na platno kaj predavatelj dela, medtem ko predava. Toda z voljo in predznanjem je šlo, čeprav morda malenkost počasneje. Marsikdo, pol mlajši od g. Marjana, bi bil lahko ponosen na tako znanje in željo po učenju. Med tečajem pa me je g. Marjan prosil še za bolj prijetno tolmačenje, in sicer za tolmačenje na testni vožnji s terenskim vozilom BMW X3 v Kranjski gori. Sprva je mislil, da ne bo potreboval tolmača, potem pa se je vseeno odločil, da ga potrebuje. In izkazalo se je, da se je odločil prav, saj je bila testna vožnja vodena s strani inštruktorjev vožnje. Najprej sta inštruktorja podala nekaj informacij in podatkov ter navodil, nato pa se je vsak od prijavljenih šoferjev s svojim testnim vozilom odpeljal po Kranjski gori, med seboj pa so bili povezani preko radijske postaje. Tako sem mu lahko prenesla navodila, kam zaviti, na kaj biti pozoren, kdaj počakati, kdaj speljati in podobno. Po napornem tečaju je bilo tako tolmačenje prav dobrodošlo. Vsi smo se imeli lepo, jaz sem ponovno preizkusila nekaj novega, česar mogoče ne bi, če me ne bi prosil za tolmačenje. Tako sem na kratko opisala dve popolnoma različni tolmačenji, da boste bralci malo spoznali tudi delo oz. občutke tolmača pri tolmačenju. Ni vedno enostavno

JANUAR–FEBRUAR 2013

in še zdaleč ne samo prijetno. Je pa odgovorno in sama se vedno poskušam maksimalno potruditi, ne glede na to, kaj tolmačim. Naj bo to testna vožnja z najnovejšim avtom ali tečaj, predavanje, obisk pri zdravniku, do tolmačenja pristopim vedno enako resno in zavzeto in tako je tudi prav. Mojca Korenjak, tolmačica ZJ

Slovarček: STRESNO: duševna in telesna obremenitev, naporno EMPATIJA: sposobnost vživljanja v nekoga drugega, njegovo mišljenje, občutke... SPECIFIKA: posebnost, značilnost, TREND: usmeritev, razvojna smer POVOZIL ČAS: zastarelost, nezmožnost slediti napredku, razvoju PREDZNANJE: osnova, podlaga v znanju, na katero lahko znanje še dodajaš ZDALEČ: niti slučajno, sploh ne MAKSIMALNO: najbolj oz. največ kot je možno ZAVZETO: predano, potruditi se

Napovednik športnih dogodkov MAREC: 2. DP V ŠAHU organizator: DGN MURSKA SOBOTA lokacija: naknadno 23. TURNIR VETERANOV V KOŠARKI organizator: MDG LJUBLJANA lokacija: GIMNAZIJA MOSTE, Zaloška 74, Ljubljana APRIL: 6. DP V BOWLINGU (trojice) organizator: DGN LJUBLJANA lokacija: BOWLING CENTER BK 300, Regentova ulica 35, Ljubljana 13. DP V ODBOJKI (m/ž) organizator: DGN SEVERNE PRIMORSKE NOVA GORICA lokacija: naknadno Točne informacije (začetek in lokacija tekem) bodo objavljeni, ko prejmemo vabila iz omenjenih društev. Termini športnih dogodkov se lahko spreminjajo na podlagi obvestila organizatorja. Spremljajte razpise, objavljene na oglasni deski v društvu in na spletni strani www.mdgl.si

11

ODMEV TIŠINE


PREDAVANJE

Sadje in zelenjava – ZA ali PROTI prehladu in drugim V sredo, 23. januarja 2013, ob 18. uri je v prostorih društva potekala delavnica na temo prehrane proti prehladnim obolenjem, ki se je je udeležilo veliko gluhih. Delavnico je vodila Tanja Giuliatti Davinič, profesorica zdravstvene vzgoje.

T

okratna snov in delavnica sta prinesli veliko zanimivosti, saj smo izvedeli, da je potrebno vsakodnevno uživanje sadja in zelenjave, če hočemo ostati vitalni in zdravi. Zima lahko prinese veliko veselja, hkrati pa je vlažno in hladno vreme večkrat vzrok za prehlade in virusna obolenja. Med zimskimi meseci pa je telo še posebej izpostavljeno nevarnim zunanjim vplivom in neželenim mikroorganizmom. Ker je imunski sistem tako obremenjen, mu moramo pomagati, okrepimo pa ga lahko z ustrezno prehrano. Ustrezna prehrana naj bo čim bolj raznolika in naj vsebuje čim več sadja in zelenjave. Da vam ne bi prehladi in gripa tudi letos skrajšali dopusta ali počitnic na smučanju oziroma vam onemogočili kako drugače uživati v zimskem času, priporočamo, da na svoj jedilnik uvrstite naslednja živila:

SADJE je naziv za človeku užitne plodove različnih dreves in grmov. Večji del sadežev lahko uživamo sveže, le dobro naj bo oprano. Sadje radi uživamo, ker je sočno. Večina sadja vsebuje veliko vode z bogato zalogo vitaminov in mineralov. Sadje je aromatično, ker vsebuje jabolčno ali limonsko kislino ter eterična olja. Vsebuje tudi celulozo, ki pospešuje prebavo. V Sloveniji sadje zelo dobro uspeva, saj gojimo 30 različnih sadnih vrst. Po priporočilih WHO naj bi odrasel človek na dan zaužil 100 – 200 g različnega sadja in enako količino vrtnin. Odločilno vlogo ima vitamin C, ki ”komandira” kar 670 različnih procesov, tudi obrambnih. VITAMIN C tudi pomaga pretvarjati toksine v neškodljive vodotopne snovi ter spodbuja delovanje vseh obrambnih aktivnosti in ”celjenje ran” po obrambnih spopadih v telesu. In nikakor ne smemo pozabiti na minerale: železo, kalcij, mangan in magnezij. Kalcij pomaga izdelovati encim, ki ga celice T uporabijo za onesposobljenje povzročitelja okužb ter – podobno kot vitamin C – sodeluje pri uničevanju virusov. ANTIOKSIDANTI so snovi, ki jih najdemo v svežem sadju in zelenjavi ter ščitijo naše telo pred vdori škodljivih snovi. AVOKADO, sadež bogov Avokado sodi v skupino najbolj hranljivih sadežev. Po vsebnosti hranil je najimenitnejši sadež, kar jih najdemo na Zemlji. Vsebuje skoraj vse bistvene hranilne snovi, ki so pomembne pri zmanjševanju tveganja za nastanek hudih bolezni.

ODMEV TIŠINE

12

Večinoma avokado blagodejno vpliva na bolezni srca in ožilja – na motnje srčnega utripa, pri prekrvavitvi, varuje pred srčnim infarktom, uravnava visok krvi tlak in blaži predmenstrualne težave. Lecitin v avokadu znižuje holesterol in trigliceride v krvi. Po zaužitju smo bolj kreativni, saj so možgani bolj prekrvavljeni in imajo več kisika in hranilnih snovi. Avokado kot odlična vlažilna in hranilna sestavina pomaga pri obnavljanju in pomlajevanju kože, saj avokadova olja povečajo kolagen v koži. Koža je tako bolj čvrsta in elastična. Bogat je z antioksidanti, ki delujejo kot preventiva pred številnimi obolenji – predvsem z vitamini A, C in E, ki pomagajo „čistiti“ presežek prostih radikalov v celici. UŽIVANJE SADJA IN ZELENJAVE: SKORAJ VSI JEMO PREMALO ZELENA Od Azije in severne Afrike, preko Sredozemlja do Evrope in Anglije, je kot divja avtohtona rastlina bila zelena poznana vsem narodom že v pradavnih časih. Kot venec so ga nosili na pogrebnih svečanostih v Egiptu in najden je v grobnicah faraonov. V Homerjevem obdobju je bila zelena simbol lepote in veselja. Stari Rimljani so za nekoga, ki je umiral govorili: “Preostane mu samo še zelena!” Stari Grki so cenili zeleno kot najdražje cvetje za grob, zelo pa so ga radi tudi jedli. Še danes je pri Grkih zelena simbol sreče in veselja, zato se pri družinskih slavjih, v znak sreče in veselja ob rdečo in belo čebulo obesi tudi koren zelene. Hipokrat jo je priporočal vsem, ki imajo trzajoče živce. Zelena vzbuja tek, pospešuje delovanje prebavil in preprečuje krče in napenjanje. Pospeši odvajanje vode iz telesa. Zato so jo priporočali za čiščenje krvi in za lajšanje težav s protinom, z revmo in z zastajanjem vode v telesu. Je splošno krepčilo in niža krvni tlak. RDEČA PESA vsebuje veliko koristnih vitaminov, največ ima vitaminov C, B1, B2, P in PP vitamina, od mineralov pa kalija, fosforja, kalcija in silicija. KALCIJ torej ni le v mleku ali kalcijevih tabletah, temveč ga je v obilju tudi v rdeči pesi. Kalcij deluje proti alergijam ter težavam s kožo in kostmi, kalij pa ugodno deluje na vsa mehka tkiva notranjih organov v trebušni in prsni votlini ter na mišice. Kdor ima krče, mora za lajšanje težav zaužiti dovolj kalija. FOSFOR sodeluje v telesu pri presnovi maščob in škroba, telesu zagotavlja energijo, vpliva pa tudi na kostno gostoto in celjenje kosti. SILICIJ krepi vezno tkivo (kolagen), ki daje koži oporo, gladi kožo in preprečuje nastajanje gub, ugodno pa vpliva tudi na čvrste nohte in lase. Silicij je povezan s prožnostjo arterijskih sten, zmanjšuje tveganje za bolezni srca v starosti. Veliko ga je v rdeči pesi, čebuli, žitih (proso, oves, riž, ječmen, pšenica), v kalčkih alfa alfa, trdi vodi in njivski preslici.

JANUAR–FEBRUAR 2013


obolenjem Rdeča barve pese izvira iz zdravju koristnega antociana, ki v boju s prostimi radikali deluje kot antioksidant. INGVER ima naslednje zdravilne lastnosti: zaščiti srce in ožilje je zdravilo proti razjedam blažilec artritisa dnevni energetski tonik pomaga pri prebavi deluje kot naravna terapija za prehlade in glavobole lajša menstrualne težave & slabosti NE SMEMO POZABITI ŠE NA ENO VRSTO ZELENJAVE Katere sestavine križnic prispevajo k zaščiti zdravja? Fitonutrienti, ki ga ima v veliki meri BROKOLI. Fitonutrienti križnic opravljajo naslednje funkcije: • Povečujejo proizvodnjo encimov, ki uničujejo določene rakotvorne dejavnike (predvsem tiste, ki sodelujejo s hormoni), • Preprečujejo, da bi se »dobri« estrogen spremenil v »slabega« in tako zmanjšujejo nevarnost raka na dojki, • Ščitijo celice pred vdorom »slabega« estrogena tako, da ga ne spustijo skozi celično ovojnico, • Zavirajo nastajanje rakotvornih elementov tako, da preprečujejo aktiviranje njihovih predhodnikov (toksinov in mutagenov). Poleg tega da zmanjšujejo verjetnost, da zbolimo za kakšno obliko raka, lahko sestavine iz križnic še drugače koristijo našemu zdravju: nevtralizirajo toksine, znižujejo raven holesterola, prispevajo k dobremu delovanju imunskega sistema, uravnavajo presnovo. Da ne pozabite, še recept za vaše in naše zdravje: – pol stebla zelene – 1 del brokolija – limona – 1 del ingverja – črna redkev V mešalniku zmešamo pomarančo (za okus), zeleno, košček črne redkve, limonin sok, ingver in brokoli. Mešanica je lepe, svetlo zelene barve. Okus je zelo prijeten in niti malo se ne čuti zelenjave. Je pa zelo hranljiv in pripomore k obrambi pred prehladom. Zdaj pa le k pripravi čarobnega napitka ;) DOBER TEK! MDGL

Še to … V

napovedniku za januar je bila predvidena tudi kreativna delavnica izdelave pustnih mask in srčkov za Valentinov dan. Člani so bili očitno še vedno na »ponovoletnih praznovanjih«, ker sta na delavnico prišla samo dva člana. Čeprav v manjšini, sta naredila nekaj lepih mask. Pohod po Tivoliju in Rožniku je odpadel zaradi obilice snega, zato smo se v večjem številu dru­žili v dvorani društva. Drugi ponedeljek v mesecu pa se je po polletnem zatišju ponovno organiziralo srečanje upokojencev, kjer smo se ob toplem čaju in klepetu dogovorili za nadaljnja srečevanja in pripravili program. MDGL

JANUAR–FEBRUAR 2013

Ekipa PDW

ŠPORT

3. mednarodni turnir v Mariboru

V

soboto, 26. januarja 2013, je DGN Podravja Maribor – Ptuj organiziralo 3. mednarodni turnir v odbojki za ženske. Tega velikega tekmovanja se je udeležila tudi ekipa Power Deaf Women, za katero ste najbrž že »slišali. Turnir v odbojki se je odvijal v dvorani Bojana Ilicha. Prijavljenih je bilo 5 ekip. V tej ekipi so igrale naše članice: Nina Orešnik (kapetanka), Maja Kuzma, Jelena Bolšedonova, Mateja Kanalec in Simona Drev. Spremljal jih je trener Erik de Posarelli. Lansko leto, na lanskem turnirju, so bile Powerke prvakinje, letos pa so na prvem odbojkarskem »kampu« izpilile odbojkarske veščine in nadgradile tehniko, kar se je tudi poznalo na tem turnirju. Kot pri vsakem športu, so bile tudi tukaj vse tekme bolj ali manj borbene. Vedno zmaga ena ekipa, ostale ekipe pa so se zadovoljile z 2. in 3. mestom ali pa s porazom. Rezultati turnirja v odbojki: 1. mesto: Power Deaf Women (Slovenija) 2. mesto: SK NEKO Bratislava (Slovaška) 3. mesto: Mele-CRO (Hrvaška) Najboljša igralka: Jelena Bolšedonova Majčka Foto: Sašo Letonja

KINO KARTE za KOLOSEJ V MDGL imamo nove kino karte za Kolosej. Cena kino kart je spremenjena in znaša 2,88 €/karto. Karte lahko kupite v društvu v času uradnih ur. MDGL

13

ODMEV TIŠINE


20-letnica delovanja Športne zveze gluhih Slovenije

ŠPORTNA ZVEZA GLUHIH SLOVENIJE

ODMEV TIŠINE

Pred 20 leti je Slovenija postala samostojna država in se odcepila od Jugoslavije, posledično smo se odcepili tudi od vseh jugoslovanskih zvez. Leta 1992 je bila na podlagi CISS (Mednarodna zveza za šport gluhih) ustanovljena Športna zveza gluhih Slovenije (ŠZGS). Včlanjena je v razne mednarodne športne zveze gluhih. Prvi predsednik te krovne športne organizacije gluhih je bil Janez Slatinšek. Zgodovina V 20 letih so slovenski gluhi športniki osvojili veliko žlahtnih medalj in ponesli ime male državice po vsem svetu. Prva medalja v samostojni državi Sloveniji, je bila marca 1992 osvojena na evropskem prvenstvu v alpskem smučanju v Franciji. Smučarja Sabina Hmelina in Samo Petrač sta osvojila prvi medalji za Slovenijo na uradnih tekmovanjih. Vendar pa o tem dosežku ni obveščal skoraj noben medij. Med ekipnimi športi je prvo medaljo osvojila slovenska gluha košarkarska reprezentanca. Država Slovenija, ki bi morala biti ponosna na gluhe športnike in športnice, žal ni priznala prvih osvojenih medalj v samostojni državi. Počastitev Počastitev 20-letnice delovanja ŠZGS s kulturnim programom je bila izvedena v četrtek, 13. decembra 2012, v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Na to prireditev so bili povabljeni vsi športniki in športnice ter ugledni športni delavci, ki so bili prisotni v 20 letih delovanja ŠZGS. Prireditev v znakovnem jeziku sta vodila moderatorja Valerija Škof in Robert Lah Veršič. Z pozdravnim nagovorom prvega predsednika ŠZGS, g. Janeza Slatinška, se je začela prireditev v počastitev 20-letnice delovanja te športne organizacije gluhih. Slavnostni govornik na tej prireditvi je bil dr. Tone Jagodic, generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije. Sekretar ŠZGS, g. Petrič, je predstavil in orisal javnosti zgodovino slovenskega športa gluhih. Predstavil je tudi video-projekcijo zgodovine slovenskega športa gluhih, kako smo osvojili zgodovinsko prvo medaljo in vse športnike, ki so s svojo požrtvovalnostjo in odrekanji osvajali žlahtne medalje.

14

Zaslužna priznanja Na oder sta bila s strani moderatorja povabljena novi predsednik ŠZGS, g. Žlajpah, in sekretar ŠZGS, g. Petrič. Podeljevala sta priznanja zaslužnim šport­nikom in športnicam. Dobili so jih: smučarka Sabina Hmelina za zgodovinsko prvo medaljo v Sloveniji, Janez Slatinšek za dolgoletno uspešno vodenje Športne zveze gluhih Slovenije, Janez Kocjan, kapetan takratne postave slovenske gluhe košarkarske reprezentance z osvojeno prvo zgodovinsko ekipno medaljo v ekipnih športih, Aljoša Redžepović za uspešno promoviranje športa gluhih doma in po svetu, Peter Brumen za velike trenerske dosežke v slovenski košarkar­ski reprezentanci gluhih, Bogdan Tanasić za 38 dolgih let neutrudnega in potrpežljivega udejstvovanja v košarkarski reprezentanci gluhih, Svjetlan Vujasin za dolgoletno delo z mladimi gluhimi športniki na Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana, Franc Petrač za dolgoletni doprinos k uspehu slovenske smučarske reprezentance gluhih v individualnih športih. Zaslužnim dobitnikom priznanj iskreno čestitamo. Športnik leta 2012 Na seji predsedstva ŠZGS so potrdili imenovanje najboljših športnikov v letu 2012. Ob tej prireditvi je bila izvedena še podelitev priznanj za najboljšega športnika, športnico in ekipo v letu 2012. Najboljša športnica v letu 2012 je obetavna mlada smučarka Anja Drev. Januarja 2012 je na evropskem prvenstvu v alpskem smučanju do 18 let osvojila prvo mesto, med absolutnimi konkurentkami tega evropskega prvenstva pa odlično tretje mesto. Naziv najboljšega športnika je dobil mladi gluhi perspektivni igralec tenisa Marino Kegl. Na evropskem prvenstvu gluhih v tenisu je osvojil naslov najboljšega mladinskega evropskega prvaka gluhih v tenisu. Najboljša ekipa leta 2012 je brez dvoma slovenska gluha košarkarska reprezentanca, ki je osvojila naslov evropskega prvaka gluhih v košarki. Vsem najboljšim športnikom in športnici iskreno čestitamo in želimo še naprej dobre športne uspehe. Robert Žlajpah

JANUAR–FEBRUAR 2013


ŠZGS

Utrinki s seje ŠZGS

Š

portna zveza gluhih Slovenije vsako leto skliče sejo predsednikov predsedstva športnih sekcij DGNS. Seja je bila izvedena v soboto, 8. 12. 2012, v prostorih DGN Ljubljana. Vodil jo je v. d. predsednik ŠZGS, Damjan Šebjan, po odstopu predsednika ŠZGS, Simona Špana. Seje se je udeležila večina delegatov, ki so prišli kljub močnemu sneženju in obilici snega. Ostali so se opravičili zaradi že omenjenih razmer. Seja bi se morala začeti že ob 10. uri. V. d. predsednik ŠZGS, Damjan Šebjan, se je odločil, da se seja preloži za pol ure. Po polurnem čakanju se je seja naposled začela z večinsko udeležbo delegatov, predsednikov ali namestnikov predsednikov športnih sekcij slovenskih DGN. Najpomembnejša točka seje ŠZGS so bile nadomestne volitve predsednika ŠZGS za preostali mandat, tj. za eno leto. MDGL je vložilo kandidaturo in sicer, g. Žlajpaha. Na začetku seje smo obravnavali različna poročila, sprejemali sklepe ter izbrali organizatorje državnih prvenstev za različne športne panoge. Oglejte si tabelo organizatorjev DP. V letu 2013 bo izveden velik športni dogodek za

slovenske gluhe športnike, in sicer olimpijske igre gluhih v Bolgariji. Na te igre bosta šla slovenska gluha košarkarska reprezentanca in mladi gluhi igralec tenisa Marino Kegl. Omenjeni izpolnjujejo pogoje za olimpijske igre gluhih. Dosegli so zelo vidne uspehe na evropskih prvenstvih. Žal pa predsedstvo ŠZGS ni sprejelo sklepa, ki ga je predlagal Šeb­jan, da bi na olimpijske igre gluhih šla tudi ženska dvojica igralk odbojke na mivki, tj. S. Drev – M. Kuzma. Kljub večkratnim naslovom državnih prvakov to ni bilo dovolj, da bi lahko šla. Sprejelo pa je sklep, da se pošlje najboljša ženska dvojica igralk odbojke na mivki na evropsko prvenstvo v odbojki na mivki, ki bo leta 2014 v Turčiji. Pred koncem seje ŠZGS smo izpeljali tudi nadomestne volitve predsednika ŠZGS. Kot edini kandidat sem bil z večino glasov delegatov ŠZGS na tajnem glasovanju izvoljen za enoletni mandat. Zahvalil sem se jim za zaupanje in se bom trudil po najboljših močeh. Seja je bila zaključena po dobrih treh urah. Robert Žlajpah vodja športne sekcije MDGL

KOLEDAR DRŽAVNIH PRVENSTEV ŠPORTNE ZVEZE GLUHIH SLOVENIJE ZA LETO 2013 Panoga BADMINTON BOWLING – POSAMIČNO/DVOJICE

Predvideni datum

Organizator

2.2.2013

MDG SLOVENSKE KONJICE

23.2.2013

DGN PODRAVJA MARIBOR

ŠAH – POSAMIČNO IN EKIPNO

2.3.2013

DGN POMURJA MURSKA SOBOTA

BOWLING – TROJICE

9.3.2013

DGN LJUBLJANA

ODBOJKA M/Ž

6.4.2013

DGN SEVERNE PRIMORSKE NG

BALINANJE – POSAMIČNO

18.5.2013

DGN LJUBLJANA

KOŠARKA – TURNIR

25.5.2013

DGN KOPER

ORIENTACIJSKI TEK

1.6.2013

ŠPORTNI RIBOLOV

15.6.2013

MDGN VELENJE

ODBOJKA NA MIVKI M/Ž

31.8.2013

MDG LJUBLJANA

7.9.2013

BALINANJE – EKIPNO

5.10.2013

FUTSAL

DGN DOLENJSKE IN BELE KRAJINE NM

AURIS KRANJ DGN CELJE

Koledar je bil 8.12.2012 potrjen na seji predsedstva Športne zveze gluhih Slovenije. Termini državnih prvenstev v različnih športnih panogah se lahko spreminjajo na podlagi obvestila izvajalca oz. organizatorja. Spremljajte razpise DP na oglasni deski društva, spletni strani www.mdgl.si ali www.zveza-gns.si/ pod rub­riko Šport.

KOLEDAR TURNIRJEV MDGL ZA LETO 2013 Panoga

Predvideni datum

Možna lokacija

KOŠARKA – VETERANSKI TURNIR

23.3.2013

Gimnazija Moste

POHOD »100« GLUHIH NA ŠMARNO GORO

25.5.2013

Šmarna Gora

8. ali 22.6.2013

Po dogovoru

ŠPORTNI PIKNIK 2. MT V ODBOJKI NA MIVKI M/Ž

30.6.2013

Ilirija

DP V ODBOJKI NA MIVKI

31.8.2013

Ilirija

KOSTANJEV PIKNIK IN TURNIR V BALINANJU

19.10.2013

BK Ilirija in Mostec

MT V BOWLINGU

November

BK 300

ŠAH »Memoriam Jože Kerec«

9.11.2013

Šahovska zveza

TAROK

23. ali 30.11.2013

Športna sekcija MDGL

Pridržujemo si pravico do spremembe terminov. JANUAR–FEBRUAR 2013

Kranjska Gora

15

ODMEV TIŠINE


Modne kreativnosti

Ingver

Moda je način, pravilo življenja v določenem času in prostoru. Pozna­ te pregovor „obleka naredi človeka“? Zato je včasih pomembno, da vemo kako se naj oblačimo, da se bomo odlično počutili.

Ingver je začimbna rastlina, ki raste v tropskih krajih, natančneje, v Indiji in na Kitajskem. Je ena izmed najstarejših začimb. Že dolga leta je pomemben v kitajski medicini.

P

N

Pomen barve Veste, svet okoli nas ni črno-bel, ampak je lep in pisan in se nam ponuja v veliko različnih barv. Barve uporabljamo za komunikacijo in spreminjanje volje. Opisali bova sivo, zeleno in modro barvo, ki so primerne za zimsko razpoloženje. Lahko si izberete katero drugo barvo, če vam tako paše. SIVA je mešanica med belo in črno. Za barvo lahko stojita dolgočasnost in žalost, vendar pa jo lahko kombinirate z dodatki v kakšni živahni in mirni barvi, pa boste videti bolj opazni. MODRA daje občutek miru in harmonije, deluje sproščujoče. Označuje zrelost, razumnost in natančnost. Je med najbolj priljubljenimi. ZELENA je najbolj naravna barva. Povezana je z naravo, ki daje življenje, mladost in svežino. Kombinacija modre in bele označuje pozitivno naravnost. Kombinacija črne, rumene in vijolične pa označuje negativnost. Lahko si pomagate z dodatki, na primer s šalom, uhani, zapestnico. Pri šalu si lahko izberete različne teksture in barve, lahko enobarvne ali večbarvne.

Zagotovo se sprašujete, ali je to zdravilo, začimba ali zelenjava? Lahko je, kar želite. Lahko ga vzamete kot zdravilo za vnetje grla, ko ste bolni, ali kot začimbo za boljši okus.

omembno je, da večkrat menjate način oblačenja in barvo oblačil, ker vam bo sprememba izboljšala počutje in dala novo osebnost. V tem članku se bova posvetili barvi, tj. temu, kaj pomenijo barve. Barve, ki sva jih izbrala, so primerne pozimi oz. mrazu.

Rdeč šal lahko kombinirate s sivo jopo

ajbolj zanimivo je, da so ga nekoč uporabljali tudi v lepotnih salonih. Kot začimba je priljubljen v drugih državah, pri nas pa počasi prihaja v rabo. Marsikdo ne pozna zdravilnih učinkov te rastline, marsikdo pa za ingver še slišal ni. Zato sva ga izbrala, da boste več izvedeli o njem.

Lahko se uporablja za:  sadne solate,  mešan kompot,  razne kolače ter tudi za napitke:  čaj,  pivo,  kava,  vino.

Ingver

Po lastnih izkušnjah priporočava čaj, če ste prehlajeni, kašljate ali pa imate boleče grlo. Daje pekoč, oster in aromatičen okus. Zelo pomaga če pijete dva ali več dni zaporedoma. Zdravi boste kot riba. :) Uporabljamo ga tudi za prebavo, olajšuje napenjanje in pomirja želodčne in črevesne krče. Pomaga pri bolečih mišicah ali sklepih, slabosti in bruhanju, slabi prebavi, menstrualnih bolečinah, driski … Ingver pomaga pri marsičem. Več informacij o tem pa na spodnji spletni povezavi. Kje kupimo oz. dobimo ingver? Lahko ga kupite v običajnih trgovinah, v manjših in večjih. Če ga ne boste našli, ga lahko kupite tudi v Sanolaborju ali pa v zeliščnih trgovinah, kjer boste dobili posušen ingver. V večjih trgovinah lahko kupite tudi ingverjev čaj.

Šal s različno teksturo in barve lahko kombinirate s sivo jopo

Priprava ingverjevega čaja: - sveži ingver in - 1 liter vrele vode.

Čokolada Kdo nima rad čokolade? Vsakdo obožuje čokolado, a ne? Ne poznam osebe, ki je ne obožuje. Toda malo ljudi ve, da je čokolada tudi zdravilo za lase, kožo in za ohranjanje dobre oblike.

V

onj čokolade je pomirjujoč in sproščujoč in če namažemo obraz s čokolado, lahko odpravimo stres. Ne mažemo je samo na obraz, lahko jo nanašamo na celotno telo. S tem si pomagamo pri odstranitvi odpadnih snovi, ki jih ne rabimo v telesu, in strupov iz telesa, ki se v njem nabirajo pozimi. Po nanosu maske se bo vaša koža na obrazu izboljšala, izgledali boste mlajši in bolj sveži. Postopek: Čokolado za masko za pomladitev obraza lahko naredimo sami doma. Potrebujemo 50 gramov visoko kakovostne čokolade in čajno žličko olivnega olja. V ponev damo vrelo vodo, nad ponev pa damo še drugo ponev, da bomo vanjo dali čokolado. Ko se čokolada stopi, damo vanjo olivno olje. Premešamo in damo ven iz vrele vode. Pustimo nekaj časa, da se ohladi. Nanašamo jo s pomočjo čopiča, lahko uporabimo kuhinjski čopič ali čopič za make up, odvisno kaj imate. Pustimo 15 – 20 minut. Po tem pa obrišimo z vato, pomočeno v toplo vodo. Priporočava vam, da poskusite. Ne bo vam žal. Sigurno boste uživali.

Čokoladna maska

Kuhanje čokolade

Ingverjev čaj

Ingverjeve korenine narežite na tanke, 5 do 6 cm dolge kose. Ko voda zavre, jih dajte v vodo. Kuhajte na počasnem ognju 1 minuto. Pokrijte in pustite mirovati 10 do 15 minut. Po volji lahko dodate med, limonin sok ali sladkor. Vir: www.bodieko/ingver Slovarček: AROMATIČEN – ki ima prijeten vonj

Mateja Kanalec in Jelena Bolshedonova


Odmev tišine 1-2 2013