Issuu on Google+


Naj bo leto, ki prihaja polno vztrajnih misli, premišljenih odločitev in daržljivo z drobnimi uspehi. Naj ti prinese nove priložnosti in uresničitev želja. Srečno 2011 tvoj Mladinski center


OŠ VAČE

delavnice na


Začeli smo v telovadnici, razložili so nam kaj bomo delali, kako bomo delali in do kdaj bomo delali. Odšli smo v 1. nadstropje, kjer smo dobili liste in MCcajtng. Najprej smo odšli v 7. razred ter anketirali učenca, ki smo si ga zbrali po želji. Vprašali smo ga 10 različnih vprašanj ter jih zapisali. Nato smo odšli še v 6., 7., 8., 1., 2. razred ter si tudi tukaj zapisali odgovore vsakega učenca iz posameznega razreda. Naša naloga je bila anketirati vsakega učenca ter si zapisati odgovore. V šoli nam je odpadla 3. in 4. ura (odlično!!). Na koncu anketiranja vseh učencev smo morali iti nazaj v razred, kjer smo začeli, ter iz nekaj besed ustvarili cel članek. Nejc V.

»Dobili smo zelo zanimive odgovore, še posebej tam, kjer so delali sendviče. Večinoma so bile delavnice otrokom všeč in bi te delavnice še večkrat radi ponovili.« Tadej O.


IME: Maja (za prijatelje pčela ali čebelica Maja) PRIIMEK: Jereb (vrsta ptiča, jerebi in jerebice) STANUJOČA: Do pred par tednov sem živela v prelepem malem >>komaj<< mestu Šmartnem pri Litiji, ker pa sem ugotovila, da sem že dovolj stara, da grem lahko na svoje, sem postala žabarka, saj sva se s fantom preselila v LJ-Polje.

ZAPOSLENA: Trenutno še ne-redno zaposlena, delam preko študenta pri Halo Katri - moje delo je, da se po Ljubljani furam s puntiči in raznašam hrano. Razvažanje mi je zelo super, saj ni vedno eno in isto monotono delo, in se ti med vožnjo dogodijo različne zabavne prigode. Pa še urnik sama določam, kar je najbolj fajn. Druga zapolnitev mojega prostega časa je v MC-ju, kjer delam obvezno prakso, ki pa mi je bolj v užitek kot pa v breme, saj sem tam po dolgem času našla stare prijatelje, ki smo se družli in ga žural skupaj, pozneje pa izgubili stike. IZOBRAZBA: Prva izobrazba, kuharska šola Zagorje - ker mi je v tistem času pasal mal več žurat, je šola nedokončana (otroc ne hodte po mojih stopinjah ni nč luštenga pri tem, vam povem iz izkušenj). Druga izobrazba, trgovska+ekonomska na Ičotu Litija- po tehtnem razmisleku in pospešenega obračanja zarjavelih koleščkov v glavi, sem končno neki spacala skupi. Tretja izobrazba, višja šola - Organizator socialne mreže - s tem se trenutno zelo zagreto ukvarjam, saj je to moj naslednji cilj, ki sem si ga določla. HOBIJI: Imam jih mali miljon, zato bolje, da jih ne naštevam, saj bi porabila cel list papirja, preden bi prišla do polovice seznama. Ni vredno - kr vrjemte mi na besedo. FETIŠ: Knjige - to mi je največji fetiš. Ni važen kam grem al kaj delam, ena knjiga mora biti zraven mene, al v avtu al na šihtu ni pomembno, že od osnovne šole sem knjižni molj, ki se nikoli ne loči od knjig.


Vse se je začelo s tem, ko so se v MC-ju začele nabirati stvari in je že počasi primanjkovalo prostora. Ljudje so prinašali svoje stvari npr.: obleke in igrače, ki jih ne uporabljajo več, zato smo se odločili, da si rezerviramo stojnico pred športno dvorano v Litiji in pridobljene stvari podarjamo naprej drugim ljudem, ki si le-teh ne morejo privoščiti. Še preden smo stojnico prvič postavili, se je bazar odvijal kar v MC-ju samem, kar pa takrat še ni bil tolikšen projekt. Oktobra smo v Litiji prvič postavili stojnico »vse zastonj«, kar pa je bilo ljudem zelo všeč. Nekateri so svoje stvari prinašali, drugi pa odnašali. Skratka, dan je bil tako uspešen, da smo se odločili to ponoviti. Stojnica »vse zastonj« se bo ponavljala enkrat mesečno, večinoma bodo to sobote dopoldan. O MC bazarju smo objavili po radiu in na letakih. Očitno je ljudem ideja res všeč, saj je akcija uspešna. Na MCjevi stojnici delamo prostovoljci in s tem pomagamo socialno ogroženim. Do sedaj smo v Mladinskem centru Litija zbrali že 25 škatel z oblekami in igračami, kar je zelo veliko. Zahvala gre vsem ljudem, ki so se na akcijo lepo odzvali in pomagali pri zbiranju. Prav tako pa se moramo zahvaliti litijski komunali, ki nam je ponudila pomoč pri opravljanju dobrega dela. Barbi O.

mc bazar ali

stojnica

vse zastonj


‘In zakaj nihče ne pomisli, da v naravi nič ne poteka linearno navzgor, kot si v liberalnem kapitalizmu predstavljamo razvoj, temveč vse kroži?’ (T.B., Delo) Predstavljam vam gospoda, ki ve o ekologiji več kot marsikdo. Gospod je ekološki ombudsman. Je mož, ki je postal sinonim za sobivanje z naravo. Brez dlake na jeziku prikaže absurdnost potrošništva in naše slepo blejanje z njim. To je Anton Komat. V nadaljevanju vam posredujem njegove izjave, ki vsebujejo toliko zanimivih in razsvetljujočih informacij, da vam podajam na koncu še linke do njegovih člankov. Resnično vam priporočam, da si vzamete čas in se zamislite! Američani so naredili eksperiment in so več kot 200 stanovanj 14 dni pustili brez čiščenja. Potem so vzeli mikrobiološke vzorce. In kje so našli največ bakterij? Na tipkovnicah računalnika jih je bilo 200-krat več kot v straniščni školjki, ki so jo medtem splakovali samo z vodo. V istem razredu sta še mobitel in daljinec. Vse zlivanje čistil in razkužil je posledica reklamne obsesije s sterilnostjo stanovanj. V stranišče bo ekolog od časa do časa vsul nekaj sode, da očisti vodni kamen, in sol. Absurd potrošništva je, da danes prodajajo zelo nevarna čistila z učinkom sode, ki so petkrat dražja od iste količine sode. Ogromne parkirne površine megamarketnih in industrijskih con, avtoceste in druge asfaltirane površine so narejene tako, da voda hitro odteka v kanale in ne pronica več v zemljo, torej je ne namaka več. Imamo v bistvu relativno sušo, čeprav padavin ni premalo. Na planetu ima filozofijo neomejene rasti samo rakavo tkivo, za katero pa vemo, da gresta na koncu k vragu in rak in njegov gostitelj. Bom povedal osebno izkušnjo. V naši družini je bila pradedova sekira, na njej je bila še letnica 1885. Eno samo sekiro smo imeli praded, ded, oče in jaz, bila je iz vrhunskega jekla. Meni so jo žal ukradli, tako da sem kupil novo, a mi je v dveh urah počila na navadni grči. Kupil sem še eno, pa mi spet ni služila. Zdaj proizvajamo kramo, ne pa kakovostne izdelke. Država naravnost podpira ustekleničenje vode, ker ji to prinaša zaslužek od koncesije in DDV od prodaje. Toda za liter vode v plastenki se zlije mimo pet

litrov, porabi četrt litra nafte, nato pa še plastenka konča na deponiji. Zraven se iz plastenke emitirajo v vodo še nevarne kemikalije, ki so hormonski motilci. Ko sem hodil po Pomurju zaradi onesnažene vode, sem se pogovarjal z župani, ki so mi kazali, da analize vzorcev ne kažejo nič alarmantnega. Vzorec je bil seveda ničen, ko pa analiza ni merila najpomembnejšega - vsebnosti atrazina in nitratov! Bili so presenečeni in so mi rekli, da tega niso vedeli. To je vprašanje ekološke pismenosti. Velika večina politikov je ekološko popolnoma nepismena, da o zdravstvu ne govorim. (Vir: http://www.mladina.si/tednik/200907/anton_komat__ekoloski_ombudsman) Ali si predstavljate preživele člane propadle civilizacije, ki med ruševinami nekdanjega sveta iščejo hrano, najdejo pa priročnik Kako se v enem tednu znebiti celulita? ali pa morda Kako postati v letu dni milijonar? Prepričan sem, da bi raje našli nabor uporabnih navodil, ki bodo pri roki, če pride do najhujšega. Zadnja taka so pri nas izšla davnega leta 1971, in če imate srečo, jih boste našli v antikvariatu. Živimo v tekmovalnem, sila površnem svetu in vajeni smo poslušati predvsem stališča interesnih elit, tako ekonomskih kot političnih. Te pa ne priznajo svojih zmot niti takrat, kadar vedo zanje. Vsi po vrsti se borijo za svoje ozke interese, sklicujejo pa se na človeštvo. Politiki so tako odvisni od nenehne gospodarske rasti kot narkomani od heroina. Toda metadona za drogirane politike še niso našli. (Vir: http://www.jana.si/kolumne/anton-komat/Ali-sem-kurba-ce-uporabljam-vibrator.html) Intervju v Katedra-on.net: http://www.katedraon.net/index.php?option=com_ content&task=view&id=233&Itemid=1 Članki v reviji Jana: http://www.jana.si/kolumne/anton-komat/

Branka


jesenske poÄ?itnice

v MC-ju


»Jesenske počitnice, ju-hu-hu! Ne bo se potrebno učiti, ne bo nama treba iti v šolo.« sta vpili moji hčerki. Jaz pa si mislim svoje. Pa saj veste kakšne smo , v veliki večini, mame: »Kaj bosta počeli cel teden?!« Na naše veselje in zadovoljstvo je tu naš MC Litija, ki vedno poskrbi za nas. Moja 10-letna hči Lea je od veselja kar skakala in sijala od sreče. V MC-ju so namreč pet dni zapored vrteli filme od Harryja Potterja. Filmi so bili dolgi, vendar otrok in tudi nas odraslih to ni motilo. Med ogledom filmov smo se posladkali. Za kuharske mojstrovine: čokoladne banane, karamelizirana jabolka, bučni piti – slano in sladko, je poskrbel prostovoljec Jure Čebin. Tople napitke pa je čarala simpatična Tina Baš, prostovoljka.

8-letna hči Ana je najbolj prišla »na svoj račun«, ali bolje povedano do umetniškega izraza pri čarovniško ustvarjalnih delavnicah. Vsi mali (pa tudi veliki) čarovniki in čarovnice smo se morali urediti za na »Noč čarovnic«. Delali smo čarovniške metle, palice za čaranje, čarovniške klobuke. Buče so dobile svoje obraze. Vsi prostovoljci so/smo se zelo potrudili za pravi čarovniški teden. Posebej moram pohvaliti Majdo, ki so jo mali in malo večji »hudički«, oprostite, čarovniki in čarovnice utrudili na bazenu Atlantisa. In končno je prišla sobota. Moji dve mali čarovnici je bilo potrebno urediti: obleči in namazati. Poveznila sem si še svoj čarovniški klobuk, vzela v roke »čarobno« palico, zajahale smo metle in pristale v kleti gradu Bogenšperk. V medli svetlobi med pajčevinami in nagrobnimi spomeniki so moje male čarovnice v najbolj oddaljenem kletnem prostoru spustile čarovniški »KRIK«. Vse te krike je posnela in režisirala Martina, prostovoljka s Češke. Vidite jih na straneh MC-ja. Letošnje jesenske počitnice so bile nepozabne in nestrpno čakamo na nove ustvarjalne delavnice in nove izzive v Mladinskem centru Litija. Čarovniški pozdrav Dagmar


VSaK poGLed nAj bo videN Tale članek je v prvi vrsti namenjen vSem. Nadalje je namenjen vsem dušcam s široko odprtimi očmi, srcem, s soncem v očeh in nasmehu, z zgovornimi rokami, ki te vtise skrbno ter z občutkom pretvarjajo v nekaj čudovitega. Ta članek je namenjen vsem, ki se ukvarjate z likovnim izražanjem, pa tudi tistim, ki radi opazujete likovne izpovedi. Bistvo likovnega, vizualnega izražanja ni le v končnem izdelku (slika, fotografija, risba ...). Bistvo likovnega, vizualnega izražanja ni le v končnem izdelku (slika, fotografija, risba ...).

Gre za poskus posameznika, da z rokami svojih misli, svoje duše in srca seže v svet materialnega, in tam s prefinjeno manipulacijo spremeni snov, ji vdahne (svoje) življenje. Rezultat je nek statičen predmet, ki pa opazovalca vendarle nagovarja v tisoč jezikih, saj odpre pogovorno okno z njegovimi mislimi, srcem in dušo. Svet ni le eden - vsak izmed nas ga vidi s svojimi očmi, ga oblikuje z mislimi, vtisi ... Svetov je toliko, kolikor je vseh ljudi. In ljudje potrebujemo druge ljudi (in njihove svetove), da v svojem svetu nismo osamljeni, da svoje bistvo delimo in s tem bogatimo drug drugega. Naučiti se moramo slišati, videti in razumeti svetove drugih, saj to v nas odpira vedno nova obzorja in nove poglede ... na nas same. Likovno izražanje ima zatorej izjemno pomembno vlogo - tako za umetnika, kot za opazovalca. Prvemu pomeni raziskovanje, razkrivanje in odkrivanje najintimnejših kotičkov lastnega sveta; in ko med procesom ustvarjanja najde, kar je iskal, najdeno bistvo preko izdelka ponudi drugim. Ta izdelek se vtisne v opazovalca, v njem zaneti iskrico čustvovanja, razmišljanja in razumevanja, ga odpira in spodbuja k iskanju novega v sebi. Tako se sejejo misli, tako se oblikujejo svetovi, naše duše. Tako rastemo skupaj z drugimi, skupaj sestavljamo mozaik sveta. MC Litija vsak mesec ponuja (bolj ali manj znani) umetniški dušci možnost, da za en mesec popestri stene prostorov MCja, torej svoja dela razstavi. Vsi, ki si želite razkriti in deliti svoj pogled in svoj svet z drugimi, za več informacij pišete na mc.litija@gmail. com. SaraJa


Pred približno dvema letoma je bila ustanovljena neformalna skupina Party people Litija. Cilj članov in ustanoviteljev (Ernest Mrzel, Enej Gradišek, Grega Volk in Tomaž Cirkvenčič) je predvsem prebuditi mrtvo nočno in zabavno dogajanje v Litiji. Pravih zabav, ki ti ne bi izpraznile bančnega računa, v Litiji do prihoda naših zabav ni bilo. Prav zato smo se odločili za koncept, ki je bil na dosedanjih 4 zabavah enak, in sicer v smislu plačaš vstopnino vse ostalo je zastonj. Mladi si ne želimo samo dobrih, temveč tudi poceni in kvalitetnih zabav.

Zato se tudi organizatorji nismo ustavili zgolj pri dobrem konceptu. Z vsako organizacijo se učimo novih stvari in na vsaki novi zabavi ponudimo več! Začeli smo z zabavami v Mustang Baru, kasneje prešli na veliko večji prostor – Športno dvorano Litija. In kaj je pri tem najbolj razveseljivo napolnili smo jo oz. ste jo vi!!! Poceni zabava + veliko žurerjev (ne samo iz Litije!) bi že lahko bila formula za nepozabno doživetje, ampak dodali smo še nekaj več! Program in nagrade. Stalnica zadnjih zabav je tudi moški in ženski striptiz, ki dvigneta že tako visoko temperaturo v dvorani, vsakokrat pripeljemo tudi kvalitetnega DJ-a, ki poskrbi za še boljše vzdušje in kvalitetno glasbo. Omenil sem tudi nagrade. Na zadnji zabavi smo vsem obiskovalcem podarili svetleče zapestnice, med samo zabavo z odra metali majice, odsevne trakove, copate, nahrbtnike, kape…

Na tem mestu je potrebno izpostaviti tudi naše sponzorje, ki so nam omogočili takšno radodarnost, pa tudi vsem okoliškim prebivalcem, ki so strpno prenašali brutalen hrup v času naše zabave. Tudi z njihovo pomočjo je šlo lažje. Vas zanima kdaj bo naslednja zabava? Spremljajte naš profil na Facebooku, kjer bodo pravi čas objavljene vse aktualne novice, po zabavah pa sveže in sočne fotke ;) Tomaž C.


krik

30.10.2010 od

16.00 do 20.00


Na predvečer enega najstrašnejših dni v letu - noč čarovnic - je Mladinski center Litija sodeloval pri pripravi čarovniškega dneva na Gradu Bogenšperk. Na gradu smo v njegovih srhljivih kleteh postavili naravnost grozljivo scenografijo, ki je vključevala vse elemente dobre in temačne grozljivke. Mladi in stari so lahko preizkusili svojo mejo poguma s sprehodom med napadalnimi netopirji, gnijočimi krstami, bledimi okostnjaki, zblaznelim frankenštajnom in temačnim pokopališčem, kjer so se svetlikali duhovi davno preminulih. Vsi adrenalina željni obiskovalci so lahko preizkusili tudi prvovrstno giljotino, ki še nikoli do sedaj ni zatajila (vprašajte Tino) in tudi v prihodnje zagotovo ne bo!!! Zaradi neizmerno grozljivega ozračja so se mnogi obiskovalci (predvsem mlajši) na trenutke tako prestrašili, da se je iz njihovih tresočih grl izvil KRIK, ki je dosegal zavidljive visokofrekvenčne tone … V duhu prave zarote smo te KRIKE skrivaj posneli s kamero in jih objavili na youtube strani - povezavo boste našli na naši spletni strani. V kolikor niste šibkega srca, si jih le oglejte. Ker nam je vse KRIKE nekako uspelo oštevilčiti, smo pozvali obiskovalce spletne strani, da glasujejo za najstrašnejši oz. najljubši oz. najboljši KRIK.

Preko izdelovanja čarovniških palčk, metel, klobukov in ostalih čarovniških rekvizitov smo jih spoznali s čarovniško teorijo in prakso. Za večje učne učinke (ki smo jih določili s pomočjo orodja youthpass - vse, ki vas zanima kaj to je, se oglasite v MC-ju) smo jim na platnu projicirali možne situacije, ki bi jih lahko v primeru nonšalantne neprevidnosti doletele na gradu Bogenšperk.

Rezultati so razglašeni spodaj.Ker lahko tovrstni dogodki vržejo iz navideznega ravnotežja še tako trdnega človeka, smo predhodno organizirali za cel teden tečajev (beri delavnic), kjer smo najmlajšim skušali vliti pogum za obisk zatohle grajske kleti.

Kričalo je neverjetnih 76 tresočih oseb in prav vsi so s KRIKOM pristno izrazili svoj nalezljivi strah. Ogledati si jih lahko na spletni strani you tube na povezavi (povezavo najdete tudi na naši spletni strani www.mc-litija.si pod razdelkom video):

Uspelo nam je … vsi so preživeli vse čarovniške ukane … do prihodnjega leta …

http://www.youtube.com/watch?v=PzSRaQwB6zM – 1. del in http://www.youtube.com/ watch?v=ULK3F3B8uMw – 2. del Svoje glasove so/ste nam vztrajno pošiljali po elektronski pošti in tukaj so rezultati. Dobili smo 2 zmagovalca, 2 drugo uvrščena in kar 8 tretjih mest. Zmagovalci so upravičeni do nagrade, ki naj ostane skrivnost. Prevzamejo jo lahko v mladinskem centru, od ponedeljka do sobote od 14.00 do 20.00. Rezultati: 1. MESTO Št. 68 – 5 glasov Št. 74 – 5 glasov 2. MESTO Št. 32 – 3 glasovi Št. 40 – 3 glasovi

Najboljši KRIK 2010

3. MESTO Št. 7 – 1 glas Št. 26 – 1 glas Št. 39 – 1 glas Št. 48 – 1 glas Št. 49 – 1 glas Št. 53 – 1 glas Št. 73 – 1 glas Št. 76 – 1 glas David


poezija JUTRO Bip, bip, bip … Pof! Ugasnem budilko. Nov dan. Spet. Globok vzdih. Počasi odprem oči … Začutim celo svoje telo. In zazeham. Domač vonj rjuh. Kot nežna spomladanska trava. Iz kuhinje pa kliče dragi: ˝Ljubica, kava!˝ Barbi Osolnik

Nikdar več za svet Daj mi jeklene prsi, saj puščice me preveč bole, ko za drugo druga v vrsti, režejo mi rane v srce. Daj mi oči iz stekla, videti ne maram več grozot, in strug ne po katerih kri je tekla, gomil ne, ki dušijo src ropot; Daj železno mi srce, da strah ne gane ga, za druge, da tuji bodo bolečina mu, gorje, dokler ga čakajo zidovi truge; Daj zobe kamnite, da zdrobijo vsakemu obraz, končajo njihove laži srdite, vsilijo jim to kar vidim jaz; Daj mi možgane iz betona, da blaznost jih ne bo ujela, ki lovi jih ko se trudijo živeti, in daj da konec bo prišel pred leti, da nikdar ne bom ne siv ne star, da nikdar več za svet, ki zame mar mu ni, ne bo mi mar. Jakob Konda

POSCANE In še zadnji oreh pred sobo se počasi suši. Suši se, ker ga vsak dan ščije sosedov pes. Suši se, ker ga pogosto ščije tudi sosed. Naslednje leto se bo drevo poscalo na niju. Pa ne bo potičke za praznike. Scala bosta le še drug po drugem in se veselila. Špela


TRENUTEK Trg opustošen v nočnem posluhu pot zravnana z belimi tlakovci pridih starosti z okrušenih fasad tisoče kapljic zbranih v vodnjak le dva para nog... le dva glasova motita sen in polnočno tišino... duši prijateljev tema povezuje, ko nežna misel nezadržno stopiclja Pritisne jo ob okrušeno steno telo njegovo na njenem sloni ustnice drhtijo v strastnem poljubu v namišljenem trenutku se svet izgubi ostane globina v katero... se ne potopi... Ines Čosič -little wing

Oba sva metulja, ujela sva drug drugega, ti si mene, jaz tebe, ti drobiš moja krila, jaz tvoja (jih je sploh še kej ostalo?) ... vse, kar rečeš, si ti, in sem hkrati jaz. Boj se besed ... Raje molčim. Vse sva. In vsak trenutek se iščeva (ker se stalno spreminjava), vsak samega sebe in drug drugega - sva in hkrati nisva, sva vse in sva nična. Rojevava se v trenutek in hkrati umirava. In nimaveze ... jaz sem ženska in sem moški in ti si moški in si ženska, sem mama in ti si moj sin, si moj oče, moj brat, učitelj in vzgojitelj in hkrati sem vse to jaz in se lahko le razlijem v tvojem naročju, se utopim. Si in Sem, to je Vse. Največje Bogastvo je v SVA. In lahko me odvržeš v smetnjak za reciklažo, lahko me pospraviš - skrbno zložiš ali pa zbašeš - v umazano kartonasto škatlo, zapečatiš z rjavim lepilnim trakom, opremiš z napisom DU NoT OuPN ali pa FReDjajL, in porineš v najtemnejši, najbolj zaprašen in odmaknjen kot svojega podstrešja in se me ne tikaš tisočletja ... pa vendar me ne bo več tam, ko me boš z nekim oddaljenim obrazom znova poiskal - v škatli bo lupina dni, ki jih več ne bo. In vsa gravitacija spečih stoletij se bo zgrnila nad njo in jo zdrobila v prah metuljevih kril, odpihnil jo bo zefir, ki piha skozi nebo časa, in ostalo ne bo popolnoma nič. Nočem te v škatli. Čevlji so za to, da se jih nosi, in ladjice za to, da splujejo v svet. In metulji, da letijo. SaraJa


PAULO COELHO (prvi del večdelnega članka) Paulo coelho – glasnik boga, neke vrste duhovnik, ki širi svojo vero v boga v pisani besedi, v knjigah, ki so znane širom po svetu. In vendar njegova vera v boga ni bistvo knjig, bistvena vera je vera v življenje, v ljubezen, v srečo, tako kot je bila vera sama po sebi mišljena v čisti osnovi svojega obstoja. Bralci njegovih knjig se zamislijo nad življenjem, samimi seboj itd. Rad spominja ljudi na stres, ki si ga sami povzročijo, strah, ki jih ovira pri življenju in predvsem moč in ljubezen, ki prebivata v vsakem človeškem telesu, vendar si ljudje ne pustijo vedno dostopa do tega dela. Spodbuja ljudi k verovanju, takšnemu ali drugačnemu, kajti vsak veruje po svoje. Najpomembnejše pa je verovanje v samega sebe. NEKATERI V SLOVENŠČINO PREVEDENI ROMANI - Brida - Ob reki Piedri sem sedela in jokala - Alkimist - Peta gora - Priročnik bojevnika luči - Veronika se odloči umreti - Demon in gospodična Prym - Enajst minut - Zahir - Čarovnica iz Portobella - Zmagovalec je sam

Vsaka njegova knjiga nosi posebno izročilo, ki ga lahko vsak bralec dojame in sprejme po svoje. Vsak se lahko najde v teh zgodbah in vsaka zgodba posebej ima nek cilj, neko pot ali način, ki bralcu lahko pomaga pri dojemanju samega sebe in spodbuja k razmišljanju kakšno življenje živi in zakaj. Ta odlomek je iz knjige Demon in gospodična Prym. Izbran je z razlogom, namreč čisto vsak od nas se je v življenju že soočil s strahom: »Potem je glas – ki se je predstavil kot vladar tega sveta, edini poznavalec dogajanja na zemlji – začel kazati na ljudi, ki so bili okrog njega na plaži. Požrtvovalni oče, ki je pospravljal stvari in pomagal otrokom, da si ogrnejo brisače, pri tem pa razmišljal o ljubezenski avanturi s tajnico, a ga je stresla misel na ženin bes. Njegova žena, ki bi ji bila pogodu neodvisnost, vendar se je bala moževega odziva. Otroci so se lepo obnašali, ker so se bali kazni. Dekle, ki je pod senčnikom sámo bralo knjigo, je hlinilo brezbrižnost, toda njeno dušo je ustrahovala že sama možnost, da bo vse življenje ostala sama. Fant, ki je treniral z loparjem, se je stresel od strahu pred pričakovanji staršev. Natakarja, ki je stregel tropske pijače, je stresala že misel na možnost, da ga lahko vsak trenutek odpustijo. Deklica, ki je hotela postati balerina, je študirala pravo, ker se je bala kritike sosedov. Starcu, ki ni ne kadil ne pil, ker je tako ostajal čil, je v resnici strah pred smrtjo kot veter šepetal v ušesa. Par, ki je tekel po plitvi vodi in so jima valovi oblivali noge, je izza


nasmeha na ustnicah skrival strah pred starostjo, dolgočasjem, invalidnostjo. Moškega, ki je ustavil čoln pred vsemi in jih pozdravil z roko, smejoč se, bakreno rdeč, je preganjala bojazen, da lahko v vsakem trenutku izgubi denar. Hotelir, ki je iz svoje pisarne opazoval to rajsko sliko, si je prizadeval, da bi bili vsi zadovoljni in živahni, od svojih računovodij je zahteval največ, kar je sploh mogoče, in se pri tem bal, da lahko – čeprav je bil še tako pošten – davkarija odkrije napake pri računovodstvu. Strah je bil v vsaki izmed oseb, ki so bile tisto popoldne na prekrasni plaži, jemal jim je dih. /…/ Strah, strah, strah. Življenje je bilo en sam režim strahu, senca pod giljotino.« (str. 72) Ta odlomek je iz sredine knjige, ko je zgodba v vrhuncu dogajanja, glavni liki so raztrgani na več strani in se še odločajo kaj jim je v življenju storiti. Prebivalci kraja Viscos, izgubljenega v času in prostoru, padejo pod vpliv tujca, ki želi odkriti ali je človek v svojem bistvu dober ali slab. Tujec, ki pride v njihov kraj, nosi v svoji duši demona, ki mu narekuje življenje. Ljudem te revne vasice zada težko nalogo in jih postavi na težko preizkušnjo. Če ubijejo sovaščana po lastni izbiri, dobijo dovolj zlata, da si celotna vasica opomore. Časa imajo sedem dni… sedem dni, da se odločijo na katero stran bodo stopili, dobrota ali zlo. Odločitev je vedno težja, kot se zdi. In vendar naj o tem vsak presodi sam…

Za razumevanje pisatelja ali pesnika je vedno dobrodošlo poznavanje njegovega življenja, dogodkov in preteklosti, zato bo v naslednjih številkah pisateljeva biografija in seveda tudi opis knjig, ki so znane po celem svetu in imajo močen vpliv na ljudi. Ines – little wing


tabuji, da se predavanj in pogovorov o teh temah sploh ne udeležujejo. Tabuji prav tako stopnjujejo radovednost, ki je dostikrat prvi in edini razlog zaradi katerega mladi pa tudi starejši na primer prvič poskusijo droge, alkohol, začnejo s spolnimi odnosi … Tabuji nam onemogočajo znanja, ki so nujno potrebna v življenju, zato je prav, da se tega zavemo in tabu teme spremenimo v teme naših pogovorov. Premagajmo tabuje s pomočjo MC Litija

ovira pri mladih tabuji kot in tudi starejših Z besedo tabu označujemo tiste teme,ki v družbeni zavesti predstavljajo nekaj nezaslišanega, nemoralnega, slabega in prepovedanega. Med mladimi in tudi starejšimi so še vedno tabu teme nacionalizem, odvisnost, alkoholizem, kajenje, zlorabe, spolni odnosi, nasilje, mediji ... Tabuji v določeni meri omejujejo kvaliteto in obseg širjenja preventivne vzgoje mladih. Nekatere teme so namreč v ljudeh tako globoko usidrane kot

Kako izboljšati kakovost življenja mladih in jim osvetliti pot pri premagovanju njihov težav, s katerimi se soočajo ter jim nuditi zadostno, kvalitetno in strokovno usmerjanje v zdrav življenjski stil, je v celoti odvisno od vključevanja mladih v številne organizacije, ki so namenjeni mlajši populaciji. Mladinski center Litija je v ta namen oblikoval številne projekte, ki povezujejo mlade v projektno delo, preko katerega se lahko udeležujejo različnih tematskih neformalnih izobraževanj. Vsebine, ki povezujejo mlade v kreativno izražanje hkrati vsebujejo tudi elemente preventivne vzgoje, ki jim zagotavljajo varno pot iskanja informacij, ki jih potrebujejo. Karmen Verdonik


neformalna skupina

Ob tej priložnosti naj vas povabimo na naslednjo KLUBSKO SCENO, ki bo v petek, 21. 1. 2011 ob 20.00 v Mladinskem centru Litija. Pridite naokrog! ;) KONTAKT: 031 702 258 (tiNA) in 040 888 913 (inES)

Jara gospoda S projektom KLUBSKA SCENA, ki ga naša neformalna skupine izvaja v okviru razpisa Nacionalne agencije Mladi v akciji – MOVIT želimo promovirati kreativne mlade ljudi, za katere je nastopanje na naših klubskih dogodkih v Mladinskem centru Litija prvi korak k predstavitvi v javnosti. Mladi neznani poeti se na naših klubskih dogodkih predstavijo ob podpori drugih zvrsti umetnosti, kot je npr. glasba, film, fotografija, kiparstvo, gledališče, ples. Z našimi KLUBSKIMI SCENAMI želimo lokalnemu okolju (in širše) predstaviti »mladinsko« kulturo in vzpostaviti vez med mladimi še neznanimi avtorji.

ks

lubska cena


litijski gasilci v akciji

Prostovoljno gasilsko društvo Litija je v oktobru, mesecu požarne varnosti, pripravilo gasilsko vajo v sodelovanju z Zdravstvenim domom Litija in Policijsko postajo Litija. Gasilska vaja je bila sestavljena iz treh delov in sicer reševanja v prometnih nesrečah, posredovanju pri nesrečah z nevarnimi snovmi in požaru v stavbah. Namen vaje je bil preveriti usposobljenost in delovanje vseh treh ekip v primeru nesreče z več poškodovanimi t.i. masovnih nesreč. Na vaji je sodelovalo 25 operativnih gasilcev iz PGD Litija, 3 člani ekipe NMP iz ZD Litija in 2 policista iz PP Litija. Pri vaji so sodelovali še ostali člani PGD Litija od pionirjev in mladincev do veteranov. PGD Litija se za sodelovanje zahvaljuje ekipi NMP Litija, PP Litija, in vsem prostovoljcem, ki so omogočili, da je vaja potekala brez zapletov. V oktobru smo gasilci tudi uradno pričeli z zbiranjem finančnih sredstev za novo gasilsko vozilo z dvižno platformo. Zato še enkrat pozivamo vse, da je vsak evro, ki ga nakažete na naš TRR: SI56 0202 3001 7996 224, še kako dobrodošel. »Na pomoč!«

Litijski gasilci


Belo

Bele črte

Devetega julija, se je v ameriškem industrijskem mestu Detroit, poslednji otrok družini, rodil eden izmed redkih ali celo edini še živeči blues glasbenik… Jack White. Skozi leta, ko je spal na tleh v svoji sobi med ojačevalci in kompleti bobnov, je razvil svojevrsten pogled na glasbo in posledično tudi življenje. Pri šestih letih je že igral bobne, ki so obenem njegov najljubši inštrument. Večino svojega najstništva je zatiran in čuden preživel v poslušanju bluza, ki je kasneje močno vplival na stil banda »the white stripes«. V tistem času je bi White mnogokrat omenjen kot »čuden otrok s kratkimi črnimi lasmi in zobnim aparatom«. Takrat je odril svojo najljubšo pesem tistega časa … Son House - Grinnin’ In Your Face. V nekem intervjuju je povedal, da je to pesem, po kateri je nastala vsa glasba, ki sta jo naredila z Meg (The White Stripes). Nekje pri petnajstih je Jack delal kot vajenec pri oblazinjevalcu in tam s šefom delavnice ustvaril skupino The Upholsteres (oblazinjevalca). Ker je šef igral bobne, je pač Jack igral kitaro. Posnela sta ploščo z naslovom Makers of High Grade Suits (ustvarjalca oblek visokega razreda). Do sedaj je že razvidno, da je imel nek globok občutek za humor. Ker je bilo njegovo vajeništvo neprofitno, je primanjkovalo opreme in »tretjega oblazinjevalca«. Že tako sta pisala besedila in glasbo na notranje strani kavčev in po stenah in račune pisala s kredo …

Nato je fant odrasel v globoko temo in s svojo bodočo ženo, čeprav sta vseskozi trdila, da sta brat in sestra, ustvaril The White Stripes. Skupina je bila po prvencu nekako zadržana v podzemlju Mišiganskega garažnega rock gibanja. Šele po drugemu albumu De Stilji, ki je dosegel 38 številko na ameriški Billboard lestvici, sta šele začela počasi dobivati nekakšno razpoznavnost/razvpitost. Elephant, White Blood cells, Get Behind me Satan in Icky Thump. Z vsakim albumom je bila glasba bolj trda, tečna, paranoično razkurjena. Na odru sta bila kot razglašena čreda ritma, akordov in švica, saj je bilo v njuni glasbi toliko različnih inštrumentov, da je tip samo skakal okoli od kitare do klaviatur in ob tem samo švical, ker je še zmeraj ujel ritem … vsaj trudil se je. Zaradi problemov na odru, v zakonu in zaradi Meginih zdravstvenih težav je ostala le posneta črna senca vinila,spirala belih črt zvoka. (nadaljevanje v sledeči številki)


In kot prejšnjič, odlomek pesmi in priporočeno. Cause It can’t be love for there is no true love It can’t be love for there is no true love There is a man a certain man and for the poor you may be sure that he’ll do all he can who is this one? who’s favourite son? just by his action has the traction magnets on the run who likes to smoke enjoys a joke and wouldn’t get a bit upset if he were really broke with wealth and fame he’s still the same I’ll bet you five you’re not alive If you don’t know his name You said the union forever You said the union forever You cried the union forever but that was untrue girl…

Priporočeno? … vse kar najdete v povezavi z njim.

Whisky


my room - muj pokoj

Let’ s see something from my life... Cekuj neco o me ...

my bestfriend Danka and me moje nejlepsi kamoska a ja

my brotha and me - muj bracha a ja

My name is Martina and I live in city Otrokovice in Czech Republic. So something about me huh? So Im vegerarian, because I really love animals. And my schools, I was at grafic high school in Zlin and now I’ m at college of social work in Kromeriz., but I have pause for one year. And in this year Im working in MC Litija where I’ m doing posters for events and Im helping with some workshops. Some other hobbies....I like riding bike especialy in foest and going to nature especialy I like moutins and what I really like is music and concerts. I listen many kinds of music fo example ska, DnB, rap, hardcore, dubstep, english pop and many many other. It depends on my mood :) I love my friends and time which I can spent with them especially if we are in our favorite pub and if we are just killing time with drinking beers and playing table soccer. And now I really don’ t know what other I should say..... :)

Jmenuju se Martina a bydlím v Otrokovicích v Česku. Tak ty chceš vědět něco o mě, jo? No dobře teda. Jsem vegetariánka, protože miluju zvířata. Na střední jsem chodila ve Zlíně na grafickou školu teďka su na Vošce v Kroměříži a studuju sociální práce. Každopádně teď mám na rok pauzu ze školy.Ten rok strávím v MC Litija, kde dělám plakáty na akce a pomáhám s nějakýma workshopama. Co jinak dělám ráda.....Nejvíc ráda jezdím na kole hlavně v lese a taky chodím do přírody nejvíc do hor. A věc, kterou mám nejvíc ze všeho ráda je hudba. Poslouchám hrozně moc druhů muziky na ukázku ska, DnB, rap, hardcore, dubstep, english pop a strašně moc dalších, záleží na náladě :) Miluju svoje kámoše, takže nejraději trávím čas v naší oblíbené hospě, kde prostě jenom zabíjíme čas kecáním, pitím piva a hraním fotbálku. No a teďka už fakt nevím co dál napsat..... :) design: Martina


strokovna ekskurzija DPM LIŠ V soboto, 20. novembra 2010, smo se člani Društva podeželske mladine Litija in Šmartno skupaj s Društvom podeželske mladine Sončnica (Ljubljana) odpravili na strokovno ekskurzijo v Savinjsko dolino. Ob 7.30 uri smo se z avtobusom iz Litije odpeljali proti Laškem. Tu nas je pričakala vodička, s katero smo se odpravili proti muzeju v Laškem, kjer nam je gospod Tomaž predstavil kratko zgodovino nastanka mesta in pivovarne Laško. Nato smo se odpravili v pivovarno, kjer smo si ogledali proces nastajanja piva. Najprej nam je vodička pokazala sestavine piva, nato pa smo si ogledali potek proizvodnje piva, polnilnico in njihove končne produkte. Ko smo prišli iz tovarne, nas je zunaj čakalo presenečenje. Vsak od nas je dobil za darilo darilni trojček piva. Nato nas je pot zanesla v hišo, kjer je bila prva obrtna pivovarna v Laškem, sedaj pa je tam hotel Savinja z gostiščem. Tu smo imeli možnost degustirati izdelke pivovarne Laško: svetlo in temno pivo, Eliksir, Banditos Ice in vodo Odo. Po degustaciji piva smo pot nadaljevali proti kraju Galicija, kjer smo obiskali kmetijo Podpečan. Tam nas je prijazno sprejel lastnik kmetije gospod Andrej Podpečan. Najprej nam je povedal nekaj osnovnih podatkov o kmetiji, ki je stara preko dvesto let. Redijo 40-50 krav molznic pretežno rjave pasme, nekaj pa je tudi še črno bele. Dnevno pridelajo okoli 800 litrov mleka, imajo pa tudi lastno proizvodno sira. Poleg sirarne pa imajo tudi wellness in apartmaje. Vse to so uredili v 150 let starem marofu. Pri gradnji so se trudili za popolno ohranitev arhitekturnega sloga marofa. Nato smo degustirali pestro ponudbo njihovih sirov, ki so bili zelo okusni. Medtem, ko smo poizkušali njihove sire, nam je gospodar zavrtel kratek film o njihovi domačiji. Nato smo si ogledali še wellness in njihovo trgovino. Pred odhodom smo še malo poklepetali z gospodarjem in že smo bili nared za nadaljevanje poti. V nadaljevanju smo se ustavili na hmeljarski kmetiji Rojnik, kjer smo se poučili o proizvodnji hmelja. Razložili so nam, kako se hmelj obira in suši in nam pokazali nov stroj za obiranje in sušenje, ki je bil postavljen v letu 2007 s pomočjo evropskih sredstev. Obdelujejo 60 ha zemljišč, od tega je 25 ha hmeljišč. Poleg hmelja pridelujejo še koruzo in drugo žito. Hmelj večinoma prodajo v Nemčijo, saj je poraba v Sloveniji zelo majhna (za 1 hl piva potrebujemo le 150 g hmelja). V poznih popoldanskih urah smo si ogledali kmetijo Juhart v Orli vasi, kjer se

ukvarjajo z rejo pitancev in perutnine. Na kmetiji imajo 4400 puranov (2200 puric in 2200 puranov), 120 govejih pitancev in 9 plemenskih svinj. Po ogledu puranov smo si ogledali še pitance in prašičke. Mlade bike uvažajo iz tujine. S člani družine Juhart smo na koncu še malo klepetali o kmetijstvu in se posladkali ob domači potici in buhteljnih. Ob zvokih harmonike smo pot nadaljevali do vasice Kraberk, kjer smo na turistični kmetiji Pri Krošlovih sklenili našo ekskurzijo. Na kmetiji se poleg turizma ukvarjajo z vinogradništvom in živinorejo. Najprej nas je pot zanesla v zidanico, kjer smo ob zvokih domače glasbe degustirali pet njihovih vin. Najprej smo poskusili letošnji pridelek nato pa še štiri lanske, med njimi tudi ledeno vino. Po končanem poizkušanju vin smo se okrepčali z okusno večerjo, nato pa se polni lepih vtisov in spoznanj odpeljali nazaj proti domu. Ker je glavnina aktivnosti našega društva že za nami, bi se radi zahvalili Mladinskemu centru Litija, ki je sofinanciral eno izmed najpomembnejših letošnjih aktivnosti-spomladanski seminar.

Članici DPM LIŠ Joži in Mija Tomšič


ustvarjalni vikend na debelem rtiÄ?u 5. do 7. november


Že nekaj dni pred tem zelo pomembnim vikendom, smo vsi že komaj čakali petek in da se zabava začne. Ob zvokih Adija Smolarja smo prispeli na morje, četudi malce bolj pozno, saj smo po pomoti obiskale tudi dolenjsko, kar pa ni čudno, ker smo bile v avtu same babe in to brez GPS-a ali zemljevida. Ko smo po končno 3-h urah prišli na Debeli Rtič, smo se vsi namestili po sobah. Kmalu nas je že čakala večerja: zdrizz. Po večerji so starejši MC-jevci oz. pušpan mafija za nas mladince (wannabe pušpan mafija) pripravili krst, ki je bil mimogrede zelo boleč. Najbolj so trpela naša kolena zaradi klečanja na koruzi, ki pa smo jo pozneje odkrili tudi v naših posteljah. Po krstu pa se je družba premaknila na plažo, kjer smo v družbi kitare, čipsa in smokijev dočakali jutranje ure. Sobota je bila v celoti posvečena tim-buildingu, kar pomeni, da smo skozi igre ugotavljali naloge posameznega člana tima in kako lahko skupina bolje deluje, če člani med seboj pravilno sodelujejo. Vse igre so bile izjemne in vsem MC-jevcem zelo všeč. Meni osebno je bila najbolj všeč mreža, ki je bila napeljana med drevesoma. Vsak član skupine je moral skozi eno luknjo v mreži. Pri tej igri smo se zelo povezali in si zaupali, ker smo si nekatere člane tudi podajali skozi mrežo po zraku. Nato so nas organizatorki Mojca in Tjaša poslali na teren, kjer smo morali 5 ljudi naučiti nekaj, česar še ne znajo, storiti dobro delo in zbirati obleke in igrače za naš MC-bazar. O bazarju pa smo jih morali tudi poučiti, da naj (še)uporabne stvari ne mečejo stran, ter jih podarijo MC-ju, ki jih bo z veseljem razdelil med ljudi, ki si jih ne morejo privoščiti.

Po nekaj urah dolgega sprehoda, smo se vrnili v hotel na večerjo- ponovno zdrizz. Nato je sledil počitek in sproščanje. Prav tistega dne pa je imel rojstni dan tudi naš Hajro, zelo pomemben član pušpan mafije. Zato je bil sobotni večer posvečen samo našemu slavljencu. Žurka je uspela in smeha ni primanjkovalo. V nedeljo je bilo vsem zelo težko vstati. Nekateri prehlajeni, drugi mačkasti, tretji pa samo utrujeni. Tisti dan nam je naša Alenka bolj podrobno predstavila MC, njegove cilje in plane za naprej. Skratka, popoln dan za treznjenje. Prepričana sem, da je bil za vsakega od nas ta vikend eden najboljših v življenju, saj smo med seboj spletli še močnejše prijateljske vezi. Dragi pušpančki, vam pa vsem sporočam, da vas imam neskončno rada.

Pušpan mafija 4-ever!

Barbi O.


sporočilce:

na prostovoljcih svet stoji

oglasi mali

chuck norris

KOLOfon Ponoviška cesta 12, Litija (stari vrtec-Ukmarjeva hiša) Od PON do SOB 14.00-20.00 Elektronska pošta mc.litija@gmail.com e-pošta uredništva mc.cajtng@hotmail.com www.mc-litija.si mobilni telefon 051 443 410 051 428 012 Stacionarni telefon 01 89 80 119

Podarim 30 kilogramov ovčje volne za žimnico. Ponjo morate priti sami. Ali kdo še ima stensko tehtnico Gorenje, oranžne barve, lahko tudi le pokrov?

Optimistu ponujam staro, malo rabljeno usnjeno sedežno garnituro. Dam jo po nabavni ceni, saj mi jo je naplavila Sava. Optimist se po sedežno lahko oglasi v Brežice, točen naslov hranimo v uredništvu.

Si firbčna @ … Želiš biti obveščen kaj se mi dogaja? Želiš prejeti e-pošto? …sporoči mi svojo e-pošto ali me dodaj na FB… Pogosto te bom presenečal in ne bo več razloga za dolgčas! MCcajtng Izdaja: december 2010 Častnik mladinskega centra Litija Izdajatelj: JZ MC Litija Odgovorna oseba: Alenka Urbanc Naklada: 400 Uredniški odbor: Lea+Tina+Sara+Neža Oblikovanje: Neža Lektoriranje: Nihče Fotografije: arhiv MC Litija

Moški 190/90, odvetnik, preprost, pošten in dobrosrčen z lastnim stanovanjem, si želi spoznati pošteno dekle, staro do 40 let za neobvezno prijateljstvo, kasneje za resno zvezo. Šifra: BODI MOJ SONČEK

corner Chuck Norris te lahko prehiti s parkiranim avtomobilom.

Preden gre Boogeyman spat mora preverit v omaro, če ga Chuch Norris straši.

Bog ni ustvaril Chuck Norris-a, Chuck Norris je ustvaril Boga.

Predn so izumili telefon je Chuck Norris imu ze 3 neodgovorjene klice

Mi se bojimo duhov, duhovi se bojijo Chucka Norrisa.

Vsem se je prikazala Marija, Mariji se je prikazal Chuck Norris

On je edini ki je z orbit trekom zmagu na tour the france.

Chuck Norris je že bil na Marsu. Zato tam ni sledov življenja.

Chuck Norris je posneL izdelavo prve kamere.

Ustrelili so chuck norrisa, metek je v kritičnem stanju

Zakaj chuck norris še ni umru? Ker se ga smrt boji!



6. številka - MCcajtng_02_2010