Page 1

MC

MC

cajtng

cajtng


Živjo!

Spet sem s tabo – tvoj MCcajtng. Tokrat najprej prinašam nekaj priložnosti za mlade …. razpisi, natečaji,…. Poln sem novic o tem kaj nam je dogajalo v zadnjih mesecih…. VELIKOOO!!! Predstavljam MC frike, bolje frikinje - nove sodelavke MC Litija. Med njimi tudi mojo novo urednico! Ponujam ti tudi zelene strani. Prinašajo informacije o članicah Zelene mreže, mreže mladinskih organizacij Litije, Šmartna in sosednjih občin. Prinašam razmišljanja mojih kolumnistov in stvaritve mojih literatov. Pa še…. Vabim te, da pri naslednji številki sodeluješ tudi ti. Objavil bom tvoje mnenje o meni, tvoj članek, tvojo pesmico, fotografijo, poročilo o programu tvojega društva, tvoje razmišljanje o... Okna … povezujejo notranjost s svetom zunaj. Uživaj ob listanju, zabavaj se ob branju, Skozi okna (po)gledamo v svet. podeli s prijatelji in se imej lepo Okna odpiramo na stežaj kadar sije sonce in nežna pomladna tvoj MCcajtng sapica prinese v naše sobe svežino, vonj po novem. p.s. Okna zapiramo pred besnečo močjo poletnih neurij Pokukaj tudi ter pred zimskim mrazom. Kadar skozi prostore vleče prepih, se okna zapirajo sama. v mojo elektronsko različico Velika okna – veliko svetlobe. Veliko svetlobe – veliko življenja. na www.mc-litija.si/mc-cajtng. Rože na oknih vabijo poglede s sladkimi vibracijami barv. In zavese skrivajo. Najdeš tudi Rešetke na oknih jasnoprepovejo seganje v svet – glej, nikakor pa se ne dotikaj. vse moje prejšnje izdaje. Razlagalci sanj pravijo, da smo hiše v naših sanjah mi sami, okna pa so naši čuti. In – kako že? – oči so okna duše? Če obrnemo situacijo in se prestavimo ven, lahko skozi okno pogledamo v dom nekoga drugega. Seveda ne govorim o zdolgočasenih sosedih z daljnogledi in obilico prostega časa … Pravijo, da so ljudje kot barvasta okna. Iskrijo se v svetlobi, kadar zunaj sije sonce; ko pa se stemni, se njihova resnična lepota pokaže le, če sveti notranja luč. Okna so torej tudi točka ranljivosti, kateri smo izpostavljeni vsi. Bomo naša okna zastirali z zavesami in se skrivali za žaluzijami? Kajti ranljivost (biti viden, slišan, opažen, – sojen? – v svoji človeškosti) je lahko boleča, po drugi strani pa osvobaja. Bogati. Mladinski center Litija 27. maja pripravlja nekoliko neobičajno razstavo, na kateri bo sodelovalo okoli 25 mladih umetnikov s cele Slovenije. Otvoritev razstave bo potekala v parku na poti proti pokopališču. Betonskim stenam bodo vdahnila novo globino okna, skozi katera bodo avtorji razstave obiskovalcem omogočili vpogled v njihove svetove, njihova življenja. Pa je sploh mogoče pogledati v svet nekoga drugega? Da bi lahko to storili, moramo najprej na stežaj in brez sramu odpreti svoje okno. Do sredine maja z veseljem sprejmemo kogarkoli, ki bi si želel razstavljati v sklopu omenjene razstave.Če te to zanima ali pa imaš kakršnokoli vprašanja, se oglasi v Mladinskem centru Litija, NAJ – boljša MLADINA!

OKNA

Ponoviška cesta 12, Litija, ali pa piši na mc.litija@gmail.com. Natečaj »Naj mladi prostovoljec/ prostovoljka občine Litija« Mladinski center Litija objavlja natečaj za izbor najbolj prizadevne prostovoljkeali prostovoljca v letu 2010 v naši občini. Do 6. maja predlagaj (kdorkoli – posamezniki, neformalne skupine, društva, zavodi,…) mlade osebe (15 do 30 let) za katere misliš, da so z osebnim prizadevanjem in prostovoljnim delom Saraja nesebično prispevali h kvalitetnejšemu življenju v občini Litija v letu 2010. Razpis in prijavni obrazec najdeš na spletni strani MC Litija – www.mc-litija.si. V Litiji je mnogo aktivnih ogromno mladih. Povezujemo se v številna mladinska in druga društva, delamo v neformalnih skupinah. Izvajamo različne, zase in za skupnost pomembne dejavnosti. Prostovoljno! Tokrat je priložnost, da prostovoljno delo nagradimo. Spomnimo se mladih prostovoljcev, predlagajmo jih na natečaj, dajmo jim priznanje za njihovo nesebično delo, povejmo jim, da jih cenimo, da so nam zgled. Častni pokrovitelj natečaja je župan občine Litija Franci Rokavec. Predlaganim mladim prostovoljkam in prostovoljcem bo podelil diplome na slovesnosti 25. Maja na Občini Litija. Razpis in natečaj lahko pošljemo tudi po mailu . Naroči ga na mc.litija@gmail.com.


DENAR ZA PROGRAME MLADIH Mladinski center Litija in Klub litijskih in šmarskih študentov sta letos skupaj pripravila razpis za sofinanciranje mladinskih programov/ projektov. Vsi mladi, neformalne skupine mladih, mladinska društva in njihove krovne organizacije lahko prijavijo programe na razpis. Želimo si novih, svežih in inovativnih, predvsem pa programov namenjenih nam – mladim.To pomeni, da bodo mladi sami načrtovali, ustvarjali, izvajali in v večji meri tudi uporabljali SVOJE programe. Ti so lahko z različnih področij, od ekologije, kulture do športa. Z razpisom letos posebej spodbujamo prostovoljstvo mladih. Svoje predloge dostavite na MC Litija do 1.6.2011. Razpis in prijavni obrazec najdete na spletni strani MC Litija – www.mc-litija.si.

TUDI OBČINA LITIJA FINANCIRA PROGRAME MLADIH! Že tretje leto zapored objavlja razpis za aktivnosti mladih. Objavljen je na spletni strani občine www.litija.si. S sredstvi razpisa občina spodbuja mladinsko delo v društvih na določenih področjih. Preveri, pripravi razpisno dokumentacijo in sodeluj! Veliko uspeha pri razpisih in delu!

TEDEN ZAPOSLJIVOSTI MLADIH

V tednu zaposljivosti mladih, ki je potekal od 21. in 25. marca, so vsak dan med 17. in 19. uro v prostorih Mladinskega Centra v Litiji potekala testiranja zaposljivosti, ki jih je vodila strokovna delavka Marisa Mrzel. Testiranja so se mladi lahko udeležili tudi v soboto, 26. marca, na prireditvi Dan za spremembe. Vsak, ki se je odločil da bo opravil test, je moral najprej rešiti anketo, pri čemer je bila Marisa ves čas na voljo za morebitna vprašanja. S testom smo mladi lahko ugotovili, kako zaposljivi smo in kakšne možnosti imamo za pridobitev zaposlitve. Pomembno je, da si delovne izkušnje nabiramo povsod, kjer je le možno, da smo aktivni in si naše pomembnejše izkušnje zapisujemo, kajti pri pisanju življenjepisa ali v pogovoru z našim ‘bodočim’ delodajalcem nam utegnejo priti še kako prav. S projektom Teden zaposljivosti mladih se je Mladinski Center Litija pridružil akciji Mladinskega Sveta Slovenije. Ta se je z akcijo lotil problematike vse večjega odstotka tistih, ki podaljšujejo svoj status študenta. Mnogi so namreč raje dlje časa študentje, kot pa brezposelni.

NEFIKS- KAJ JE TO?

Tadeja Mlakar

Modra knjižica neformalni indeks Nefiks je sistemsko orodje za beleženje neformalnega učenja za mlade od 14. leta starosti naprej. Posameznik lahko s pomočjo indeksa sistematično in na enem mestu zbere vse, kar je poleg rednega sistema izobraževanja še počel. V praksi to pomeni, da v modro knjižico vpisuje vsa svoja neformalno pridobljena znanja in spretnosti. Je partnerski projekt mladinske organizacije Društva mladinski ceh in Urada RS za mladino. Temelji na ideji, da je neformalnemu učenju in izobraževanju mladih, ki poteka na različnih nivojih ter v organizaciji različnih institucij, potrebno dati večjo veljavo. Kot glavni namen projekta je bila prepoznana potreba po enotnem sistemu zapisovanja neformalno pridobljenega znanja in evidentiranju udeležbe mladih na aktivnostih v Sloveniji in po svetu. Zato se je na začetku razvil indeks neformalnega izobraževanja, v katerega se vpisujejo znaja, dosežki in kompetence. Nefiks dobite brezplačno na http://enefiks. talentiran. si/. Ali pa v knjižni obliki – več informacij na www.mladinski-ceh.si. Štejejo vse delavnice, seminarji, krožki, hobiji, aktivnosti, prostovoljno delo. Poskusite, je precej preprosto in ne vzame veliko časa. NEFIKS POVEČUJE ZAPOSLJIVOST MLADIH, saj je njegov ključni namen, da ga predložite bodočemu delodajalcu! Povzeto po www.mladinski-ceh.si.

NOVINARSKA DELAVNICA - Bodi kreativen, bodi inovativen!

…je bilo geslo novinarske delavnice, ki je potekala na torek, 29.03.2011, v prostorih MC Litija. Udeležili smo se je nekateri prostovoljci in zaposleni. Z nami se je trudila Dnevnikova novinarka Sabina Lokar, ki se je veščin novinarstva učila na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Delavnico je direktorica Alenka Urbanc organizirala z namenom, da bi naši bralci še bolj uživali ob branju McCajtnga. Spoznavali smo osnovne veščine pisanja vesti, kolumn, reportaž, poročil in napovedi, na (dobrih in slabih) primerih iz prakse pa smo si pogledali kako stile pisanja prilagoditi posameznim medijjem. Sabina je uporabila članke Mc-jevcev in Kliše-jevcev, objavljene v McCajtngu in Litijskem občanu. Vsakega posebej je pokomentirala, opozorila na storjene napake in nam dala koristne napotke za v bodoče. Za lažje učenje smo si naredili zapiske in opombe ob člankih ter se naučili pravil pisanja posameznih vrst člankov. Seveda pa direktorica Alenka ne bi bila Alenka, če nam ne bi zadala domače naloge, kjer smo lahko uporabili svoje, na sveže, pridobljeno novinarsko znanje. Članki so objavljeni v tekoči številki McCajtnga in se k branju ponujajo kar sami. Če ste kreativni in inovativni tudi Vi, Vas vabimo, da se nam pridružite pri ustvarjanju naslednje številke časopisa. Lep žurnalistični pozdrav, Maša P.S. A žurnalistični je slo. beseda?


Dan za spremembe Barbi Osolnik

Tega lepega sončnega dne (sobota, 26.3.) se je v Litiji pri V&R-ju odvijal Dan za spremembe. Tako smo se odločili v Mc-ju na ta dan postaviti našo stojnico VSE ZASTOJN. Tokrat smo postavili stojnico na četrto soboto v mesecu (in ne na tretjo, kot je navada. To je tudi sprememba.) Kot ponavadi, smo tudi tokrat podarili veliko oblačil in jih v zameno tudi dobili. Družbo na ‘placu’ so nam delali KLIŠE-jevci, litijski skavti in veliko drugih društev (litijski gasilci, društvo Sožitje, Mladinsko društvo Jevnica, PartyPeopleLitija,…). Čas so nam krajšali tudi glasbeniki, ob katerih smo uživali. Ker smo se ‘stojničarji’ zelo nadelali na stojnici, smo si v MC-ju pozneje lahko privoščili odlične pice. Zraven pa ni manjkalo veliko smeha in dobre družbe. Domov smo odšli dobre volje in z rdečimi noski (zaradi (pre)toplega sončka).

Pisarna društva UP v Litiji V MC Litija od lanskega februarja dalje deluje Informativno – svetovalna pisarna društva UP – Društva za pomoč zasvojencem in njihovim svojcem Slovenije. Pisarna deluje enkrat mesečno in sicer ob ponedeljkih od 18. do 19. ure. Svetovalna pisarna je namenjena vsem, ki se srečujejo s problematiko zasvojenosti oziroma odvisnosti od dovoljenih in nedovoljenih snovi. Ponuja telefonsko svetovanje ali osebni pogovor. Svetovanje je brezplačno, brez obveznosti in anonimno. Prostovoljke društva Up prisluhnejo mladostnikom in staršem, ki se srečujejo z vprašanji o zasvojenosti z alkoholom, prepovedanimi drogami ali drugimi ne-kemičnimi zasvojenostmi. Po potrebi uporabnike usmerijo na naslove, kjer bi lahko našli ustreznejšo pomoč. Pokličeš lahko na 01 89 80 119, ali pošlješ mail na mc.litija@gmail.com. Vedno pa se lahko obrneš tudi na Društvo Up v Ljubljani – vsi kontakti na www.drustvo-up.si. Dragana


zamolčana resnica David Smole

Lansko leto v jesenskih mesecih smo v Mladinskem centru dobili ponudbo o izvedbi cikla predavanj v okviru spletne strani www. Ujet.si. Idejni vodja in avtor te strani je Jaka Furlan, ki želi ljudem predstaviti tudi drugo stran resnice, ki jo uradna znanost in mediji največkrat zamolčijo. Tako skuša doseči, da si množice ustvarijo lastno mnenje na podlagi vseh vidikov, ki jih sproža določen pojav ali tema v naši družbi. Informiranje in ozaveščanje ljudi je eden izmed namenov delovanja MC-ja, zato smo se odločili, da ta predavanja gostimo tudi v Litiji. Do sedaj smo v Knjižnici Litija gostili že 4 predavanja predstavitev ujet. si, kjer je Jaka Furlan predstavil zasnovo, namen in vsebino spletne strani ujet.si. V drugem predavanju je Primož Verbič, predsednik Društva za svobodo odločanja, predstavil nevarnosti cepljenja in pravne dileme, ki jih poraja uzakonjeno obvezno cepljenje otrok. V tretjem predavanju je avtor spletne strani www.terorizem.si, dr. Miroslav Huskić, osvetlil pojav terorizma, ki se mnogokrat pojavi v režiji različnih držav in vlad, ki želijo manipulirati z javnim mnenjem. Nazadnje je v četrtem predavanju diplomirana ekonomistka in dolgoletna delavka na področju trženja, Magda Šmon, podala kritičen pogled na marketinške prijeme, ki manipulirajo s človekovimi podzavestnimi željami. Tudi v prihodnje se bomo trudili v Litijo pripeljati še kakšno zanimivo predavanje, v okviru ujet si in doprinesti k poglobljenemu in kritičnemu razumevanju najrazličnejših vsebin, ki se tičejo nas vseh.

pustno obarvano srečanje prostovoljcev


Drugi petek v marcu se je v MC Litija odvila Turneja neodvisnih filmov. Projekt je plod povezave mladih neodvisnih filmskih ustvarjalcev Film Factoryja, Urške Djukić, Nikole Mudronje, Petra Bizjaka, Aleša Gibičarja in Petre Rodman, ki so želeli svoje filme predstaviti tudi širši javnosti. Mlade ustvarjalce povezuje njihova različnost, tako po osebni kot ustvarjalni plati, njihova skupna točka pa je, da delajo filme iz ljubezni do filmske umetnosti. Projekcija je bila posebna, ker je združevala akcijo, dramo, srhljivost, komičnost, posmehljivost, kritičnost in dokumentarni pristop. Tako nismo ostali ravnodušni, saj je bil sklop filmov kvaliteten in novodoben. Po uro in pol dolgi brezplačni projekciji so sledila še vprašanja udeležencev filmske turneje, na katera so odgovarjali kar sami avtorji filmov. aktualno turneja neodvisnih filmov Boris Ulčar - Malibu


Nataša Mrzel

Moje ime je Nataša Mrzel. Stara sem 24 let in prihajam iz Šmartna pri Litiji. Z MC-jem sodelujem že nekaj časa, aprila pa sem se tukaj zaposlila. Drugače sem po poklicu univ. dipl. soc. delavka in delo v MC-ju je odlična priložnost, da si naberem nekaj izkušenj za svoje nadaljnje delo. Ker sem čisto sveža MC-jevka, me verjetno večina še ne pozna. Družbo vam bom delala ob sredah popoldne in to bo enkratna priložnost, da se bolje spoznamo. Za uvod pa vam bom že zdajle predstavila delček sebe. Zelo rada se družim in delam z mladimi. Teče že deseto leto odkar sem se pridružila skupini animatorjev v Šmartnem, ki vsako poletje vodi različne pogovorne in ustvarjalne delavnice ter igre za otroke in mladostnike (sem animatorka na oratoriju – za vse tiste, ki veste, kaj to je). Poleg prostovoljstva, ki ga opravljam na MC-ju in Mladinsko informacijskem centru v Ljubljani, mi hobi predstavljata tudi petje in gledališko igranje. Že od nekdaj pa sem si želela potovati in v zadnjih treh letih mi je celo uspelo obiskati Škotsko in Španijo. Toliko za enkrat, če pa vas še kaj zanima, me povprašajte v MC-ju. Lep MCpozdrav vsem skupaj!

Tjaša Cvetkovič

Mc me je pred kratkim povabil k sodelovanju pri urejanju časopisa Mc Cajtng. Na povabilo sem se z veseljem odzvala, saj mi to pomeni novo priložnost za nabiranje dodatnih izkušenj pri mojem novinarskem delu. Sicer sem študentka Novinarstva na FDV (študij sem si vzela zelo na easy, mogoče malo preveč), preko študenta pa se uvajam tudi na lokalni televiziji Atv Signal, kjer vam vsak teden berem o dogodkih iz Litije, Moravč in Trzina, občasno pa izdelam tudi kakšen prispevek. Sem tudi aktivistka v Kliše-ju (Klub litijskih in šmarskih študentov), kjer ob petkih vodim uradne ure. Preko Kliše-ja sem pravzaprav pobližje spoznala prostovoljce v Mladinskem centru, saj imata obe organizaciji že dolgo preteklost skupnih projektov. Mc cajtng kolektiv pa me je toplo sprejel v svoje odštekano gnezdece, kjer nikoli ne zmanjka domišljije in dobre volje.

Marisa Mrzel Sem Marisa Mrzel, študentka na Fakulteti za družbene vede in sicer smer Sociologija- kadrovski menedžment. Veseli me raznoliko delo, še posebej delo z ljudmi (otroci). Sem izredno komunikativna, eden izmed mojih motov je: »always smile«, zato se trudim biti venomer nasmejana. Vedno v pripravljenosti za sodelovanje, razne projekte, pomoč ter aktivnost. Delala sem na projektu Mladinskega sveta Slovenije - Teden zaposljivosti mladih. V Mladinskem centru Litija sem mlade oziroma brezposelne anketirala in jim na podlagi pridobljenih rezultatov svetovala kam in kako se usmeriti za prvo službo ali delo nasploh. Vsi se moramo zavedati naslednjega: trnjeva je pot do zvezd, prav tako kot so razne prelomnice: srednja šola - faks, faks - služba ipd.. Na tej poti meni osebno pomagajo naslednji hobiji: joga, ples, fitnes. Sem tudi so-organizator neformalne skupine PartyPeopleLitija, kjer skrbimo za prijetno vzdušje, zabavo ter druženje mladih vedno in povsod. Uživam v raznolikosti, ter gledam svet z lepega zornega kota! Moje ime je Manja Logar. Doštudirala sem socialno delo, iz te smeri diplomirala in sem zdele, ko pišem tole, čist na koncu z živci, ker se pripravljam na strokovni izpit. Čeprav na zunaj delujem flegma sem na odtenke zlo živčna dušca. Ok, pustmo to. U Mladinskem centru sem na dvomesečnem usposabljanju ob delu, prej sem mela en let pripravništva na OŠ Litija, Podružnici s prilagojenim programom. Moj prepoznavni faktor so uhančki in piercingi (ne glej vame ko zunaj sije sonce, ker loh oslepiš). Mam relativno kratke lase ampak nikol niso tok kratki da ne bi mogl bit še bl. Na men prevladuje črna barva oblek, ampak na usake tok kvatre že oblečm kej nečrnga. Rahl se mi je poslabšal, vem... Rada delam z ljudmi in imam zanje tudi posluh. Do določene meje. Se pa tud nardi, d mam slab dan in se takrat najraj umaknem. Sem čustven člouk (čista resnica) in nemalokrat se nardi d jokam ob kaki risanki (npr. Ice Age 3 je že taka, tm na konc, k se veveriček in želodek najdeta) al pa ob filmih s čustveno vsebino. Najdm jo skor u usakm, tko d sm obična cmera. Rada mam živali (beri: vse kosmato, pernato, plavajoče, brez nog, s tenkimi nogcami, z velik nogcami; ni važn kere sorte, mela bi use). Moj najboljši prjatu je moj podganček, čeprou mam alergijo na živalsko dlako. Njegovo polno ime je Srutek Pauli in je moj srček, dušica, sonček, rožica, žabica, zvezdica, ganca in oh in sploh moja bezenka, bubek, lubica, miška, buč, piki piška in čipičanček. In rada ga mam tooooook, d se mi učas kr odpele. In zdj grem mau jokat...

Manja Logar


zavod Voluntariat - prostovoljno delo v tujini David Smole

V petek, 18.2. smo v MC povabili goste iz zavoda Voluntariat, ki so nam pre stavili možnosti prostovoljnega dela v tujini, predvsem v smislu delovnih taborov. To prostovoljno delo je lahko krajše od dveh tednov lahko pa traja tudi po nekaj mesecev. Izdatki, ki nastanejo pri teh avanturah, so navadno povezani le s potnimi stroški, saj za hrano in nastanitev poskrbi organizator projekta. Za udeležbo na taborih ni starostne omejitve, vedno pa se jih udeležijo prostovoljci iz več držav. To je odlična priložnost za tiste, ki želite bolj aktivne počitnice, sklepati nova mednarodna poznanstva, videti in doživeti nove stvari ter pri potovanju še veliko prihraniti. Več informacij in kontakte za morebitna vprašanja poiščite na njihovi spletni strani: http://www.zavodvoluntariat.si/.

razpravljaj, razumi ... spremeni! Leto 2011 je leto evropsko – kitajskega prijateljstva Na Gimnaziji Litija so od ponedeljka, 14., do petka, 18. 3. 2011 gostili dijake in študente iz Litve, Kitajske,Tajske in Slovenije. Vsi so sodelovali pri izvedbi mednarodnega mladinskega projekta »Razpravljaj, razumi ... spremeni!«. Projekt je bil eden od nizov dogodkov v okviru leta evropskokitajskega prijateljstva, ki ga je razglasil Svet Evrope. Za in proti, zavod za kulturo dialoga iz Slovenije, je kot organizator projekta na gimnaziji izvedel okroglo mizo o politični participaciji mladih, internetno predavanje, debatni turnir udeležencev, predavanja gostujočih debatnih mentorjev za dijake ipd.. Prijetno in medkulturno pisano otvoritev projekta na Gimnaziji Litija je snemala in komentirala Martina Bilikova, prostovoljka s Češke.


vabilo

Na petek, 18. marca 2011 ob 20. uri smo člani neformalne skupine mladih Jara gospoda v dnevni sobi Mladinskega centra Litija ponovno pripravili Klubsko sceno, tokrat večer poezije ob glasbi. Gostili smo Mlade rime, ki tako kot naša skupina v Litiji, pripravljajo pesniške večere namenjene predvsem mladi, še neuveljavljeni poeziji, vsak zadnji ponedeljek v mesecu v Menzi pri koritu na Metelkovi v Ljubljani. Poezijo so prebirali Dejan Koban, Blaž Božič in Veronika Dintinjana, vmesno pa jo je glasbeno dopolnil Robert Oven s svojimi avtorskimi skladbami. Ponovno je bilo vroče, zato ne zamudite naslednje Klubske scene 20. maja letos. Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije novim članicam (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.

V Mladinskem svetu občine Litija imamo željo, da združimo čimvečje število mladinskih organizacij, ki delujejo v občini Litija. Občina, funkcionarji in politični odločevalci v občini sprejemajo odločitve brez mladih, brez posvetovanja o stvareh, ki se nas tičejo. Zato Vabimo društva (športna, kulturna, gledališka...), zveze društev, notranje organizacijske enote mladinskih organizacij v političnih strankah in ostale organizirane skupine mladih s sedežem v občini Litija, da se nam pridružijo. Status članice lahko pridobijo društva s sedežem v občini Litija, ki: • izvajajo javno koristne dejavnosti in aktivnosti za otroke in mladino, • delujejo v skladu z demokratičnimi načeli organiziranja, • imajo najmanj 5 članov, • imajo najmanj 70% članstva in 70 % vodstva v starosti med 15 in 29 let Mladinski svet združuje mladinska društva in ustvarja boljše pogoje za njihovo delovanje v lokalnem območju. Pred kratkim smo spisali predlog Odloka o mladinskem delu v Občini Litija in ga predali županu. V njem smo natančneje opredelili sodelovanje mladih pri odločitvah v občini (komisija za mladinska vprašanja), sofinanciranje mladinskih projektov in akcij, priprava lokalnega programa razvoja delovanja mladih,... MSOLi bo po sprejetem odloku, na podlagi pravnilnika, financiral projekte posameznih društev, ki bodo naše članice. Naloga MSOLi-ja ni, da bi sam izvajal aktivnosti, ki so jih do sedaj mladinske organizacije.Njegov pomen je v povezovanju in spodbujanju mladinskih organizacij ter v ustvarjanju pogojev (skupno kandidiranje na nacionalnih razpisih, udeležba na delavnicah, okroglih mizah), da bodo le-te v prihodnje delovale lažje, boljše in še aktivneje. Mladinskim organizacijam pod svojim okriljem zato želimo predstavljati aktivno podporo v njihovem zelena delu z mladimi. Mladinski svet Občine Litija (MSOLi) zaenkrat združuje 7 polnopravnic mreža članic: Društvo podeželske mladine Litija in Šmartno (DPM LiŠ), Klub litijskih in šmarskih študentov (KLIŠE), Mladinsko društvo Jevnica (MD Jevnica), Mladi forum Socialnih demokratov (MF SD), Slovensko demokratsko mladino (SDM), Kot pove že ime, je ZELENA Skavtski steg Litija 1 in Športno društvo Breg in Tenetiše (ŠD BiT). MREŽA mreža mladinskih organKontaktirajte nas na email naslov mladinski.svet.litija@gmail. izacij in neformalnih skupin mladih, com ali na telefonsko število 040/892-114. nad katero roko drži naš Mladinski center

Litija. Naša mreža zajema 22 organizacij (beri: Predsednik Mladinskega sveta Občine Litija »zelenomrežcev«) iz območja Lokalne akcijske skupine Srce Slovenije, torej iz občin Litija, Šmartno pri Litiji, MSOLi organizira od 26-29 septembra Moravče, Lukovica, Dol pri Ljubljani in Kamnik. Več informacij obisk Evropskega parlamenta v o naših ZELENOMREŽCIH dobite na spletni povezavi http://www.litijanka. Strasborgu!Vse, ki vas obisk si/org.html. Kaj nam je dogajalo ste si do nedavnega lahko prebirali v informazanima se javite na tivnih spletnih biltenih ZELENA MREŽA (http://www.mc-litija.si/zelena_mreza.html). zgornje naslove!! Kaj pa bo dogajalo ZELENOMREŽCEM v prihodnosti, si odslej lahko prebirate v naši rubriki MCcajtnga. BODITE ZELENI!


Otroški parlament Kaj otroški pa lamen sploh je? To so programi vzgoje otrok za demokracijo. Se pravi – otroke spodbujati k izražanju lastnega mnenja in zagovarjanju svojih stališč. Zakaj bit tih če maš kej pametenga (al pa mal mejn pametenga) za povedat?! Teme za raglablat so zanimive, saj jih izberejo učenci sami na državnem otroškem parlamentu. Otroški parlament deluje v obliki zasedanj, ki omogočijo sodelovanje vsem osnovnošolcem. Zasedanja potekajo v osnovnih šolah v razrednih skupV soboto, nostih in na šolskem parlamentu. V vsaki šoli učenci izberejo delegacijo osmarjev in devetarjev za občinski otroški 2. aprila parlament. Na občinskem otroškem parlamentu pa izberejo delegacijo izmed tistih parih 2011, je Društvo od prej za regijski otroški parlament, kjer predstavniki zastopajo interese vrstnikov na državnem otroškem podeželske mlaparlamentu. Učence na govore pripravlja mentor (eden izmed zaposlenih na šoli), organizator vsega skupaj dine Litija pa je Zveza prijateljev mladine Slovenija. V letošnjem šolskem letu poteka 21. otroški parlament. Tema in Šmartno (DPM LIŠ) letošnje razprave je Vpliv družbe in medijev na oblikovanje mladostnika. v sodelovanju s KmetiTako občinski (predstavniki učencev osnovnih šol v občini Litija in Šmartno pri Litiji) kot tudi rejsko gozdarskim zavodom gionalni otroški parlament (predstavniki učencev osnovnih šol iz občin Litija, Zagorje, Trbovlje, Ljubljana – Izpostava Litija Hrastnik) – govorim za zasavsko regijo (!) je potekal na Občini Litija. Mladi so največ govoorganiziral regijski kviz »Mladi in kmetijstvo«. Kviz je ra posvetili Facebooku in internetu. 21. marca letošnjega leta bo potekal državni otroški potekal v telovadnici Osnovne parlament v dvorani Državnega zbora v Sloveniji. Katerega smo se itak udeležili (kot šole Vače, sodelovalo pa je 14 ekip. spremstvo učencev) tudi MC in DPM predstavniki. Ljubljanska regija z Zasavjem ima 12 društev, sodelovala pa so naslednja društva: DPM Blagovica, DPM Bobri, DPM Velike Lašče, DPM Sončnica Ljubljana, DPM Hribci, DPM Moravče, DPM Kamnik, DPM Kalček, Društvo študentov zootehnike in seveda DPM LIŠ. Tekmovalci so svoje znanje preizkusili v štirih temah: čebelarstvo, odnosi z javnostjo, kako uspešno tržiti na kmetiji in varno delo pri sečnji. Naše društvo je imelo dve ekipe. Ekipo DPM LIŠ 1 so zastopale Jožica Stipič, Janja Končar in Mija Tomšič, ekipo DPM LIŠ 2 pa Klemen Knez, Toni Tomšič in Miha Biaggio. Mladi so se najprej pomerili v pisnem delu, za katerega so imeli na voljo pol ure. Po pisnem delu je sledilo kosilo za vse tekmovalce v bližnji gostilni Mrva. Po pozdravnih nagovorih gostov je sledil drugi krog kviza. Na začetku kratek opis: Klub litijskih in šmarskih študentov je neprofitna in nevladna študentska organizacija za vse študente in dijake v Upravni enoti Litija. Deluje že od leta 1997, sedež pa ima v starem mestnem jedru Litije. Za svoje člane omogoča ugodnejše storitve, ki jih dijaki in študentje potrebujejo v času svojega šolanja. Poleg tega Klišejevi aktivisti organiziramo tudi številne športne in kulturne projekte, ki pomagajo članom kluba preživeti prosti čas na kvaliteten način. Članstvo v klubu pa je brezplačno in ne prinaša nobenih obveznosti, razen seveda to, da je potrebno vsako novo šolsko leto prinesti originalno potrdilo o šolanju. Kliše je prestal že mnoge preizkušnje, v času svojega delovanja je zamenjal 4 predsednike - zdajšnji predsednik je Aljaž Zupan – zamenjal pa je tudi prostor, kjer obratuje. Kliše z Mladinskim centrom Litija sodeluje že nekaj let, zadnji veliki projekt, pri katerem smo združili moči, je bila organizacija koncertnega dogodka Utrip poletja, na katerem so nastopile uspešne rock skupine - Nieti, Pero Lovšin, Zablujena generacija in drugi. Sicer pa pogosto izkoristimo priložnost za skupno sodelovanje na raznih promocijskih stojnicah in drugih prireditvah. Tako kot vse druge študentske organizacije je tudi Kliše trepetal pred napovedjo novega zakona o malem delu, saj bi se nam, v primeru uveljavitve zakona, obetala nič kaj bleščeča prihodnost. Vendar smo ostali optimisti in smo se uspešno uprli, tako da bomo, kot vedno v preteklosti, nadaljevali z dobrim delom za naše člane (in nečlane) in se trudili izpolniti vse študentske in dijaške želje, na področju študija ali zabave. Če se želiš preizkusiti v vodenju raznovrstnih projektov za mlade, se oglasi na Klišeju in odprle se ti bodo možnosti za pridobivanje delovnih izkušenj za prihodnost. Za informacije o naših programih in storitvah obišči spletno stran www.klise-klub.si, najdeš nas tudi na Facebook strani ali po elektronski pošti – klise.klub@gmail. com.


regijski kviz MLADI IN KMETIJSTVO Mija Tomšič članica DPM LIŠ

V soboto, 2. aprila 2011, je Društvo podeželske mladine Litija in Šmartno (DPM LIŠ) v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Ljubljana – Izpostava Litija organiziral regijski kviz »Mladi in kmetijstvo«. Kviz je potekal v telovadnici Osnovne šole Vače, sodelovalo pa je 14 ekip. Ljubljanska regija z Zasavjem ima 12 društev, sodelovala pa so naslednja društva: DPM Blagovica, DPM Bobri, DPM Velike Lašče, DPM Sončnica Ljubljana, DPM Hribci, DPM Moravče, DPM Kamnik, DPM Kalček, Društvo študentov zootehnike in seveda DPM LIŠ. Tekmovalci so svoje znanje preizkusili v štirih temah: čebelarstvo, odnosi z javnostjo, kako uspešno tržiti na kmetiji in varno delo pri sečnji. Naše društvo je imelo dve ekipe. Ekipo DPM LIŠ 1 so zastopale Jožica Stipič, Janja Končar in Mija Tomšič, ekipo DPM LIŠ 2 pa Klemen Knez, Toni Tomšič in Miha Biaggio. Mladi so se najprej pomerili v pisnem delu, za katerega so imeli na voljo pol ure. Po pisnem delu je sledilo kosilo za vse tekmovalce v bližnji gostilni Mrva. Po pozdravnih nagovorih gostov je sledil drugi krog kviza. V 2. krogu ustnega dela je bilo zastavljenih 6 vprašanj, na katere se je odgovarjalo z DA oz. NE. Ekipe so morale na tablo napisati odgovor v 10 sekundah in jih po preteku časa hkrati dvigniti. Vsak pravilni odgovor je bil vreden eno točko. Po drugem krogu je izpadlo 8 ekip. Ostalih 6 ekip se je pomerilo v tretjem krogu, kjer so izbirali vprašanje za 1, 2 ali 3 točke. Vsaka ekipa je odgovarjala na 2 vprašanji. Po dodatnih vprašanjih sta se v zadnji 4. krog uvrstili ekipi DPM Moravče in DPM Hribci. Po zelo tesnem boju si je zmago prislužila ekipa DPM Hribci, ki bo tako zastopala Ljubljansko regijo z Zasavjem na državnem kvizu, ki bo potekal 16. aprila v Dobrovi pri Škocjanu. Naša ekipa DPM LIŠ 1 je zasedla 7. mesto, medtem ko je ekipa DPM LIŠ 2 zasedla odlično 4. mesto. Tekmovalni del kviza se je zaključil s podelitvijo priznanj in praktičnih nagrad vsem sodelujočim ekipam. Za dobro vzdušje po končanem tekmovanju so poskrbeli člani ansambla Naš tamlad´. Naše rajanje se je zavleklo pozno v noč. Članica DPM LIŠ Mija Tomšič

EM CE ŠOLARJI V četrtek, 3.3.2011, ob 17.00 smo se študenti Izobraževalnega centra Geoss smeri Organizator socialne mreže v okviru predmeta Družba tveganja udeležili predstavitve MC-ja. Predstavitev je potekala v prostoru dnevnega centra. Alenka in Tina sta nam na zelo zanimiv in zabaven način, s pomočjo izkustvenih vaj , predstavili MC - kaj sploh je, s čim se ukvarja in na kakšne načine pomagajo mladim v Litiji in okoliških krajih. Po mnenju študentov je bila predstavitev zelo zanimiva in poučna. Na zabaven način smo se veliko naučili in seznanili z delovanjem MC Litija. Ugotovili smo tudi, da so prostori MC-ja daleč premajhni, saj smo se študentke in študenti stiskali v prostorih dnevnega centra. Pripravili sta nam zabavne vaje, kjer smo v skupinah (z ogromno smeha in zbadljivk) reševali križanko ter s timskim delom načrtovali in izvedli ustvarjalno delavnico. Na njej smo z skupnimi močmi ustvarjali nov znak prepoznavnosti MC Litija. Predstavitev je trajala do osme ure zvečer, vendar je veselo druženje, po našem mnenju, prehitro minilo. Maja Jereb


STRIPOTEKA V KNJIŽNICI LITIJA Mateja Premk bibliotekarka v Knjižnici Litija in ljubiteljica stripov Stripovska umetnost je postala stalnica v našem medijskem prostoru. Pojavlja se v časopisih, revijah. Vse več pa je samostojnih edicij, predvsem ob pojavu talentiranih slovenskih piscev/risarjev. Tomaž Lavrič, Dušan Kastelic, Gorazd Vahen, Gregor Mastnak in ostali so po Mikiju Mustru zopet popestrili stripovsko sceno. Tovrstna literatura ne privlači širše množice bralcev, temveč je omejena na ljubitelje in zbiralce, morda po krivici zaradi nepoznavanja žanra. Predvsem otroci so publika, ki z veseljem posega po stripovskih junakih, kot so Asterix, Tintin, Zvitorepec, kasneje pa se branje stripov zmanjša na določeno populacijo, ki je že predelala klasike Alana Forda, Dylana Doga in je željna novih stripov. V Knjižnici Litija smo se odločili, da tovrstni risarski umetnosti posvetimo svoj kotiček. Z novim letom smo ustvarili Stripoteko, ki raste, se obnavlja in izpopolnjuje. Začeli smo skromno, s trenutno aktualnimi edicijami. Na plano smo potegnili tudi staro zalogo zanimivih stripov in vse skupaj umestili na vidno in pretočno mesto v knjižnici, čitalnico. S tem poskušamo vzbuditi pozornost bralcev in omogočiti, da stripovska kultura zaživi tudi v našem prostoru. V zbirki je našlo prostor nekaj medijsko odmevnih stripov. Naj omenim samo ameriškega risarja Arta Spiegelmana, ki je svetovni javnosti poznan po nenavadni upodobitvi očetove izkušnje holokavsta. V stripu Mouse je izkušnjo koncentracijskega taborišča upodobil skozi mačje in mišje junake, ter s to idejo osvojil Pulitzerjevo nagrado.

Na polici najdete tudi delo iranske ustvarjalke Marjane Satrapi, Persepolis. Zgodba nas popelje v Iran. Spoznavamo odraščanje deklice, ki čisto drugače doživlja puberteto, ljubezen, svobodo. Zgodba je avtobiografska. Na domači sceni pa ne moremo mimo trenutno najodmevnejšega ustvarjalca Tomaža Lavriča. Svojo pot je začel v Mladini, kjer je od leta 1988 izhajal njegov satirični strip Diareja. Po seriji krajših stripov pa je pred kratkim izdal svoj prvenec Rdeči Alarm, ki je že našel mesto v naši zbirki. In je vsekakor vreden branja. Vrhunce svetovnega stripa pa je zajel samostojni mesečnik Strip bumerang, ki je namenjen vrhuncem svetovnega stripa, občasno pa gostijo tudi slovenske nadarjene avtorje. Bralcu na 76 straneh ponudi vsebinsko raznolik spekter stripovskih mojstrovin. Vse to in še več v Stripoteki Knižnice Litija. V prihodnje se bomo trudili razširiti zbirko, tudi s pomočjo vaših predlogov (knjiznica.litija@gmail.com). Menimo, da si tovrstna umetnost zasluži pomembno mesto tudi v naši knjižnici, poleg tega pa bi bilo dobro opraviti s klišeji, ki so povezani s stripi in njihovimi bralci. Mateja Premk, bibliotekarka v Knjižnici Litija in ljubiteljica stripov.


PREŽIVETJE V NARAVI Branka Osolnik

Veliko je govora o kolapsu sistema, propadu civilizacije … Predstavljaj si, da se to res zgodi in bi nato preživeli med ruševinami nekdanjega sveta iskali hrano, najdejo pa priročnik Kako se v enem tednu znebiti celulita? ali pa morda Kako postati v letu dni milijonar? Takrat bi najbrž krvavo potrebovali priročnik kako preživeti v naravi, kaj je užitno, kaj zdravilno, kako zakuriti ogenj … In takrat bi dojeli absurd današnje potrošniške (ne)miselnosti. Zadnji takšen priročnik preživetja v naravi je pri nas izšel davnega leta 1971 (Življenje v naravi, najbrž dosegljiv le v antikvariatu). Vsi vodniki preživetja v divjini so si enotni v točki, da sta dve stvari resnično pomembni za uspešno preživetje kakršnekoli katastrofe; to sta psihofizična pripravljenost in oprema za preživetje. Namen tega članka ni, da bi vas strašila ali trdila, da konec sveta bo. Želim le ponuditi informacije kako se učinkovito spoprijeti s tako situacijo oziroma biti boj preživetja. Lahko bi temu rekli Plan B.

Psihofizična pripravljenost:

Človek je najnevarnejši plenilec v naravi. Ampak ne brez rabe intelekta! Naše telo je šibko, naša sposobnost rabe orodja in koordinacije z drugimi člani naše vrste je tisto, kar nas je popeljalo na vrh prehranjevalne verige. Zavedaj se svojih šibkosti in svojih priložnosti, deluj razumno in taktno. Priporočeni tečaji samoobrambe, preživetja v naravi, borilnih veščin, dela v skupini… Panika in strah sta naša največja sovražnika. Obvladaj sebe in se boš lahko odzival na dogajanje okoli sebe. Izgubi nadzor nad seboj in svojimi mislimi/dejanji pa se boš sam pokopal. Psihična pripravljenost je ključna v trenutkih kaosa. Spoznaj in premagaj svoje strahove preden pride do situacije, ko te lahko ogrožajo. Priporočena duhovna sprava s svetom/Bogom. Gola fizična pripravljenost je tudi ključna, sposoben moraš biti nositi cca. 20 kg težak nahrbtnik, 8-12 ur na dan, cele tedne če je potrebno. Z njim teči, plezati, plavati… Ne boj se, če je duh močan je tudi telo močnejše, a vseeno delaj na svojemu telesu, skupinski športi z žogo, plezanje, plavanje, trimčkanje… Volja do preživetja. Neglede na okoliščine ohrani pozitivno naravnanost in ne obupuj, ostani osredotočen na en problem naenkrat in se prepusti toku priložnosti in nevarnosti, ter s pomočjo intuicije odločaj o svojih naslednjih korakih. Razum je car, ampak občutek iz notranjih globin je še večji car.

Oprema za preživetje:

Obvezno za vsakogar (tudi otroke): nož, vrv (več metrov tanke lahke močne vrvi), čutara za vodo, dober nahrbtnik, vir ognja (vžigalice, zippo, kresilni kamen…) Dodatna oprema za vsakogar: osebni pripomočki (osebna nega + mala prva pomoč: zobna ščetka, pinceta, ogledalce, razkužilo, nit in šivanka…), ljudje z boleznimi naj imajo zalogo nujnih zdravil (sladkorna, astma…), kompas, karta, orodje/orožje, tablete za vodo, posoda za kuhanje na ognju, plezalna oprema (pas, zaponke…). Obvezno v skupini: velika prva pomoč, 30 metrska vrv za plezanje, filter za vodo, sekira in mačeta, kompas, signalne rakete, mala lopata, daljnogled, strelno orožje (lok, samostrel, lovske puške…), zemljevidi in karte krajev kamor ste namenjeni. Knjige/znanje o preživetju v naravi, plodovih narave, naravnih zdravilnih snoveh, vrstah živali, rastlin… Primerna obutev in obleka; priporočene vojaška, taborniška, alpinistična oprema. Teža je največji problem, zato izberite raje manj opreme in bolj kvalitetno. Zaloga hrane in vode. (nikoli ni preveč, daljši rok trajanja je boljši, zaloge na več lokacijah so boljše) Po možnosti prenosna radioamaterska postaja. Luksuz paket: očala z nočnim pogledom, plinska maska, paketi suhe hrane, antibiotiki, terenska vozila predelana na alkohol, kotel za izdelavo alkohola, podzemni betonski bunker, svinčeni bunker (HAARP)

Splošne smernice:

Dobro organizirane manjše skupine imajo največjo možnost preživetja. Najboljše skrivališče je v gorskem svetu; jame, soteske, stari vojaški bunkerji… Telekomunikacijske naprave omogočajo izsleditev vaše lokacije, če hočete biti najdeni potem jih uporabljajte, če ne potem jih odvrzite (GSM, GPS…). Narava je naš prijatelj, v njej najdemo vodo, hrano, bivališče, orodja… Boljše poznavanje narave pomeni večje možnosti za preživetje. Kdor išče mir najde mir, kdor išče vojno najde vojno! Bodite miroljubni, previdni in pozorni, izogibajte se nepotrebnim srečanjem, izogibajte se mestom in večjim zaselkom. Še enkrat; brez panike, ideja je biti pripravljen in zato lažje spati, ne ravno obratno. Vir: http://www.ujet.si/ in Anton Komat, članki


VPLIV MEDIJEV NA MLADOSTNIKE Dober glas že od nekdaj seže v deveto vas pa kakor koli že naj si bo radio ali pa zgolj star časopis najbolj sočne in dokaj točne informacije pa zagotovo pri sosedi Francki preletiš. Si predstavljate veselje ljudi ob novici Slovenskega radia Osvobodilne fronte Kričač, ki je leta 1945 iz skrite lokacije oddal novico o koncu druge svetovne vojne? Se spomnite trenutka žalosti, ko je svetovni splet zapolnila in svet vest o smrti Michalea Jackona? Se še spominjate nemih črno belih filmov medtem, ko je možno gledati večerne informativne oddaje v 3d tehniki? In medtem, ko vam želim opisati vpliv medijev na mladostnike in brez ideje strmin v računalniški ekran naenkrat ugotovim kako sploh teče tok medija. Najprej misel nato beseda, hitri prsti in pred vami je končno vsebina mojega sporočila. Če vam ga preberem naglas potem bo vse skupaj postalo še zvočno sporočilo. Bolj, ko razmišljam bolj se mi razodeva, da je edini in največji medij vseh časov človek, ki je s svojo iznajdljivostjo razvil pripomočke preko katerih informacije v nekaj sekundah obidejo zemeljsko oblo. No in, če se vrnem k vplivu naj vam povem, da še nisem srečala najstnika, ki bi bil hudo zagret za ogled večernih poročil. V najstniških sanjah nekako ni prostora za teroristične napade skrajnežev in smešnih politikov, ki so v našem pogovornem jeziku preprosto čisto mimo. Mladostniki imamo svoje informacijske centre, ki se nanašajo predvsem na naše aktualne vsebine, ki so strogo ločene in močno cenzurirane in prilagojene objave za odrasle. Ste mogoče z naslovom mislili tisti vpliv, ki je skrajno negativen ? Ja tega je veliko, predvsem se kaže v porastu nasilja med mladimi. Kot, da nasilja v svetu filmske industrije še ni dovolj ga svet vključuje prav v vse oblike medijev. Nemogoče se je izogniti pištolam, truplom in razdejanju bombnih napadov in večne vojne med ljudmi. Je svet resnično tak kot nam ga prikazujejo mediji? Kakor koli že najprej misel in nato beseda in, kot pravijo lepa beseda lepo mesto najde in, če bi bilo tako potem ne bi bilo tako težko poslušati in gledati večernih poročil. Si predstavljate pet minutni medijski mrk po vsem svetu? Morda bi se moral zgoditi ta pet minutni mrk in potem bi ljudje spet lahko slišali svoje misli tiste, ki nam jih iz glave vsakodnevno izpodrivajo mediji in vplivajo na naše razpoloženje. Med slabimi novicami naj bo dobra ta, da se mladi čisto elegantno izogibamo perečim temam dokler to resnično ni potrebno. Veselje in smeh se izražata v tisoč oblikah smajliov, ki so postali naši najbolj zgovorni medijski simboli s katerimi si prihranimo marsikatero žalostno zgodbo. In, ker ni vsak medij slab človek se med njimi najde včasih tudi kakšen, ki mu z veseljem prisluhnemo. Primer pozitivne medijske energije je zagotovo Svetovno nogometno prvenstvo, najboljše pri vsem skupaj pa je, da združuje vse generacije in za debelo uro poseka vse neprijetne novice tega sveta. Mediji so pravzaprav odsev tistega, kar ljudje smo in, kar gojimo. Z vami sem bila Neža Verdonik – v nadaljevanju programa sledi oddaja o Miru in ljubezni


PAULO COELHO Veronika se odloči umreti Paulo Coelho je vzljubil Slovenijo, zato je dogajanje zgodbe postavil v našo deželo. Piše o mladem dekletu, ki je mislila, da je doživela že vse v življenju. Naredila je šolo, dela v manjši knjigarni in vsak dan je enak prejšnjemu. Zato se odloči za samomor, vendar namesto tega pristane v umobolnici, kjer ji zdravnik pove, da ima zaradi tablet tako oslabljeno srce, da bo živela le še en teden. Sprva Veronika samo leži v postelji in čaka smrt. Ne zaveda pa se, da je v odličnem okolju za spremembo pogleda na svet. Z ljudmi okoli sebe odkriva vzroke človeških stisk in nesreč. Uči se živeti življenje, segati po zvezdah in biti malo nora, ker je tako življenje lepše… ko bi le še imela toliko časa, da bi storila vse, kar si je vedno tihoma želela, pa si tega nikoli ni upala iz strahu, da bi jo ljudje obsojali. Pogovor z očetom, ki ga je Paulo objavil na zadnjo platnico dotične knjige: Ko sem knjigo končal, sem šel k očetu: »Napisal sem knjigo o norišnici,« sem povedal svojemu 85-letnemu očetu. »Gre za roman, toda v njem so strani, kjer govorim o sebi. To pomeni, da javno spregovorim o času, ki sem ga prebil v psihiatrični bolnici.« Oče me je pogledal v oči in rekel: »Si prepričan, da te ne bo prizadelo?« »Da, prepričan.« »Potem pa kar daj. Utrujen sem od te skrivnosti.« Za občutek zanimivosti knjige pa pogovor med doktorjem in Veroniko: Veronika: »Kaj je resničnost?« Doktor Igor ji odgovori: »To je tisto, kar večina misli, da mora biti. Ni nujno najboljše niti najbolj logično, ampak tisto, kar se je prilagodilo kolektivni želji. Vidite, kaj imam okoli vratu?« »Kravato.« »Vaš odgovor je logičen, tako bi odgovoril popolnoma normalen človek: kravato! Norec bi rekel, da imam okoli vratu barvast, smešen, nekoristen kos blaga, zapleteno zavezan, ki ovira premikanje glave in otežuje dihanje. Paziti moram, da ne stojim v bližini ventilatorja, lahko pa me s tem kosom blaga celo zadavijo. Če me bo norec vprašal, čemu služi kravata, bom moral odgovoriti: popolnoma ničemur. Niti za okras ne, saj je dandanes simbol sužnosti, moči, zadržanosti. Edina korist, ki jo imamo od nje, je ta, da jo doma lahko snamemo in tako dobimo občutek svobode, ki smo si jo pravzaprav sami kratili. Toda ali občutek olajšanja opravičuje obstoj kravate? Ne. Kljub temu bodo ljudje, če vprašam norca ali normalnega človeka, kaj je to, imeli za zdravega le tistega, ki bo odgovoril: kravata. Ni pomembno, kdo je odgovoril točno, ampak kdo ima prav.« Ines – little wing


Belo Devetega julija, se je v ameriškem industrijskem mestu Detroit, poslednji otrok družini, rodil eden izmed redkih ali celo edini še živeči blues glasbenik… Jack White. Skozi leta, ko je spal na tleh v svoji sobi med ojačevalci in kompleti bobnov je razvil svojevrsten pogled na glasbo in posledično tudi življenje. Pri šestih letih je že igral bobne, ki so obenem njegov najljubši inštrument. Večino svojega najstništva, zatiran in čuden, preživel v poslušanju bluza, ki je kasneje močno vplivalo na stil banda »the white stripes« v tistem času je bi White mnogokrat omenjen kot »čuden otrok z kratkimi črnimi lasmi in zobnim aparatom«. Takrat je odkril svojo najljubšo pesem tistega časa… Son House – Grinnin’ In Your Face. V nekem intervjuju je povedal, da je to pesem po kateri je nastala vsa glasba, ki sta jo naredila z Meg (The White Stripes). Nekje pri petnajstih je Jack delal kot vajenec pri oblazinjevalcu in tam s šefom delavnice ustvaril skupino The Upholsteres (oblazinjevalca). Ker je šef igral bobne je pač Jack igral kitaro. Posnela sta ploščo z naslovom Makers of High Grade Suits (ustvarjalca oblek visokega razreda). Do sedaj je že razvidno, da je imel nek globok občutek za humor . Ker je bilo njegovo vajeništvo neprofitno je primanjkovalo opreme in »tretjega oblazinjevalca«. Že tako sta pisala besedila in glasbo na notranje strani kavčev in po stenah in račune pisala s kredo…

Belečrte Nato je fant odrasel v globoko temo in s svojo bodočo ženo, čeprav sta vseskozi trdila, da sta brat in sestra, ustvaril The White Stripes. Skupina je bila po prvencu nekako zadržana v podzemlju Mišiganskega garažnega rock gibanja. Šele po drugemu albumu De Stilji, ki je dosegel 38 številko na ameriški Billboard lestvici, sta začela počasi dobivati nekakšno razpoznavnost/ razvpitost. Elephant, White Blood cells, Get Behind me Satan in Icky Thump. Z vsakim albumom je bila glasba bolj trda, tečna, paranoično razkurjena. Na odru sta bila kot razglašena čreda ritma, akordov in švica. Saj je v njuni glasbi toliko različnih inštrumentov, da je tip samo skakal okoli od kitare do klaviatur in ob tem samo švical, ker je še zmeraj ujel ritem… vsaj trudil se je. Zaradi problemov na odru, v zakonu in zaradi Meginih zdravstvenih težav, je ostala le posneta črna senca vinila, spirala belih črt zvoka. (nadaljevanje v sledeči številki)

In kot prejšnjič, odlomek pesmi in priporočeno. Cause It can’t be love for there is no true love It can’t be love for there is no true love There is a man a certain man and for the poor you may be sure that he’ll do all he can who is this one? who’s favourite son? just by his action has the traction magnets on the run who likes to smoke enjoys a joke and wouldn’t get a bit upset if he were really broke with wealth and fame he’s still the same I’ll bet you five you’re not alive If you don’t know his name You said the union forever You said the union forever You cried the union forever but that was untrue girl… Priporočeno? … vse kar najdete v povezavi z njim. Whisky


PORTO FOLIO

Ko na levi bil bi ti... na desni on Leva nosila bi črno vrtnico dišečo po večnih pogledih platona ko desna bi umirjala s travniško marjetico Na levi bil bi ti... na desni on A na levi je on... na desni si ti Leva nosi nežno zeleno očem večno umirjeno globino ko desna črno-belo površno divja Na levi je on... a na desni... vedno si ti Ines Čosič

Milni mehurčki Smejim se, težkim mislim izdihanim v milne mehurčke, pijani mavrici,ki sili v nebo, smejim se jim, tako kot se jim smejijo otroci. KarmenVerdonik

Zajezeno

Visi ob mislih težkih, težji zrak, na nebu kot teman grozeč oblak; čez planjave vleče se megla, ki je obup, ki dušo ti navda, z bolestjo, ki zagrize kakor mraz in vleče se kot črta čez obraz, ki kaže misli, ki za njim ležeče, v možgane grizejo kot bes boleče in bes je kar iz njih nastane, izgine žalost, jeza le ostane. Rohni ti v prsih kot teman vihar in žge kot da bi v njih ti tlel požar, in bolečini kljub ki jo prinaša, ponos ki žalost nima ga razglaša; Nima solz ki bi bolest utopile, in osvežujoče ogenj ublažile. Le srd in gnev ki skrito brbotata, z norostjo in močjo ti um navdata; Kot para ki pod skorjo se nabira, in počasi le si proti svitu pot utira, dokler zapleše ne kot črna ptica, z bolečine kriki hudega glasnica, puhti in bruha iskre vse povsod, zakrije ves nebesni modri svod; doseže, a če ne, poišče, povzročitelja pribežališče; Z ognjenim slapom ga raztrešči, premetava in ob skalo uklešči, maščevalno krog vratu ovije, oči v krvavih curkih mu razlije, ko stisne s pokom kost popoka, in le tiho še zavest zastoka, in zadnji pulz možgane še zatrese, oči zagrne v črne še zavese, z življenjem z drugega spozli, in nad gorami se v oblake razpusti. Jakob Konda


VLASTA PA SLAUC LISCA Pa ne tista Lisca, ki izdeluje modrčke in gatke, ampak tista zaradi katere se »zašvicamo full«, da pridemo do njenega vrha. Lahko bi jo imenovali tudi posavska Šmarna gora. Nanjo nas vodijo štiri različne poti (sodeč po prijatelju Googlu http://www.obcina-sevnica.si/pd-lisca/planinske_ poti/pot_lisca.htm), midve sva izbrali tisto bolj penzionistično varianto, ker sva pač malo »zalutali«. Na hrib oz. skoraj goro se lahko podate iz vasi Breg, kamor vas lahko popelje tudi vlak, če ste že ravno brez prevoza (ali izpita), preko Razbora do vrha. To je tako imenovana Jurkova pot. Imenuje se po Blažu Jurku, ki je tudi zaslužen za postavitev prve planinske koče na Lisci (l. 1920), seveda imenovana Jurkova koča. Za tiste bolj ne voljne pohodništva je speljana tudi asfaltirana cesta, možnost parkiranja na vrhu imajo tudi avtobusi. »Furanje safrja« se je začelo v že prej omenjeni vasi Razbor, kjer je prostor našla don Pierinova komuna za ženske, imenovana Skupnost Srečanje. Pot naju je vodila naprej po cesti do zaselka Lisce, ker pa sva se leve strani držali kot pijanec plota, sva nadaljevali po napačni poti. V Liscah moraš seveda zaviti desno po cesti malo navzdol. Po nekaj desetih metrih te že pozdravi rdeča tabla za Lisco in hopla veselo lahko zagrizeš v hrib. Najina »leva trasa« nama je vzela še 20 minut cestnih ovinkov, nakar sva, sodeč po tabli, našli pot do želenega cilja. Enkrat sva še prečkali cesto, drugače pa hodili po gozdu. Naleteli sva na Blair Witch Project1 varianta kapelico, tudi vreme je bilo bolj morbidno, tako, da vzdušje je bilo tam tam. 25 minut pod vrhom stoji cerkvica sv. Jošta, malo pred njo pa se srečajo tri poti do vrha. Po nekaj ovinkih sva končno prispeli na Lisco. Tistih nekaj potnih kapljic definitivno odtehta razgled. Sava s svojo ovinkasto strugo, okoliški hribi, ob lepem vremenu se vidi do Julijcev, Kamniško-Savinjskih Alp, Pohorja, celotnega Zasavskega hribovja, Dolenjskega gričevja,... Na vrhu je nekaj primernih prostorov za piknik, tudi zmajarji in jadralni padalci imajo svojo vzletno točko (še ena podobnost s Šmarno goro), ob Tončkovem domu so igrišča in otroška igrala. Pozimi skušajo poskrbeti za smučarijo in sankanje, vendar se je priporočljivo o tem prej pozanimati na internetu (http://posavje.info) ali na telefonski številki (o3/57-35-016). Z odlično domačo pico sva se podkrepili v že prej omenjenem Tončkovem domu, kjer je tudi možnost prenočevanja na skupnih ležiščih ali v sobah. V Jurkovi koči pa je možno le s predhodno najavo za večje skupine. Lisca je primerna tudi za gorska in treking kolesa, čisto na vrhu imajo tudi meteorologi svojo merilno postajo, tam ob koncu aprila pa zacveti tudi encijan (Clusijev svišč), ki ima eno največjih rastišč v Sloveniji ravno tu. Časa je bilo še za nekaj fotk, vreme se je že resno pripravljalo na dež, potem pa veseli ker sva naredili nekaj zase, v dolino. P.S. Nad Lisco naj bi lanskega avgusta opazili celo nlp!? P.S.2 In ne, nisva iz Bihaća!!! Vlasta pa Slavc


PREPOVED

ZDRAVA HRANA

Potrebujemo: - dva jajčevca - dva večja paradižnika - 100 g jurčkov - večja zelena paprika - 20 g drobtin - 100 g naribanega sira - malo olja - sol - poper Jajčevce očistimo in po dolgem razpolovimo ter izdolbemo. Izdolbeno vsebino, narezan paradižnik in gobe drobno sesekl jamo, vse skupaj začinimo s soljo in poprom ter dušimo. Izdolbene jajčevce napolnimo z nadevom in obložimo s koščki zelene paprike. Potresemo z drobtinami in naribanim sirom. Vse skupaj zapečemo v pečici pri 200 stopinjah, da se sir prijetno stopi. POEZIJE

Pesem Naša četica – prepovedana Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da bo še letos prepovedano vsako recitiranje in petje pesmice NAŠA ČETICA KORAKA v vseh javnih prostorih. Zakaj? Takoj ti bo postalo jasno. Spomni se besedila: Naša četica koraka / strumno in veselo / en za drugim v strumni vrsti zdaj gremo na delo. Tu pa prihaja sporen del: Jurčku bomo pomagali hišico graditi!!!!! Nikjer iz teksta pesmice ni razvidna dimenzija hišice, zelo verjetno je, da je tloris večji od 30 m2. Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno prepoveduje med-sosesko pomoč pri gradnji objektov nad 30 kvadratnimi metri. Pesem torej nagovarja k prisilnemu delu na črno. Zato bo v imenu doslednega izvajanja nove zakonodaje najstrožje prepovedana. Chuck Noriss

Akcijsko-risani junak išče rezervne dele. Šifra: Taperver

POMOČ Potrebujem pomoč. V zosu sem. Šifra: Čufta IŠČE SE Išče se fb profil naše Majde. Kdor ga najde dobi Merđo za en krog. Šifra: Majdi NEEEEEE!

Menjam kolo za torbo. Šifra: Požigalec

Si firbčna @ … Želiš biti obveščen kaj se mi dogaja? Želiš prejeti e-pošto? …sporoči mi svojo e-pošto ali me dodaj na FB… Pogosto te bom presenečal in ne bo več razloga za dolgčas! MCcajtng Izdaja: april 2011 Častnik mladinskega centra Litija Izdajatelj: JZ MC Litija Odgovorna oseba: Alenka Urbanc Naklada: 500 Urednica: Tjaša Cvetkovič Oblikovanje: Martina Biliková Fotografije: arhiv MC Litija Ponoviška cesta 12, Litija (stari vrtec-Ukmarjeva hiša) Od PON do SOB 14.00-20.00 Elektronska pošta: mc.litija@gmail.com e-pošta uredništva: mc.cajtng@hotmail.com www.mc-litija.si mobilni telefon: 051 443 410, 051 428 012 Stacionarni telefon 01 89 80 119


7. številka - MCcajtng_01-2011  

7. številka - MCcajtng_01-2011

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you