Page 1

McCajtng leto 2012 | ĹĄtevilka 2

zdruĹževanje zavodov v obÄ?ini... stran 12

je/bo mladinski center samostojen ali ne?


mc/DC

uvodnik

dnevni center mladinskega centra

Dnevni center MC Litija je prostor, kjer se mladi zbiramo in družimo. Prvih 5 let MC-ja smo to počeli v kleti vile na Ponoviški, marca pa smo se preselili v nove prostore v pritličju. V dnevnem centru imaš možnost uporabe računalnikov, zabave z družabnimi igrami, prostor za druženje s prijatelji… Na dvorišču pred MC-jem lahko igraš razne športe (badminton, frizbi, odbojka… pripomočke za igro dobiš v dnevnem centru). Zadnje čase je zelo popularno igranje igric preko LANA (smo silno navdušeni nad tem :=)). Pridi in pokaži svoje igričarske sposobnosti. Pridružiš se nam lahko tudi na raznih delavnicah, prireditvah in projektih, ki potekajo ali pa jih pripravljamo v dnevnem centru.

Pisanje uvodnika mi trenutno predstavlja ogromno težavo. Čisto sem se zakopala v študijske obveznosti in ne razmišljam o ničemer drugem kot o literaturi, ki jo moram predelati za naslednji izpit. Predvidevam, da je ta trenutek kar nekaj osebkov v istem zosu.

Junij zna biti zelo naporen mesec kljub prvim zaresnim poletnim sončnim žarkom. Vseeno se je ekipa časopisa potrudila, da Vam lahko ponudimo novo številko MCcajtnga, da boste ob listanju lažje dočakali zaslužen (pa tudi če ni) dopust.

So pa sestavljalci programa v Mladinskem centru toliko bolj razmišljali o drugih stvareh in sestavili kvaliteten počitniški program. Koledarček dogodkov tokrat najdete na sredini, ne bo Vam žal, če nas obiščete.

Uživajte maksimalno, se beremo spet v jeseni.

Poleti smo odprti vsak delovni dan od 12.00 do 21.00. Med obiskom si lahko ogledaš tudi različne razstave v naši MC galeriji ali poslušaš vaje bendov v MC Klubu nadstropje niže. Za več informacij o programu in aktivnostih poglej na www.mclitija.si, za dodatna vprašanja piši na mc.litija@gmail.com ali nas pokliči na 051-443-410 .

PS: Vljudno te vabim na naše kopalne izlete, ki bodo potekali vsak četrtek med počitnicami.

TVOJ MC =)(=


aktualno

MCjevrojstniDan & RAJmladosti V soboto 26. maja smo na dvorišču pred Ukmarjevo vilo praznovali že 6. rojstni dan Mladinskega centra Litija. Dvorišče smo v popoldanskih urah napolnili z otroškim in mladinskim programom, lov na zaklad je popestril tudi dogajanje v parku na Stavbah. Na UNIKAtiji, tržnici unikatnih izdelkov se nam je predstavilo kar nekaj ustvarjalcev, nabor izdelkov je bil širok in raznobarven, tako da je vsak lahko našel kaj zase, seveda pa je bila prisotna tudi Stojnica vse zastonj. V večernih urah smo v MC galeriji otvorili razstavo skic in fotografij TATTOOji Uroša Uštarja, ki bo za ogled na voljo do 28.6. vsak dan med 14.00 in 20.00.

Osrednji dogodek, torej RAJ MLADOSTI, revija rock/jazz/metal skupin se je začela malce po osmi. Koncert je bil velik uspeh, kar je pokazala udeležba večjega števila obiskovalcev, kot smo jih bili vajeni v hladnejših mesecih, ki so za nami. Koncert je spremljal glasbenik Jan Jarni, ki se je pogovoril z vsemi nastopajočimi in jim na podlagi nastopa podelil nekaj dobrih nasvetov in navodil kako

naprej. Jan bo prav tako izbral dve nastopajoči skupini, ki se bosta v novembru udeležili Regijskega srečanja v Stični, kar bo za nekatere bende prvi nastop izven domačih odrov. Zahvaljujemo se organizatorju revije – JSKD OI Litija, ter seveda nastopajočim: Take‘s time, MC jazz orchestra, HIGH FIVE, Artengima, Tomaž Fojkar in Agitator.

Prav tako se zahvaljujemo pridnim prostovoljcem, brez katerih programa ne bi mogli izvesti, ter vsem obiskovalcem, ki jih vabimo da se udeležijo tudi prihajajočih dogodkov! Neža


aktualno

aktualno

Okrogla miza

mladinski center sedaj in v prihodnosti

JAVNA TRIBUNA

skupaj na delu V Mladinskem centru Litija je bila v sredo, 9.5.2012 javna tribuna v okviru projekta SKUPAJ NA DELU. Zbrala se je pestra skupina 27 mladih, podjetnikov, javnih uslužbencev, novinarjev, predstavnikov nevladnih organizacij. Razpravljali smo o trenutnih izzivih mladih. Kot glavne teme mladih smo navedli zaposlovanje mladih, nizko samopodobo in neodločnost mladih ter infrastrukturo za druženje mladih in delovanje organizacij mladih.

Na okrogli mizi, Mladinski center sedaj in v prihodnosti, ki je potekala 24.5.2012 ob 18.00, smo se pogovarjali o delovanju MC Litija od ustanovitve pred šestimi leti do danes. Preleteli smo ključna vsebinska področja delovanja, reševanje prostorske problematike centra, število zaposlenih, honorarnih in prostovoljnih sodelavcev ter pregledali kako smo si ustvarili finančno bazo za izvajanje naših aktivnosti. Vsa ta področja delovanja smo postavili ob bok ostalim mladinskim centrom po Sloveniji. Pri tem nam je pomagala gostja KARMEN MURN, dolgoletna mladinska delavka, raziskovalka mladinskega sektorja, soavtorica analize MLADINSKI CENTRI V SLOVENIJI in direktorica Mladinskega centra Trbovlje. Ugotovili smo, da MC Litija v vsebinskem smislu izstopa predvsem v organiziranju prostovoljnega dela in izvajanju podpore

mladinskim organizacijam in neformalnim skupinam. Zelo dobri smo tudi pri organizaciji klubskega programa in aktivnostih s področja kulture. In to kljub temu, da imamo še vedno majhne prostore, saj ima povprečen mladinski center v Sloveniji nekajkrat večje prostore kot jih ima sedaj MC Litija. Imamo tudi manj zaposlenih. Predvsem pa imamo izjemno velik delež sredstev, ki jih pridobimo na različnih razpisih in malo sistemskih virov. Glede na opravljeno mikro analizo stanja MC Litija si v MC-ju za prihodnost želimo dodatnih prostorov za rekreacijo mladih - po možnosti na dvorišču MC-ja in manjšo dvorano za nastope mladih ustvarjalcev kulture. Predvsem pa si želimo nadaljnje samostojnosti in avtonomnosti delovanja mladih v Litiji. In to ne glede na to v kakšni organizacijski obliki bomo delovali: kot samostojen zavod ali kot del večjega javnega zavoda. Alenka

Najdalj smo se zadržali pri temi zaposlovanja, ki smo jo razširili na številne izzive, ki spremljajo nas mlade od časa, ko začnemo razmišljati o svoji prihodnosti v smislu odločanja za poklic, ki ga želimo opravljati, šoli, ki jo želimo obiskovati, do vzpostavljanja stikov z bodočimi delodajalci, mentoriranja mladih zaposlenih, zlasti mladih podjetnikov. Rdeča nit pogovorov je bila ugotovitev, da mladi ne poznajmo dovolj dobro poklicev - bodočih delovnih mest. Številni imamo tudi zelo malo izkušenj kakršnih koli delovnih okolij, zlasti ne podobnih tistim za katera se usposabljamo. V kombinaciji z nizko samopodobo in posledično neodločnostjo v spoznavanju z bodočimi delodajalci je to velika ovira za uspeh. Neformalne izkušnje, ki si jih pridobivamo z različnimi oblikami dela v času pred sklepanjem delovnega razmerja (tudi prostovoljnim delom) pri delodajalcih velikokrat ne pomenijo dosti. Mladi podjetniki se srečujejo s še številčnejšimi izzivi. Udeleženci javne tribune so ekipi, ki vodi projekt SKUPAJ na delu v Litiji predlagali, da v okviru projekta jeseni pripravi javni dogodek na katerem bi povezali predstavitve podjetij, podjetnikov, poklicev in potrdil o pridobljenih neformalnih izkušnjah. Na dogodek bi povabili mlade in tudi njihove starše, saj ti sodelujejo pri oblikovanju odločitev o poklicni poti.

Projekt SKUPAJ NA DELU organizira Mladinska mreža MaMa (mreža organizacij s statusom mladinskega centra) in bo poleg Litije potekal še v devetih slovenskih krajih. Alen


zelena mreža

... poročilo o regijskem dogodku V petek 11. 5. in soboto 12. 5. 2012 sem se udeležil projekta Dialog mladih, ki je potekal v Mladinskem centru Trbovlje (mct). Regijskega dogodka Dialog mladih se nas je udeležilo preko 70 mladih. V petek smo se najprej registrirali na dogodek do 10.00 ure. V dopoldanskem času smo spoznavali pomen neformalnega izobraževanja, predstavnica Zavoda RS za zaposlovanje pa nam je predstavila njihovo e-storitev. Ob 13.30 so nam v sosednjem društvu upokojencev postregli z okusnim kosilom. V popoldanskem delu pa smo razdeljeni v skupine razmišljali o problemih, ki pestijo nas in našo družbo ter kako bi dosegli boljšo participacijo in zaposljivost mladih. V skupinah smo poskušali za konkretno problematiko najti najpreprostejšo rešitev. Celoten program smo skušali oblikovati tako, da smo ga lahko naslednji dan predstavili lokalnim odločevalcem. Ko smo za izbrane probleme našli rešitve smo vse skupaj zapisali na plakate, ena od skupin pa je pripravila celo računalniško predstavitev. Pozno popoldan pa smo imeli čas za druženje in spoznavanje medtem pa smo povečerjali pico. Zvečer sem si sam privoščil tudi sprehod skozi Trbovlje in kljub temu, da pravijo, da je v Trbovljah mnogo starih ljudi so bile ulice polne mladine, mesto pa je živelo. Vrnil sem se nazaj v mladinski center kjer sem prenočil v prijetni postelji. Naslednje jutro 12. 5. 2012 smo tisti, ki smo prenočili v MCT pričeli z zajtrkom. Na mizi je bilo poleg običajnih tudi kar nekaj nenavadnih jedi, ena izmed njih je bila zelenjava v jogurtu. Po zajtrku smo imeli še nekaj časa za oblikovanje končne predstavitve. Prispeli so odločevalci iz lokalnega in tudi nacionalnega okolja:

• Patricia Čular, državna sekretarka Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve • Katarina Hočevar, poslanka v Državnem zboru RS • Jasna Gabrič, podžupanja Občine Trbovlje • Gregor Zavrl, podžupan Občine Litija • Lijana Vidic Ristič, direktorica Območne službe ZRSZ Predstavili smo jim svoje ukrepe:

nn Več košev za smeti: Mladi opažamo, da v lokalni skupnosti primanjkuje postavljenih košev za smeti in iztrebke hišnih ljubljenčkov, kar posledično prispeva k večji onesnaženosti. Predlog mladih je, da se postavi več košev za smeti in tudi košev za iztrebke hišnih ljubljenčkov, katerih postavitev je najpotrebnejša v parkih.

oo Vzpodbujanje razvoja turizma v Zasavju preko mladih: Mladi ugotavljamo, da se na področju razvoja turizma nas ne vključuje, da se pripravljajo aktivnosti, ki so same sebi namen in le na papirju. Predlagamo konkretne aktivnosti za razvoj turizma in večje vključevanje mladih v pripravo programov in turističnih ponudb v Zasavju.

ppSkupaj proti begu možganov:

V zasavski regiji je visoka stopnja bega možganov, hkrati pa obstaja veliko stavb, ki so neizkoriščene in razpadajo. Predlaga se ukrep, da občina pod določenimi pogoji te stavbe oddaja podjetjem v brezplačen najem pod pogojem, da ta podjetja zaposlujejo mlade iz Zasavja. Hkrati se naj na regijski ravni tudi ob pomoči države, vzpostavijo mehanizmi, ki bodo takšnim podjetjem zagotavljala subvencije za zaposlovanje mladih.

qqVeč zaposlitev mladih v mladinskih strukturah: V mladinskem sektorju se opravi veliko prostovoljnega dela, ki pa ga po določenem obdobju starosti ne moreš opravljati več v takšnem obsegu kot bi marsikdo želel, saj si moraš zagotoviti sredstva za samostojno življenje, zato si mora marsikateri mlad človek zaposlitev iskati drugje. Mladi zato Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve predlagajo, da se v okviru Aktivne politike zaposlovanja zagotovi sredstva za zaposlitev mladih med 20 in 35 letom starosti v mladinskem sektorju.

rrIzgradnja betonskega skateparka:

V Trbovljah že obstaja lesen skatepark, ki ga je skupina mladih zgradila z mladinsko pobudo leta 2006 in ga deloma obnovila lansko leto, a so kljub vsemu razmere za uporabo slabe. Skupina mladih si zato prizadeva za izgradnjo betonskega skateparka, ki bi ustrezal varnostnim zahtevam in omogočal možnosti razvoja urbanih športov v zasavski regiji kot tudi širše v Sloveniji.

Po mojem mnenju so bili odločevalci zadovoljni z ukrepi, ki smo jim jih predlagali saj so bili po predstavitvi vsakega izmed predlogov izjemno konstruktivni, za predlagane ukrepe pa se bodo zavzeli k implementaciji na lokalni in nacionalni ravni. Po krajšem predahu pa nas je obiskala še poslanka Evropskega parlamenta Tanja Fajon. Opisala nam je njeno pot skozi življenje od mladosti pa vse do danes. Predstavila nam je način dela evropskih poslancev in njene poglede na premajhno aktivnost mladih ter nas vzpodbudila, k večjemu vključevanju v zadeve, ki se nas tičejo, hkrati pa je poudarila, da če želimo kaj doseči moramo biti vztrajnejši in pokazati, da nam je mar. Za konec pa nam je Kristjan Adamlje pripravil še odlično ekološko zakusko. Poln novih znanj, vtisov in idej sem se vrnil proti domu. V mladinski center Trbovlje pa se bom z veseljem vrnil še kdaj. Borut Slapničar Predsednik Društva podeželske mladine Litija Šmartno


počitniški

koledarček 2012

enotedenske ustvarjalnice bobnarska delavnica

7. od 02.0 7. .0 7 0 do

od 17.00 do 20.00

Z mojstrom rokerskih bobnov Janom Merčonom boš spoznal-a osnovne ritme in tehnike bobnanja. Za vse, ki se ne bojite ropotanja.

7. od 09.0 7. .0 3 do 1

body painting

od 18.00 do 20.00 Ta zvrst ustvarjanja je vedno bolj popularna. Tudi v Litiji imamo mojstre in mojstrice poslikav telesa. In imeli jih bomo še več, saj nas bo Sara Jakopič naučila, kako se to dela!

grafitarska delavnica

7. od 16.0 7. .0 9 1 od 17.00 do 20.00 do Domači KBLO8 nam bodo pokazali osnove grafitiranja, vsi skupaj bomo ob druženju in dobri glasbi pografitirali protipoplavni zid na pred MC-jem in zopet ustvarjali eko grafite.

7. od 23.0 7. .0 8 2 do

glasba povezuje od 17.00 do 20.00

Druženje, spoznavanje inštrumentov, glasbenih stilov, improvizacija... Za raziskovalce glasbe. Delavnico vodi Anže Kristan-Kiki. Zaključek s koncertom 28.7. ob 20h na dvorišču MC-ja.

7. od 30.0 8. .0 1 do 0

delavnica ozvočevanja od 17.00 do 20.00

Na delavnici osnov tonske tehnike v MC Klubu se boš z Robertom Ovnom naučil ozvočiti svoj glasbeni inštrument in ga postaviti v sozvočje z ostalimi za skupinski nastop ali vadbo.

8. od 27.0 8. .0 9 do 2

impro delavnica od 17.00 do 20.00

Delavnica improvizacijskega in uličnega gledališča z največjimi mojstri teh spretnosti v Sloveniji! Bo Impro liga kmalu tudi v Litiji? Preveri na www.impro-liga.si.

Veliko več informacij na:

www.mc-litija.si

ti Porptedraegogike | 29. junij e e likovn lture študentk u k e k oms julij DnevRiomrsko društvo | 12. n Kal27ma l j e li u ju . n Ma tava fotografij | razs pirc Marija 4. avgust

poletje v MC galeriji Ogled razstav od ponedeljka do petka od 12.00 do 21.00.

slik | 2 razstava

počitniški urnik pon

09:00 - 12:00

TENIS do 15 Tenis park AS

10:00 - 12:00 ustvarjalnica:

MULTI KULTI SPOMINKI

tor

09:00 - 12:00

ŠPORTNI TOREK igrišče Rozmanov trg

nogomet, košarka, badminton, vlečenje vrvi, rolanje, družabne športne igre…

MC Litija

čet

09:00 - 12:00

celodnevni

Tenis park AS

Aqualuna ali Atlantis

TENIS do 15 10:00 - 12:00

KOPALNI IZLET (izleti so plačljivi)

ustvarjalnica:

pet

09:00 - 12:00

TENIS do 15 Tenis park AS

10:00 - 12:00 ustvarjalnica:

SLADKOSNEDE SREDE

MINI FILMOŽER od 26.06. do 27.07.

MC Litija

od 26.06. do 27.07.

od 26.06. do 27.07.

17:00 - 19:00

18:00 - 20:00

TENIS 15+

KOŠARKA in NOGOMET

Tenis park AS

stojnica vse zastonj

sre

6. od 26.0 8. .0 1 3 do

28.08.

09:00 - 15:00

VETER V LASEH

17:00 - 19:00

TENIS 15+ Tenis park AS

18:00 - 20:00

ODBOJKA

21:00

KINO KOKOŠNJAK

pred MC Litija s športom proti drogi projekcije zanimivih igrišče NK Litija

filmov v letnem kinu

športno zabavna od 12.00 prireditev do 21.00 Pridite, prinesite ali odnesite VSE AKTIVNOSTI SO BREZPLAČNE! rabljene obleke, obutev, igrače… (izjema so kopalni izleti) od PON do PET v dnevnem Kupone za TENIS dobiš v MC-ju. centru MC-ja.

17:00 - 19:00

TENIS 15+ Tenis park AS

31.08. 16:00

nogometni in STREETBALL TURNIR igrišče na Dobravi

sobota 01.09. 16:00

VSE DELAVNICE SO BREZPLAČNE! Prijavi se na kontaktnih naslovih MC Litija najkasneje 3 dni pred začetkom.

DPM LITIJA Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.

TURNIR ODBOJKE na mivki

igrišče “Pri Miletu”


šport

zelena mreža

združevanje zavodov v občini

tačkov festival

je/bo mladinski center samostojen ali ne? Seveda je MC samostojen. Samostojnost je pomembna vrednota. In tudi MC kot organizacija ceni, da sam, s sodelavci, prostovoljci - S TABO - skupaj in samostojno odločamo o programih, vsebinah … vsemu. Kakšno vprašanje pa je sedaj to! Presenečen-a? Tudi mi na MC-ju smo bili presenečeni pred dvema mesecema. Takrat so nas z občine obvestili, da razmišljajo o združitvi MC-ja z Zavodom za kulturo. Skupnemu zavodu pa bi dodali še športne vsebine in okrepili delo na bodočem muzeju. Dogovori o združevanju obeh zavodov so sedaj že kar konkretni in jeseni lahko, po načrtu občine Litija, že pričakujemo sprejetje dokončne odločitve o spojitvi zavodov. Z novim letom ‘13 pa naj bi že delovali skupaj.

MC sam seveda ne čuti potrebe po združevanju. Menimo, da znotraj možnosti, ki jih imamo, delamo dobro. Končno delamo tudi v lepih prostorih. Dobili smo tudi vadnico za glasbene skupine. Te rastejo (po številu in kvaliteti) kot gobe po dežju. Številne druge skupine mladih nas stalno presenečate s svojo kreativnostjo, iznajdljivostjo in pripravljenostjo na sodelovanje. Vse več posameznikov, društev in drugih organizacij sodeluje z nami. Ponosni smo na to in z veseljem združimo moči pri vsakem zanimivem programu. Navajeni smo na izzive. Delo v bodočem skupnem zavodu bo vsekakor izziv. Stopnja samostojnosti bo odvisna tudi od nas. Od tega ali bomo dosegli pozicijo enakega med več enotami bodočega zavoda.

Samostojnost je res na preizkušnji. In uspešni zmagujemo, ne? Alenka

˝MARATONCI SMO TEKLI PRVI KROG˝ Živjo živjo, sporočamo vam da smo ˝maratonci˝ odtekli prvi tek do zdaj. Udeležili smo se teka POT OB ŽICI, ki je potekal v soboto, 12. 5. 2012. Nismo bili med boljšimi, smo se pa potrudili, da smo pretekli naš ˝prvi krog˝. Na prireditvi POT OB ŽICI se je prijavilo 1581 udeležencev, ki so tekli na 12 ali 28 kilometrov in 328 udeležencev dijakov in osnovnošolcev), ki so tekli na 3km. Seveda pa ni manjkalo pohodnikov, kar 27536 udeležencev se je podalo na pohod POT OB ŽICI. Po tej prireditvi smo se takoj naslednjo soboto, 19. 5. 2012 podali na naš drugi tek in to v štajerske kraje, natančneje v RADENCE. Tam smo se podali na 32. MARATON TREH SRC. Tam smo seveda imeli boljše rezultate, tako da so naši treningi malenkostno prišli do izraza. Seveda je bilo tudi v Radencah veliko tekmovalcev, vseh skupaj nas je bilo približno 9050 udeležencev. MI SMO ŽE PRIPRAVLJENI NA NOČNO 10KO (BLED), KAJ PA TI? Alan

Lanskoletna obletnica (10-letnica smrti Naceta Simončiča) je v Litijo že pripeljala spominsko razstavo o znanem lutkarju, ki je najbolj znanemu slovenskemu kužku med lutkami ustvaril čudoviti značaj. V letošnjem letu pa se Taček zopet vrača v naše mesto. Knjižnica Litija in javni zavod za kulturo bosta v sodelovanju s Civilno iniciativo Litija, Komisijo otrok in pes pri Kinološki zvezi Slovenija, Mestno skupnostjo Litija in Občino Litija v prostorih Kulturnega centra Litija v dopoldanskem času pripravila lutkovno predstavo za najmlajše Žogica Marogica. Poleg predstave, pa bo na ogled tudi spominska razstava Naceta Simončiča, obiskovalci pa bodo spoznali tudi delovanje Kinološke zveze Slovenije. Po predstavi se bomo srečali s kužkom in njegovimi vzreditelji. Lutkovna predstava je namenjena vrtčevskim skupinam (po dogovoru) in tudi ostalim otrokom, ki ne obiskujejo vrtca. Festival bo prvo leto enodneven in sicer ste vabljeni na ogled 8. junija 2012, ob 9.30 v Kulturni center Litija. Načrti za prihodnost festivala so ambiciozni. Poleg promoviranja domače lutkovne dejavnosti, želi graditi tudi na sožitju človeka in psa, s poudarkom na učenju otrok odgovornosti do živali in narave. Gre pa tudi za ohranjanje spomina na znamenitega Litijana Naceta Simončiča. Mateja Premk


eko kotiček

Lokalna samooskrba Lokalna samooskrba je zadnje časa izredno aktualna tema. Na tem področju se je aktiviralo veliko ljudi in še več organizacij. Zakaj je lokalna samooskrba za Slovenijo izrednega pomena? Predvsem zato, ker pri nas obstaja izreden potencial v pridelavi hrane. Površje Slovenije je v veliki večini primerno za kmetijsko obdelavo. Pri tem se moramo zavedati, da tudi na razgibanem reliefu obstajajo pogoji za takšno in drugačno kmetovanje (npr. planšarstvo v alpski Sloveniji). V Sloveniji je poleg velikih kmetijskih posestev tudi ogromno manjših kmetij in ostalih pridelovalcev hrane. V času brezglavega potrošništva je postala prehrana izredno donosen posel. Osnova velikih trgovinskih sistemov je masovna prodaja, ki temelji na intenzivni industrijski proizvodnji hrane. Takšni proizvodi imajo izredno nizke cene in so brez dodane vrednosti in takšna hrana ima le malo stika z naravo od koder v osnovi izvira. Paradižnik kot primer pogosto gojijo v umetnih medijih (vzgojen na vodni osnovi), poleg tega pa pri industrijski pridelavi pridelkom dodajajo pospeševalnike rasti, kemijska dopolnila in še številna zaščitna sredstva. Plodovi takšnih rastlin so lepih oblik in barv , vendar je njihova hranilna vrednost in vsebnost vitaminov nizka. V tkivih teh plodovih in delih rastlin se kopičijo škodljive umetne snovi, ki jih z vnašanjem v organizme tudi mi kopičimo lastnih. Zelenjava je pogosto vzgojena iz genetsko spremenjenih semen. Iz takšnih semen pogosto zrastejo rastline, katerih nastala semena niso fertilna in naslednjo sezono ne vzklijejo. Ta način prehrambeni industriji omogoča vsako letno prodajo takšnih semen. Hrana je v življenju izrednega pomena. Je osnova za fizično in psihično stanje ljudi. Živila, ki so vzgojena izven naravnih zakonitosti so nevarna. Hrana je v zahodnem svetu vzrok mnogim boleznim. V razvitem svetu ljudje umirajo večinoma zaradi rakastih obolenj in zaradi bolezni srca in ožilja. To so bolezni, ki so značilne za sodoben način življenja. Naš življenjski stil lahko v splošnem poimenujemo potrošništvo. Živimo v potrošniški družbi za katero je značilna težnja po udobju. Zdi se, da udobje postaja glavna vrednota današnje družbe. Žalostno je, da pri tako bogatem podeželju v Sloveniji kupujemo uvoženo hrano. Večji trgovinski sistemi ponujajo

človeku vse kar mu mediji sporočajo, da potrebuje za udobno in srečno življenje. Ljudje so oddaljeni od narave. Hrana je danes domena trgovin, hrana se pojavlja v obliki blagovnih znamk in ima različne cene… Ta hrana je daleč od sonca, njiv, košnje, prostranih polj in polnih pašnikov. V Sloveniji je podeželje bogato in pestro. Večina površja Slovenije je zelenega. Problem se pojavlja v odročnosti kmetij in pri današnjem načinu življenja si le redko lahko privošči obiskati kmetijo in od kmetovalcev neposredno kupiti zelenjavo in druge pridelke. Obstaja pa vedno več podjetij, ki se ukvarjajo z dostavo zdrave ekološke hrane na dom. Ena izmed takšnih pobud je tudi program Pridelano doma, ki je nastal prejšnje leto avgusta in je v okolju prejel že veliko pozitivnih odzivov. Gre za dostavo pridelkov iz domačih ekoloških kmetij na vaš dom. Gre za storitev, ki je prisotna v Zasavju in v Ljubljani z okolico. Program je sestavljen iz mreže ekoloških kmetij in transportnega sistema, ki omogoča, da pridelke iz kmetij dostavijo prav na vaše domove.

Koncert je bil letos na domačem terenu, končno spet na dvorišču MC-ja. In bilo je fenomenalno, z rekordnim številom glasbenikov. Več v fotostripu… (Alen)

Mcjazz: dokaz, da se tudi v Litiji igra zelo dober jazz

Strokovnjaki so zapisali, da naj bi se človek prehranjeval s hrano, ki uspeva v radiu 100km od njegovega prebivališča in poleg tega naj bi užival še sezonske pridelke. Poleti več paradižnika, kumar, solate, pozimi pa več več kislega zelja, repe, krvavic in ozimnice. Trgovinski lobiji družbo vzgajajo v smeri udobja in razvad. V vsakem trenutku posamezniki želijo imeti vse in še več. To pomanjkanje osnovnih vrednot je vzrok za trpljenje naše družbe. V družbi je potrebna potrpežljivost, ki jo imajo pravi kmetje, ko čakajo, da zraste prva solata, potrebna je vztrajnost s katero kmetje vsako leto znova preorjejo njive in jih vsako leto ponovno obdelujejo in potrebna je ljubezen, ki jo kmetje vsak dan znova dajejo pridelkom in naravi. Ljubezen vedno prinaša ravnovesje. To velja tako v medsebojnih odnosih kot tudi v naravi in težnja k ravnovesju je glavna zakonitost narave.

High5: up&comers

agitator: apn&kamerz Artenigma: umetnost glasbe ta večer ni bila uganka

Kristijan Adamlje, prof. bio. in geog. vodja programa Pridelano doma pridelano.doma@gmail.com www.pridelanodoma.si 040 186 526

Takestime: so dokazali, da sir paše povsod

fojkar: nekateri so dobri tako kot glasbeniki kot tudi performerji


mc frik

mc frik

Alen

Ime: Alen Priimek: Kraševec Starost: 28 Stanujem: Litija, Rozmanc Zaposlen: MC Litija Hobi: Sužnjelastništvo (vprašte Javija) Stan: Skor poročen Politična usmerjenost: Skrajno levo FB: Ne

Rad imam dolge sprehode na plaži, večerje ob svečah in streljanje golobov z zračno puško. V življenju želim biti predsednik ene izmed političnih strank (slišal sem da nimajo baš neke selekcije). Diplomiral še nisem, nekoč najbrž bom. Najrajši na svetu imam regrat v salat, partizane in Josipa Broza. Če vas še kej zanima me pa vprašte. GAGA

Denis Kostrevc - Denc

DENC

Bil sem živ že skoraj 20 let in še vedno delam pa čeprou komi stojim, še vedno nevem kam bi se dal. Sem večji fenomen med MC friki bolj poznan kot največji računalniški frik in edini ki me ponavadi vidite najdlje tukaj.

>> Tamau prau da sm največji deloholik!! JBG xD!! << {I have Super Cow Powers} :D >>Full sovražim svoj comp majkemi!!!<<= Zajebavam se xD =>> Drugač sploh nebi bil zdele Tuki k bi itq vse v luft pihnu!!! ;) Življenje v MC-ju leti, sam šola še vedno stoji pa tud premika se ne :P – Itaak se skoz piflam na Litostroju, ka pa češ. V lajfu pa tko kot na facebooku ne kej preveč popularen – Najbrž ne obvladam slikarja dost dobr pol je pa vse Fail xD. Največji hobi mi je zbiranje starih comp delov, pol dela ko Ferrari. >> Itaak mi je to najboljši ciganski posel!! xD Hkrati pa velik video in audiofil!! Kaa mi ga doma seka aa!! :D Nekoč bi bil kak Video-Deejay pol bi pa vse punce zremixu hkrat!!.. Včasih zunaj velikrat doma, najraje tam kjer se žura to pa itaak sam v MC-ju, pa se vidimo tam ;)


La vie en Paris

Mesto zaljubljencev, gurmanov, ljubiteljev mode in številnih priseljencev. Po nekaterih podatkih naj bi v Parizu živelo 14 % tujcev. Mesto je seveda najbolj znano po Eifflovem stolpu, ki nad mestom bdi že od leta 1889. Stvari vredne ogleda najdeš na vsakem koraku le oči moraš imeti odprte in pa veliko energije za pohajkovanje. Kako se človek najlaže premika po 2 milijonskem mestu ( širše mestno okrožje 10 mio +)? Vsekakor z metrojem, cenovno ugoden in najhitrejši. Vožnja z njim gre po principu ljubljanskih „trol“ (to je tudi edina skupna točka), najboljša varianta je kupiti dnevno karto za okoli 6 € s katero lahko prestopaš neomejeno in velja v conah (1, 2) z največ znamenitostmi. Prvi dan sva bili sicer malce zmedeni, potem pa ti sistem že preide v kri. Imajo tudi možnost najema kolesa , ki spominja na ljubljanski Bicike(lj), stal naj bi en evro na dan. Najina največja težava v Parizu je bilo vreme. Večino časa je lilo kot iz škafa, pihal je veter,

lomilo je „marele“, mokrilo je čevlje. Vonjave v hotelski sobi? Neprecenljive, če prištejemo še kakšen sirček s plemenito plesnijo. Hranjenje v mestu zahteva kar debelo denarnico, na vsakem vogalu so ponudniki hitre prehrane, ki je še najbolj ugodna ali pa se odpraviš „po fasngo u štacuno». Največ uličnih lokalčkov ponuja crepes (palačinke s slanim ali sladkim nadevom) panini (različni sendviči), ne gre niti brez najboljšega turškega soseda – kebab. Zadnji dan sva čisto po naključju odkrili večjo trgovino z menzo (približno tako kot Spar z restavracijo) po principu all you can eat. Za manj kot 10 € se nasitiš s toplo, skoraj domačo hrano. Muzejski ogledi so največkrat povezani z neizmerno «gužvo» a zato obstaja rešitev, ki se ji reče Paris Museum Pass. To je kartica za 2, 4 ali 6 dnevno obiskovanje okoli 60 muzejev in drugih pariških znamenitosti. Če ima kdo namen obiskati Louvre je to edina možnost, drugače je treba v vrsti za vstop čakati minimalno dve uri, midve celo na dežju.

wlasta pa slawc Kako začutiti pravi utrip mesta? Začne se že z metrojem, kjer sva se po nekaj dneh počutili že pravi domačinki (kolikor toliko asimilirani), nadaljuje s posedanjem na kakšni izmed številnih klopic ob Seni, kjer lahko počakate na sončni zahod, ki mogočne pariške stavbe obarva v lepo oranžno barvo zarje. Konča pa s stopnicami pred baziliko Sacre Coeur, kjer ulični glasbeniki preizkušajo svoje pevske sposobnosti in vam Indijci skušajo prodati Heineken po 2 €. Končalo se je, vsaj za naju. Še zadnja vožnja z metrojem, na katerem nama je uspelo srečati Afričana, ki je igral na tradicionalno glasbilo za katerega res ne vem kako se imenuje a za zaključek dneva in potovanja si človek že ne more želeti lepšega. Po Parizu sva pohajkovali 4 dni, kar je absolutno premalo za ogled vsega kar ponuja. Lahko, da naju pot še kdaj zanese tja, bo pa program definitivno vključeval obisk francoskega podeželja, ki zna biti še bolj očarljiv od mestne gneče. Še en nasvetek za prenočevanje, če imate plitke žepe; hotel Formula 1. Solidno čist in udoben, zajtrk je vštet v ceno (sicer «nije baš nešto») in glede na to, da v hotel res prideš le spat in se stuširat je to čisto dovolj. P.S. Morda kdo ve koliko Parižanov je že bilo vsaj enkrat v Louvru? P.S.2 Tudi jaz ne, me pa zelo zanima.


ŠALE

Črnec je ujel zlato ribico, ki mu je obljubila izpolnitev treh želja, če jo spusti nazaj v vodo. Črnec si je zaželel: “Rad bi bil bel, rad bi imel vedno dovolj vode in rad bi vedno gledal gole ženske ritke”. Postal je straniščna školjka na ženskem stranišču. •••••••• Haso prinese Mujotu gate za rojstni dan. “Kaj pa je to?” “To so spodnje hlače. To obleci predno oblečeš hlače.” “Jaz tega ne rabim. To je za mestne učene ljudi.” “Probaj. Boš videl. Je bolj higijenično in topleje ti bo.” Naslednji dan zjutraj Mujo res prvič v življenju obleče gate. Čez nekaj časa ga prime na stranišče. Normalno odide na stranišče, in sleče hlače, gate pa pozabi sleči. Opravi potrebo in pogleda v školjko: “Pa je res bolj higijenično.” Obleče hlače in odide iz stranišča, nato pa pravi: “Pa tudi bolj toplo je.” •••••••• Nekega dne se je Janez, ki je zelo pobožen vernik sprehajal po obali. Nato je vzdihnil:

2 8 4

3 6

7 3 9 2 1 6

8 5 1 9 4 3 8 2 7 1 4 8 9

“O Bog, izpolni mi eno željo. Imam samo eno željo.” Takrat zagrmi, se zabliska in se prikaže bog, ki reče: “Janez, naredil si veliko dobrega v življenju. Z veseljem ti bom izpolnil kakršnokoli željo.” “Imam zelo nenavadno željo. Ne vem. če boš lahko to naredil.” “Jaz sem vsemogočen. Naredim lahko karkoli. Vem da si zelo dober človek, zato ti lahko izpolnem kakršnokoli željo. Vem, da imaš dobro službo in veliko plačo. Imaš srečno družino. Žena te ima rada, otroci te imajo radi, vsi ste zelo zdravi. Le kako ti lahko pomagam?” “Želim si most med Evorpo in Ameriko. Na mostu naj bo 6 pasov na vsaki strani, da ne bo gužve. Poleg tega mora biti še steza za motoriste, kolesarska steza in steza za pešce. Na vsakih 100 km naj bo postavljeno počivališče s črpalko in hotelom.” “Kaj takega človek ne more narediti to lahko edino jaz naredim. Toda pomisli. Marsikje je morje globoko 5 km ali več. Če bom tam postavil stebre, bom ogrožal življenje mnogih morskih živali.” “Janez! Od tebe, ki si zelo duhoven in razumevajoč človek sem pričakoval kakšno bolj nematerialistično željo. Prosim, zaželi si raje kaj drugega.” “Imam še eno vendar ne vem, če mo jo lahko izpolneš.” “Janez! Jaz sem vsemogočen. Izpolnim ti lahko karkoli.” “Rad bi razumel ženske. Rad bi vedel zakaj je včasih brez razloga slabe volje. Rad bi vedel, kaj razmišlja takrat, ko me samo gleda in nič ne reče.” Bog nekaj časa razmišlja nato zajoka in odgovori: “Janez! Kakšne luči bi rad imel na mostu?” •••••••• Pacient, ki je imel zapičen nož v trebuh pride do zdravnika in reče: “Pomagajte mi. Umiram.” Doktor pravi: “Ura je pet minut do treh, mi pa delamo samo do treh. Ne morem vas sprejeti. Pridite jutri.” “Prosim pomagajte mi, ne bom zdržal do jutri”. “Prav.” reče doktor, mu izpuli nož iz trebuha in mu ga zapiči v oko: “Pojdite k okulistu. On dela do štirih.

mccajtng

častnik mladinskega centra litija Izdajatelj: JZ MC Litija Odgovorna oseba: Alenka Urbanc Naklada: 500 izvodov Urednica: Maša Soršak Oblikovanje: www.prvi-pogled.si Lektoriranje: nihče Si firbčna @? Želiš biti obveščen/-a kaj se mi dogaja? Želiš prejeti e-pošto? Sporoči mi svojo e-pošto! Dodaj me na FB! Pogosto te bom presenečal in ne bo več razloga za dolgčas!

mladinski center litija

naslov: ponoviška cesta 12, litija odprto: od pon do pet od 14h do 20h odprto med počitnicami (26.06. - 31.08.): od pon do pet od 12h do 21h e-pošta: mc.litija@gmail.com splet: www.mc-litija.si fb: www.facebook.com/mladinski.center.litija mobilc: 051 443 410 |stationarc: 01 89 80 119

11. številka - MCcajtng 06-2012  

11. številka - MCcajtng 06-2012

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you