26
BIZNIS INFO
BIZNIS SORABOTKA SO EU
ME\UNARODNI TRGOVSKI DOKUMENTI VO MAKEDONIJA
Motivot za pogolem profit ja tera sekoja kompanija da bara na~ini za pro{iruvawe na pazarot i zgolemuvawe na stopanskite aktivnosti. Vo eden ograni~en i mal pazar vo Republika Makedonija kompaniite se ispraveni pred predizvikot za nastap na stranskite pazari. Pazarot na Evropskata Unija i voop{to, evro-atlantskite aspiracii se dolgoro~en interes na Republika Makedonija. Zatoa i makedonskata legislativa se adaptira na evropskata legislativa vo site oblasti, a posebno vo ekonomskiot del. Podgotovkata za nastap na me|unarodnite pazari e kompleksna i seopfatna. Pokraj politi~kite, pravnite i kulturnite iskustva koi mo`at da bidat mnogu razli~ni vo odnos na raboteweto na doma{niot pazar, kompaniite mora da go prilagodat proizvodstvoto, da rabotat so zgolemen obem na koristewe na kapacitetite, rabotnata sila i finansiite, upotreba na visoka tehnologija i sovremen na~in na proizvodstvo. So me|unarodnoto trgovsko rabotewe se menuva na~inot na razmisluvawe na celokupniot personal na kompaniite, na rakovodniot kadar, marketing slu`bata, finansiskiot i pravniot sektor i tehni~ko-in`enerskiot kadar. Po~etokot na prestruktuiraweto kon izvozot mo`e da e prosleden i so finansiski rizici, te{kotii i mo`ebi so po~etna zaguba poradi adaptiraweto kon novata konkurencija i zgolemenite po~etni tro{oci. So dobra analiza na sopstvenite proizvodstveni, tehnolo{ki, kadrovski, finansiski i pazarni mo`nosti i slabosti, so izdr`an biznis i marketing plan i so izvoznata orientacija na menaxerskiot tim, se sozdavaat solidni preduslovi za po~nuvawe na izvoznite aktivnosti. Se razbira deka e prepora~livo kompaniite da sorabotuvaat i so eksperti, konsultanti, asocijacii, sektorski zdru`enija i so Stopanskata komora na Makedonija. Op{to e misleweto deka i koga }e se proizvede toa {to e planirano, so konkurenten kvalitet, i ako za toj proizvod e postignat dogovor za proda`ba i se ispora~a na partnerot na me|unarodniot pazar so zadovolitelna cena i postignat profit od zdelkata, rabotata ne e zavr{ena ako celokupnata taa aktivnost ne e prosledena so soodvetni me|unarodni trgovski, finansiski i carinski dokumenti. Globalnata me|unarodna trgovija vo svetot e regulirana so odredbite i na~elata na UNKTAD, Svetskata trgovska organizacija i Op{tata spogodba za carinite i trgovijata, kade va`at na~elata za nediskriminacija vo trgovijata, so klauzulata za najpovlastena nacija i klauzulata za nacionalniot pristap, na~eloto za transparentnost i predvidlivost na trgovskite politiki i na~eloto za natamo{na liberalizacija i se polesen pristap na pazarite. Vrz osnova na ovie na~ela i klauzuli, prifateni se spogodbi so koi se unificiraa nadvore{notrgovskite propisi vo site zemji potpisni~ki, za pogolema transparentnost i namaluvawe na pravnite barieri, od edna stana, i namaluvawe na mo`nostite za ograni~uvawe na uvozite so koristewe na t. n necarinski barieri, od druga strana. Vo ovie spogodbi spa|aat: Spogodbata za antidamping, Spogodbata za tehni~ki pre~ki vo trgovijata, Spogodbata za carinski vrednosti, Spogodbata za pravilata za poteklo na stokite, Spogodbata za postapkite za izdavawe na uvozni dozvoli, Spogodbata za subvenciite, Spogodbata za sanitarnite i fitosanitarnite merki. Oddelni regioni vo svetot imaat posebni Spogodbi so koi zemjite potpisni~ki na tie spogodbi gi ureduvaat me|usebnite odnosi so u{te poliberalni na~ela i odredbi, kako ASEAN, NAFTA, CEFTA, EU i drugi. Evropskata unija e edinstven najgolem trgovski pazar vo svetot so 27 zemji ~lenki. Taa e atraktivna za biznis, zatoa {to site od zemjite ~lenki na Evropskata unija gi imaat ratifikuvano trgovskite dogovori, legislativata, taksite i carinskite regulativi, za da ja napravat Evropskata unija edna od najnaprednite za pravewe biznis so nea. Ako makedonskite kompanii sakaat da ja internacionaliziraat svojata rabota, trguvaweto so Evropskata unija e eden od najpristapnite delovi od svetot za otpo~nuvawe na proda`bata na proizvodite i uslugite. Dokumenti za nadvore{na trgovija Voobi~aenite me|unarodni dokumenti usvoeni vo legislativata na zemjite vo svetot i vo praktikata na kompaniite, subjekti i igra~i na globalniot pazar, mo`at da se podelat na: - Dogovori so partnerot - Trgovski dokumenti - Transportni dokumenti - Dokumenti za osiguruvawe i - Carinski dokumenti
TRGOVSKI DOKUMENTI Trgovskite dokumenti ja sledat stokata od mestoto na otprema do krajnoto odredi{te i naj~esto se odnesuva na opisot na stokata. Vo grupata trgovski dokumenti se vbrojuvaat slednite dokumenti: Trgovska faktura Pretstavuva presmetka koja ja izdava prodava~ot na memorandumot na pretprijatija-
^etvrtok, 8 juli 2010
ta. Sekoja trgovska faktura treba da gi sodr`i slednive podatoci: x x x x x x x
Datum na izdavawe i broj na dogovorot na koj fakturata se odnesuva Koli~ina na stokata Opis i karakteristika na stokata Edine~na cena izrazena vo dogovorenata valuta i edinica merka Vkupna vrednost na stokata vo dogovorenata valuta Broj na profakturi koi kupuva~ot prethodno gi odobril Naziv na mestoto na otprema i oznaka na transportni sredstva so koi stokata }e bide prenesena x Paritet vo soglasnost so dogovorenite odredbi od „Inkoterms“ x Instrukcii za pla}awe na stokata Ostanatite elementi na fakturata zavisat od vidovite na stoka propi{ani so dogovorot. Dokumentot gi sodr`i detalite na transakcijata potrebni za carinewe. Specifi~ni formi ne se potrebni. Fakturata mo`e da bide podgotvena na bilo koj jazik i vo tri primeroci. Sepak, prevod na makedonski se prepora~uva. Kako dokaz na preferencijalnoto poteklo, fakturskata izjava mo`e da dade izvoznikot na komercijalnata faktura. Alternativno, ovaa deklaracija, isto taka, mo`e da se napravi na bilo koj drug trgovski dokument vo koj se opi{uvaat proizvodite zasegnati so dovolno detali. Ovaa deklaracija mo`e da se dostavi na mesto na sertifikatot za dvi`ewe EUR1. Ako cenata na isporakata „ex works“ (EXW) ne nadminuva 6.000 evra, fakturskata izjava mo`e da bide podgotvena od strana na koj bilo izvoznik. Za isporaki so vrednost nad 6.000 evra, samo izvoznici {to bile avtorizirani od strana na carinskite organi imaat dozvola da ja podgotvat deklaracijata. So koj bilo dokaz na prefericijalno poteklo, fakturskata izjava treba da bide validna ~etiri meseci od datumot na izdavawe vo zemjata-izvoznik i treba da bidat dostaveni vo navedeniot period na carinskite organi na zemjata-uvoznik. Tekstot na fakturskata izjava mora da bide napi{ana so koristewe na utvrdeni tekstovi vo eden od slu`benite jazici, dadeni vo protokolot na poteklo, kako {to e prika`ano vo sledniov primer: Makedonska verzija: Izvoznikot na proizvodite {to gi pokriva ovoj dokument (carinska dozvola br. . . . ) izjavuva deka, osven ako toa ne e jasno poinaku nazna~eno, ovie proizvodi imaat preferencijalno poteklo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (Mesto i data) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (Potpis na izvoznikot, zaedno so imeto na liceto koe ja potpi{alo deklaracijata treba da bide nazna~eno vo jasna skripta) Profaktura Dokumentot gi sodr`i detalite na transakcijata napraveni pred soodvetno fakturirawe i vo prilog na komercijalnata faktura. Mo`e da se bara od strana na uvoznikot ili na nadle`nite organi vo zemjata uvoznik. Specifi~ni formi ne se potrebni. Profakturata voobi~aeno gi sodr`i istite informacii kako i finalnata komercijalna faktura, no mo`e da bide pove}e koncizna. Dopolnitelnite detali mo`e da se otkrijat samo vo tekot na isporakata ili po ostvaruvaweto na opredelena aplikacija }e bidat vklu~eni vo komercijalnata faktura. Specifikacija na stokata Ovoj dokument go izdava prodava~ot i sodr`i i opis na proizvodot koj e predmet na kupoproda`ba, dol`ina, {irina, debelina, broj na par~iwa, poedine~en i vkupen obem na stokata, kako i broj na paleti/kontejneri. Ovoj dokument e posebno va`en za kupuva~ot, bidej}i vrz osnova na nego se utvrduva dali e ispo~ituvan dogovorot. Taka, vrz osnova na ovoj dokument dogovornite strani dogovaraat prevoz na stokata (so ogled na toa da gi sodr`i bitnite elementi za odreduvawe na na~inot na transportot) . Sertifikat za kvalitet
Ponekoga{, kupuva~ite vo stranstvo ili carinskite organi baraat sertifikat za kvalitet na stokata koja se izvezuva. Ovie sertifikati se izdavaat od strana na soodvetni sertifikacioni tela. Brojot na uverenija koi ja pratat stokata vo nadvore{notrgovskata rabota zavisi od karakteristikata na samata stoka, zakonodavstvata vo zemjite na uvoznikot i izvoznikot i barawata na kupuva~ot. Pri nedostatok na samo edno uverenie mo`e da se uspori, duri i onevozmo`i izvozot ili uvozot. Uverenija koi se naj~esto potrebni se: Fitosanitarno uverenie ili uverenie za zdravstvena ispravnost koga e vo pra{awe prehranbena stoka. Ovie dokumenti se nameneti za kupuva~ot i mu se potvrduva deka e izvr{en pregled na stokata od strana na ovlastena institucija. Dokumentot treba da potvrdi deka pregledanata stoka e zdrava, odnosno deka ne e zarazena.