Page 1

Broj 21

kontakt call centar 15015

www.mchamber.mk

MAKEDONIJA PRED ISKLU^ITELNO TE[KA MISIJA

Rast na izvozot ili ekonomski krah

KAKO SE REALIZIRA KREDITNATA LINIJA OD EIB

DALI PREFRLAWETO NA BIZNISITE VO REGIONOT JA ZAOBIKOLUVA ZEMJAVA

Site dojdeni Italijanskata industrija - uslu`eni za ~evli se seli vo Srbija IRENA JAKIMOVSKA, SOPSTVENIK I GENERALEN MENAXER NA TEKSTILNATA KOMPANIJA „KOMFI ANGEL“ OD PRILEP

INTERVJU

Kapitalizmot vo Makedonija sporo se instalira


18 FOKUSIRANO

Pi{uva: Stojmirka Tasevska Globalizacijata na svetskoto stopanstvo, intenzivirana od 80-tite godini na minatiot vek, na site zemji im ja nametna potrebata za nivno pogolemo vklu~uvawe vo razmenata na stoki, uslugi, trud i na kapital. Ottamu, adaptiraweto na toj plan e va`na zada~a i predizvik na sekoja dr`ava, vo funkcija na osnovnata ekonomska cel - rast na `ivotniot standard na site gra|ani. Vo toj kontekst, zgolemuvaweto na izvozot e eden od najva`nite preduslovi za porast na stopanskite aktivnosti na edna zemja. Ova posebno e va`no koga e vo pra{awe mala zemja, so relativno skromni resursi, koja s* u{te se nao|a vo tekovite na procesot na globalizacija. Toa ja nametnuva potrebata za pointenziven porast na izvozot, kako bi se obezbedile pretpostavkite za: - porast na proizvodstvoto, a so toa i vrabotenosta i `ivotniot standard; - makroekonomska stabilnost, preku namaluvawe na osetlivosta na stopanskiot porast od prilivot na kapital, - redovno servisirawe na javniot dolg. NADVORE[NOTRGOVSKA RAZMENA 1. Vkupnata nadvore{notrgovska razmena vo 2008 godina dostigna 10, 8 milijardi denari, so porast od 100 procenti vo odnos na 2005 godina, a porast za re~isi tripati vo odnos na 1996 godina (indeks 390) . Vo 2008 godina, vo odnos na 1996 godina, koga po~na procesot na liberalizacija, izvozot zabele`a porast od 247 procenti, a uvozot porast od 321 procent ili, uvozot bele`i povisoka dinamika na porast za 74 indeksni poeni. Kako rezultat na podinami~niot porast na uvozot, pokrienosta na uvozot so izvozot bele`e{e permanentno namaluvawe, so isklu~ok vo 2005 godina koga so 63, 2 procenti se vrati na nivoto od 2000 godina. Bilansniot deficit od godina vo godina se prodlabo~uva{e, taka {to od 480 milioni amerikanski dolari vo 1996 godina, vo 2005 godina dostigna 1, 2 milijardi amerikanski dolari, za da vo 2008 godina iznesuva 2. 800 milijardi amerikanski dolari. Vo 2009 godina proizvodstvoto i izvozot bele`at zna~ajno namaluvawe, pred s* poradi negativnite efekti od ekonomskata globalna kriza. Trgovskiot deficit iznesuva 2. 351 mili-

BIZNIS INFO

^etvrtok, 8 juli 2010

MAKEDONIJA PRED ISKLU^ITELNO TE[KA MISIJA

Rast na izvozot ili ekonomski krah

n Neophodna e ekonomska politika, so koja bi se obezbedil podinami~en porast na izvozot, prvenstveno so utvrduvawe na sistemska poddr{ka na izvozot vo soglasnost so na~elata na STO, a vo funkcija na jaknewe na kapacitetite za izvoz na stopanskite subjekti i vospostavuvawe na sistem za pottiknuvawe na izvoznoorientiranite investicii oni dolari, a vo periodot januari-april 2010 godina 670, 7 milioni dolari, so pokrienost na uvozot so izvoz za 57, 2 procenti. Trgovskata razmena po proizvodi poka`uva deka vo izvozot, pa i vo 2009 godina koga imavme zna~itelno namaluvawe na izvozot vo metalnata industrija, najgolemo e u~estvoto na proizvodite od `elezo i od ~elik (valani proizvodi), oblekata, feronikelot i prerabotkite od nafta. Vo uvozot najmnogu e zastapena surovata nafta, motornite vozila za prevoz na lica i elektri~nata energija. 2. Vo strukturata na uvozot spored ekonomskata namena (2009 godina se izzema kako incidentna godina poradi ekonomskata kriza) , proizvodite za reprodukcija od 55, 6 procenti vo 1996 godina, go zgolemija svoeto u~estvo na 64, 4 procenti vo 2008 godina {to uka`uva na visokata surovinska zavisnost na na{eto stopanstvo. Vo uslovi na naglasena strukturalna zavisnost na nacionalnata ekonomija od uvoz, koja vo podolg period se zgolemuva kako direktna posledica na otsustvoto na strukturnite reformi, zgolemeniot obem na vkupnata razmena so stranstvo samo ja verifikuva realnosta, deka sekoj rast na razmenata ima za posledica i rast na trgovskiot deficit. Ottamu i manifestiranoto pribli`uvawe na izvoznata dinamika kon kontinuirano visokata dinamika

Nadvore{notrgovska razmena na R.Makedonija so svetot

na uvozot, samo na podolg rok mo`e da rezultira uramnote`uvawe na razmenata. Golemata razlika me|u izvozniot i uvozniot agregat e strukturalen problem {to bara radikalni pomestuvawa na planot na investiciite, t. e strukturnite reformi. Spored razmenata po sektori, mo`e da se sogleda zna~ajno zgolemuvawe na izvozot, no, isto taka, i na uvozot i kaj sektorite kaj koi imame prirodni potencijali za namiruvawe na doma{nite potrebi. Na primer, kaj proizvodite za hra-

nata, pijalacite, tutunot, hemiskite proizvodi i drugo. Izvozot kaj sektorot na hrana vo 2008 godina e povisok za pove}e od tripati vo odnos na istiot vo 2002 godina (indeks 413), a uvozot za 152,4 otsto (indeks 252,4), no, sepak, izvozot od 308 milioni dolari e 50 procenti od realiziraniot uvoz vo vrednost od 620 milioni dolari. Ili uvozot na razni gotovi proizvodi vo 2008 godina e pogolem za dva i pol pati (indeks 396, 7) od istiot vo 2002 godina, dodeka izvozot za 128, 7pro-

centi, ili pomal za 168 indeksni poeni, {to uka`uva na poniskata konkurentnost na na{ite proizvod vo odnos na uvoznite. IZVOZ I UVOZ PO STEPEN NA OBRABOTKA Pokraj niskata konkurentnost, makedonskiot izvoz se karakterizira i so nepovolnata struktura vo koja dominiraat proizvodi so niska faza na prerabotka, glavno surovini i poluproizvodi. Vo 2000 godina proizvodite so visoka prerabotka

vo vkupniot izvoz u~estvuvaa so 51, 9 otsto, a vo 2007 godina so 40, 8 otsto, ili za 22 otsto pomalku. Nasproti toa, vo navedeniot period imame porast na u~estvoto za 25, 5 procenti kaj proizvodite od obi~na prerabotka i za 14, 4 procenti kaj neobrabotenite proizvodi, {to uka`uva na se ponepovolnata struktura na makedonskiot izvoz. Pri~inite za zgolemuvawe na uvozot {to uslovi namaluvawe na proizvodstvoto, glavno mo`e da se grupiraat vo: - cenovnite dispariteti me|u proizvodnata i pazarnata cena, generirani niz natprose~nite tro{kovni imputi, rastot na cenite na energentite, - niskata produktivnost, - tehni~ko-tehnolo{koto zaostanuvawe; - visokite kamati, - niskata konkurentnost na stopanskite subjekti i na ekonomijata vo celina; - otsustvoto na pozabrzani strukturni reformi Pretprijatijata {to stopanisuvaat vo site sto-

panski sektori se soo~uvaat so postojani pritisoci koi podrazbiraat namaluvawe na tro{ocite na stopanisuvawe i zgolemuvawe na nivoto na kvalitetot na proizvodite i uslugite. Vakvata sostojba uka`uva deka e neophodno pogolemo anga`irawe vo ovoj domen za sogleduvawe i nadminuvawe na problemite na koi naiduvaat na{ite kompanii, no i na potrebata od pobrzo prestruktuirawe na makedonskata ekonomija vo nasoka na nejzino soodvetno pozicionirawe na globalniot pazar. SISTEMSKA PODDR[KA ZA PORAST NA IZVOZOT Visok porast na nadvore{notrgovskiot deficit e prisuten skoro vo site zemji na tranzicija, kako popatna pojava na procesot na pribli`uvawe kon razvienite zemji, glavno kako posledica na strukturnite promeni i zna~aen priliv na kapital. No, komorskite analizi poka`uvaat deka tranziciskite zemji koi vo


19

BIZNIS INFO

^etvrtok, 8 juli 2010

Izvoz i uvoz po stepen na obrabotka

izminatata decinija zabele`aa uspeh vo zajaknuvaweto na svojot izvoz i obezbedija visok porast na istiot, zna~itelno brzo se pribli`ija kon razvienite zemji na EU. - Slovenija, na primer, vedna{ po osamostojuvaweto, pokraj pottiknuva~kite merki vo proizvodstvoto, vovede i sistemska merka finansiska pomo{ za podgotovka na proizvodstvo za izvoz, ~ija{to visina proporcionalno zavise{e od stepenot na prerabotka na izvozniot proizvod. - Republika Srbija s* u{te preku izvoznite stimulacii dava sistemska poddr{ka na izvozot, no istata s* u{te ne e ~lenka na Svetskata trgovska organizacija, za razlika od nas koga pri za~lenuvaweto sme se obvrzale deka nema da primenuvame izvozni stimulacii kako merki za pottiknuvawe na izvozot. No, EU kako ~lenka na STO, vo ramkite na Zaedni~kata zemjodelska politika (ZZP), preku izvoznite refundacii ja zgolemuva konkurentnosta na nejzinite zemjodelski proizvodi. Vsu{nost, izvoznata refundacija e izvozna stimulacija na vi{okot stoki i koli-

Izvozni refundacii vo EU za svinsko meso (primer) (Commission Regulation (EU) No 343/2010 of 22 april 2010 fixing the export refunds on pigmeat)

~estva zemjodelski proizvodi, proizvedeni vo ramkite na Evropskata unija, koja }e se postigne kako razlika na poniskata cena na stranskite pazari, od cenata na pazarot na EU. Godinava, poradi porastot na cenite na puterot i

PARALELI

na mlekoto vo prav vo izvoznite destinacii – treti zemji, za razlika od porano, ne e propi{ana izvozna refunadacija, no e propi{ana za svinsko meso (Commission Regulation (EU) No 343/2010 of 22 april 2010 fixing the export re-

funds on pigme), za `ivinsko meso (Commission Regulation (EU) atNo 342/2010 of 22 april 2010 fixing the export on poultrymeat) refunds, za konzumni jaca (Commission Regulation (EU) No 341/2010 of 22 april 2010 fixing the export re-

funds on eggs) i drugi zemjodelsko-prehranbeni proizvodi. *

*

*

Makedonskiot izvoz s* u{te ne e na nivo da mo`e da obezbedi odr`livost na porast na istiot i po~etok na uramnote`enosta na osnovnite nadvore{notrgovski agregati – izvozot so uvozot. Pri~inite glavno se sveduvaat na najgolemite nedostatoci: - Nedovolen broj na krupni stopanski subjekti, koi bi mo`ele da obezbedat visok porast na izvozot; - Nedovolni investicii vo izvozniot sektor, - Nepovolna struktura na izvozot – visoko u~estvo na proizvodi so niska faza na prerabotka; - Visoki tro{oci na finansirawe na izvoznite aktivnosti Zatoa, neophodno e ekonomskata politika prioritetno da se stavi vo funkcija na podinami~en porast na izvozot, prvenstveno so utvrduvawe na sistemska poddr{ka vo soglasnost so na~elata na STO, so cel jaknewe na kapacitetite za izvoz kaj stopanskite subjekti, kako i vospostavuvawe na si-

stem za pottiknuvawe na izvoznoorientiranite investicii. Sekako deka nemo`nosta za voveduvawe na izvozni stimulacii mo`e da se premosti so drugi sistemski merki, koi permanentno se spomenuvaat od ~lenkite na Stopanskata komora na Makedonija, kako, na primer, finansiska poddr{ka za podgotovka na proizvodi za izvoz, pomo{ vo namaluvawe na tro{ocite za pokrivawe na rezervite, soglasno karakterot na proizvodniot proces, olesnet pristap do surovini za prerabotka, olesnet transport, vo koj del ~esto se spomnuva i olesnuvawe vo koristeweto na solunskoto pristani{te kako najevtin i najbrz transport na makedonskite stoki, kako i vo funkcija na pottiknuvawe na izvozot na finalni prozivodi i plasman na zemjodelskite proizvodi za koi se odvojuvaat buxetski sretstva za subvencii, da se obezbedi finansiska poddr{ka na makedonski firmi za izgradba na proda`ni kapaciteti vo stranstvo, pod uslov vo istite prioritet da imaat makedonskite proizvodi. (Sovetnik na Upravniot Odbor pri Stopanskata komora na Makedonija)

SLOVA^KI ISKUSTVA ZA RAZVOJ NA MALI I SREDNI PRETPRIJATIJA

Kreatori i dvigateli na ekonomskiot razvoj Vo ramkite na proektot „Zajaknuvawe na malite i na srednite pretprijatija (MSP) - ~ekor kon ekonomski razvoj i ~lenstvo vo EU“, od 21 do 25 juni godinava, pretstavnici na Stopanskata komora na Makedonija prestojuvaa vo Bratislava, R.Slova~ka. Pritoa, imaa mo`nost da se zapoznaat i so slova~kite iskustva za poddr{ka na razvojot na privatniot sektor. Proektot, vo koj e vklu~ena Komorata, vo sorabotka so Bratislavskata regionalna komora, a finansiran preku Agencijata za regionalen razvoj na Slova~ka, ima za cel podigawe na kapacitetite na vrabotenite vo komorata i vo regionalnite komori, preku analiza na biznis-opkru`uvaweto, identifikacija na komparativni statisti~ki parametri i metodologii na dvete zemji, merki za podobruvawe, unapreduvawe na javno-privatniot dijalog i delovno povrzuvawe na makedonskite i na slova~kite kompanii. Inaku, lani vo Slova~ka se re-

n Pokrienosta so institucionalna infrastruktura za poddr{ka na razvojot na MSP i unapreduvawe na pretpriemni{tvoto, ovozmo`uva ovie firmi, me|u drugoto, da ostvaruvaat preku polovina od vkupniot profit vo zemjata

gistrirani preku 540 iljadi mali i sredni pretprijatija koj vrabotuvaat re~isi 70 otsto od vkupnata rabotna sila, u~estvuvaat so 34,8 otsto vo nacionalniot izvoz i so 42,9 otsto vo vkupniot uvoz, a istovremeno ostvaruvaat preku polovina od vkupniot profit vo zemjata. Vakvite ekonomski parametri ja izrazuvaat nivnata ogromna uloga i zna~ewe vo nacionalnata ekonomija kako osnoven dvigatel na ekonomskiot razvoj na zemjata. Vo nasoka na poddr{ka na razvojot na MSP i unapreduvawe na pretpriemni{tvoto, vo Slova~ka aktivno funkcioniraat Nacionalnata agencija za razvoj na MSP (NADSME) i slova~kata Asocijacija na mali pretprijatija. Nivnite aktivnosti se glavno fokusira-

ni kon internacionalizacija na MSP, poddr{ka na inovativnosta, tehnologijata, organizirawe obuki i trening-programi za u~estvo vo napredni proekti i programi na EU (posebno proektot FP7), informacii za legislativa vo EU, javni nabavki i tenderi, podgotovka na biznis-planovi, baza na ponuda i na pobaruva~ka, dostapna regionalna poddr{ka i pomo{ na MSP i drugo. Asocijacija na mali pretprijatija preku dostavuvawe predlozi i merki za unapreduvawe na delovniot ambient, u~estvuva vo kreiraweto na ekonomskata politika vo zemjata. Dr`avniot zavod za statistika na Slova~ka na godi{no nivo objavuva internetsko izdanie na Deloven registar kako izvor na merlivost na biznis-klimata. Statisti~kite podatoci se sobiraat i procesiraat vo soglasnost so nacionalnata i legislativata na EU za metodologija na statisti~ki podatoci.


20

BIZNIS INFO

^etvrtok, 8 juli 2010

FOKUSIRANO OTVORENA VINARSKATA VIZBA „STOBI“

Investirani 15 milioni evra – kvalitetot vo prv plan

V

o prisustvo na premierot Nikola Gruevski i na ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i za vodostopanstvo Qup~o Dimovski kaj Gradsko be{e otvorena vinarnicata „Stobi“ vo sopstvenost na Min~o Jordanov. - Kombinatite „Vardar Gradsko“ i „Crveni bregovi“ {to gi poseduvam imaat najkompaktni povr{ini so grozje, okolu 600 hektari, od koi 540 stari i 60 hektari novi nasadi. Ottuka e logi~na odlukata za izgradba na vinarska vizba - objasnuva Jordanov. Proizvodstvoto na vinarnicata isklu~ivo e po najsovremeni standardi propi{ani od Evropskata unija, kako i po standardi za organska za{tita na grozjeto i postojana stroga kontrola od strana vrvnite makedonski enolozi. Vo „Stobi“ voedno se vgrade-

n Glaven adut na vinarnicata, sopstvenost na Min~o Jordanov, }e bide prifatliva cena na kvalitetno vino koe }e bide dostapno i za trpezite na makedonskite gra|ani

strategija ne e kako na drugite vinari da proizveduva pregolemi koli~ini vino, tuku pomalku, no so visok kvalitet. Ako dvata kombinata vo negova sopstvenost „Vardar Gradsko“ i „Crveni bregovi“ imaat primarno proizvodstvo od 4,5 milioni evra, Vinarnicata }e realizira produkt vreden osum milioni evra. Dosega{nata investicija vo „Stobi“ e 15 milioni evra. Vo plan e vlo`uvawe i na dopolnitelni dva do tri milioni evra,

tri, a tehnolo{ki e edna od najmodernite vo Evropa. Kapacitetot za polnewe e 5.000 {i{iwa na ~as i obezbeduva najvisok stepen na ~istota na vinoto bez nikakvi primesi. Vo „Stobi“ rabotat 30 lica, dodeka na lozovite nasadi se anga`irani okolu 330, so tendencija da se zgolemi nivniot broj. Dosega vinoto se plasira{e na makedonskiot pazar, a od neodamna vinoto vo {i{iwa se najde i na pazarite vo Holandija i vo Germanija. Glavniot adut na

n Vo plan e i vlo`uvawe na dopolnitelni dva do tri milioni evra, so {to vkupnata investicija bi se zaokru`ila na 18 milioni evra ni najnovite tehnolo{ki dostignuvawa vo vinoproizvodstvoto kade so do-

polnitelnite enolo{ki inovacii }e se kreiraat vina so unikaten karakter

i vkus. Kako {to istaknuva Min~o Jordanov, negovata

so {to vkupnata investicija bi ja zaokru`il na 18 milioni evra. Kapacitetot na vinarnicata e 4,5 milioni li-

POKROVITELI NA STOPANSKA KOMORA NA MAKEDONIJA

vinarnicata „Stobi“ }e bide prifatliva cena na vinoto, so {to }e bide dostapno i za trpezite na makedonskite gra|ani.


KOLUMNA

21

BIZNIS INFO

^etvrtok, 8 juli 2010

KOI SE PRIORITETITE NA BELGISKOTO PRETSEDATELSTVO SO EU

Na Zapadot ni{to novo-za nas

„Prodol`uvawe na pregovorite za pro{iruvawe vrz osnova na individualnite zaslugi na kandidatite za zemji-~lenki“ - e del od Agendata na belgiskoto pretsedatelstvo so EU, od prvi juli do 31 dekemvri 2010 godina. Taa }e bide deneska pretstavena od strana na ambasadorot na Kralstvoto Belgija vo Republika Makedonija Mark Mikelson pred sobraniskata Komisija za nadvore{na politika, Nacionalniot sovet za evrointegracii na Sobranieto na Republika Makedonija i Me{ovitiot parlamentaren komitet RM-EU. Agendata e zasnovana na rabotnata programa na EK, objavena vo mart godinava, takanare~ena - programa na ostavina za idninata. Pette prioriteti vo belgiskata programa, redosledno se postaveni. Na po~etokot se zabele`ani: borbata so ekonomskata kriza, prosledena so ekonomska i so finansiska transformacija koja treba da ja dovede Unijata do odr`liv rast i novi rabotni mesta i klimatska i politika na `ivotna sredina, koi treba da dovedat do niskojaglerodna ekonomija. Kako tret prioritet Belgija naveduva deka }e ja po~ne implementacija na Stokholmskata programa, ramka za EU policiska i carinska sorabotka vo odnos na kriminalot i gra|anskoto pravo, migracija i viznata politika, za periodot 2010 do 2014 godina. Za vreme na pretsedatelstvoto Belgija

n Treba i ponatamu da se zasilat procesite na adaptacija, bez ogled na o~ekuvanata isporaka na datata za pregovori, da se prodol`i so razrabotka na regionalnata ekonomija vo soglasnost na obvrskite, no i potrebite vo ramkite na CEFTA, da se raboti na pozicionirawe na treti pazari

o~ekuva da gi unapredi procesite na implementacija na zaedni~ki azilantski proceduri, me|usebno priznavawe na sudskite odluki, kako i temite {to se odnesuvaat na borbata protiv organiziraniot kriminal, ilegalna imigracija i trgovija so lu|e. ^etvrtiot prioritet e zajaknuvawe na naporite da se postigne napredok vo razli~nite socijalni domeni. Ovaa godina e godina na borba protiv socijalnoto isklu~uvawe i siroma{tijata. Pettiot prioritet se odnesuva na nadvore{na dimenzija na Unijata. EU treba da ostane najva`nata svetska regionalna organizacija i eden od glavnite igra~i za mir i bezbednost vo svetot. No, dokolku se saka toa da se postigne, „treba da zboruvame so eden glas“ - insistiraat Belgijcite. Vo ramkite na ovoj, posleden kriterium e i poddr{kata za pro{iruvawe, pra{awe {to Republika Makedonija kako dr`ava, a i na{ata pozicija vo ovoj proces najmnogu n* interesira. Dotolku pove}e {to od Germanija, a i od nekoi drugi strani, se slu{a raznoglasie po ova pra{awe, koe ne e sekoga{ ohrabruva~ko. Od razmisluvaweto na Merkel deka pro{iruvaweto treba

da zapre po Hrvatska, do pogledot na [tefan File, iznesen neodamna vo Istanbul, kade nastapi vo ime na pretsedatelot na EK, Baroso, na Konferencijata za procesot na sorabotka vo jugoisto~na Evropa (SEECP). „Po dolg, nekoi bi mo`ele da re~at, predolg period na introspekcija, EU, kone~no, mo`e povtorno da se fokusira na pro{iruvaweto. Dilemata - pro{iruvawe ili prodlabo~uvawe na integracijata, po moeto mis-

lewe e la`na. Dvata prioda sekoga{ odat pod raka eden so drug, sé dodeka gi promoviraat istite vrednosti. Vo pove}eto zemji od Zapaden Balkan ve}e se prezemeni va`nite ~ekori na patot na pristapuvawe kon EU. Mislam na pregovorite so Hrvatska, deblokiraniot PSA so Srbija, liberalizacijata na vizniot re`im vo regionot. Vo ramkite na evropskoto partnerstvo, impresivno napreduvaat odnosite so Moldavija. Ne

smeeme da zaboravime deka, sepak, se raboti za politi~ki proces. Za sovladuvawe na predizvicite na regionot e nu`na politi~kata volja, kako i posvetenosta na Evropskata perspektiva na regionot celosno, e dlaboko politi~ka. Morame da rabotime zaedno za da ja postigneme na{ata zaedni~ka cel - deciden e File, istaknuvaj}i deka ne smee da se zapostavat pra{awata na vladeewe na pravo, efektite od globalnata ekonomska

kriza, potrebata od povtorno obedinuvawe, re{avawe na bilateralnite i regionalni problemi. O~igledno e deka i ponatamu nema rezolutivni poraki ili znaci za unapreduvawe na statusot na Makedonija vo dobli`uvawe kon EU! Ili, so drugi zborovi, na Zapadot ni{to novo za nas. Dali toa treba da n* obeshrabruva? Sigurno ne treba. Treba i ponatamu da se zasilat procesite na adaptirawe, bez ogled na o~ekuvanata isporaka na datata za pregovori, da se prodol`i so razrabotka na regionalnata ekonomija vo soglasnost na obvrskite, no i potrebite vo ramkite na CEFTA, da se raboti na pozicionirawe na treti pazari. Slednata godina na{ite trgovski odnosi so EU }e bidat celosno liberalizirani {to treba da se iskoristi za tehni~ko-tehnolo{ko unapreduvawe i zajaknuvawe na konkurentskite sposobnosti. Koridorite 10 i osum se krvotokot na Makedonija i zajaknuvaweto na nivniot tonus otvora perspektivi. Datumot za pregovori }e dojde koga za toa }e se steknat objektivni uslovi na dvete strani. Najva`no e da se znae {to se saka i toa jasno i nedvosmisleno da se artikulira. A, vestite deka ima pozitivni znaci za nadminuvawe na ekonomskata kriza, kako vo EU taka i vo SAD, se poddr{ka za na{ite evropski o~ekuvawa. Qubica Nuri

ZAFATI

EU FINANSISKI JA POMAGA KONKURENTNOSTA NA KOMPANIITE OD ZEMJODELSKIOT SEKTOR

Evropskata komisija odobri 19 programi vo 14 dr`avi-~lenki (Avstrija, Belgija, ^e{ka Republika, Danska, Germanija, Francija, Grcija, Italija, Irska, Holandija, Polska, Slovenija, [panija i Obedinetoto Kralstvo) za da obezbedi informacii za da gi promovira zemjodelskite proizvodi vo Evropskata unija. Vkupniot buxet na programite, koi se odvivaat me|u edna i tri godini, iznesuva 60, 6 milioni evra, vo koi EU }e u~estvuva so 30, 3 milioni evra (50 procenti) . Izbranite programi opfa}aat ovo{je i zelen~uk, meso, mle~ni proizvodi, med, cve}iwa, leneni vlakna, PDO (za{titni oznaki za poteklo) , PGI (za{titni geografski indikacii) i TSG (garantirani tradicionalni specijaliteti) , i organski proizvodi. - Zemjodelskite proizvodi vo Evropskata unija se edinstveni po svojot kvalitet i raznovidnost, istaknuva Dacian Ciolos, Komesar za zemjodelstvo i za ruralen razvoj. - Vo eden otvoren globalen pazar samoto proizvodstvo na odli~na hrana i na pijalaci ne e dovolno. Nie

na nastani i na saemi, informativni kampawi za sistemot na EU za za{titnite oznaki za poteklo (PDO) , za{titnite geografski indikacii (PGI) i garantirani tradicionalni specijaliteti (TSG), i informacii za sistemite na EU za kvalitet i etiketirawe i organskoto zemjodelstvo. Isto taka, me|u mo`nostite se i informa-

Za promocija trieset milioni evra merki (do 60 procenti vo programite za promocija na potro{uva~kata na ovo{je i na zelen~uk od strana na decata ili vo vrska so informacii za obrasci/modeli na odgovorno piewe i {tetata povrzana so rizi~noto konsumirawe alkohol) , a potsetnikot e obezbeden od strana na profesionalni sektorski organizacii, koi se predlo-

Regulativa na Komisijata. Taa dava lista na temi i proizvodi, koi mo`e da bidat opfateni so promotivnite merki. Sekoja godina do 30 noemvri zainteresiranite stru~ni organizacii mo`e da podnesat svoi predlogponudi do dr`avite-~lenki. Ovie toga{ mora da prepratat do Komisijata lista na

ZADOL@ITELNA OZNAKA ZA EKOLO[KI PROIZVODI OD EU

Evrolist za pakuvanite proizvodi

treba da gi zgolemime na{ite napori za da im gi objasnime na potro{uva~ite standardite i kvalitetot na ona {to zemjodelstvoto na EU go stava na masa. Programite na EU od ovoj vid mo`e navistina da im pomognat na na{ite proizvoditeli vo pokonkurentniot svet. Inaku, na 17 dekemvri 2007 godina Sovetot gi spoi dvete postojni evropski regulativi - za obezbeduvawe informacii i promotivni merki - vo edna evropska regulativa 3/2008, koja gi op-

fa}a i dvete, vnatre{niot pazar i tretite zemji (vidi IP/07/699). Merkite finansirani vo ova ramka mo`e da se sostojat od odnosi so javnost, promotivni ili publicisti~ki aktivnosti, osobeno potenciraj}i gi prednostite na evropskite proizvodi, posebno vo odnos na kvalitetot, higienata, bezbednosta na hranata, hranlivata vrednost, etiketiraweto i za{titata na `ivotnata sredina. Ovie merki, isto taka, mo`e da pokrivaat u~estvo

Evropskata unija od prvi juli vovede zadol`itelna upotreba na Evrolist edinstven logotip za site ekolo{ki proizvodi, so poteklo od zemjite-~lenki na Evropskata unija. Logotipot e zadol`itelen za pakuvani proizvodi, dodeka za nepakuvanite i za uvezenite proizvodi negovata upotreba e dobrovolna. Pokraj obele`uvaweto so evrolist, na ekolo{kite proizvodi mora da bide navedeno mestoto na proizvodstvo na sostojkite na proizvodot, kako i kodniot broj na organot, nadle`en za kontrola. tivnite kampawi na evropskiot sistem za kvalitetni vina, proizvedeni vo specifi~ni regioni (QWPSR) . EU finansira do 50 procenti od cenata na ovie

`eni od niv i/ili od zasegnatite dr`avi-~lenki. Detalnite pravila za primena na ovie promotivni i informativni merki se doneseni od strana na

programi, koi tie gi selektirale i kopija od sekoja programa. Potoa, Komisijata }e gi proceni programite i }e odlu~i za nivnata podobnost.


22

BIZNIS INFO

^etvrtok, 8 juli 2010

MO@NOSTITE I USLUGITE NA SOLUNSKOTO PRISTANI[TE PRED MAKEDONSKITE KOMPANII

NAJAVI

Poniski ceni i kvalitetna usluga

n Namaluvawe na cenite do 20 otsto za tovari vrz osnova na dogovor, poedine~no so sekoj klient Noviot menaxerski tim na Solunskoto pristani{te gi prezentira{e negovite mo`nosti, uslugite i novinite vo negovoto funkcionirawe pred preku stotina pretstavnici na makedonskite kompanii vo skopskiot hotel „Aleksandar palas“ (7. 7. 2010 godina). - Po~navme so edno hrabro namaluvawe na cenovnikot, mnogu pogolemo od ona {to go slu{nav od na{ite prijateli od pristani{teto vo Bar, no i vo Bugarija. Toa e edno namaluvawe na cenite do 20 otsto za tovari vrz osnova na dogovor, poedine~no so sekoj klient, bidej}i sakame na site da im ka`eme deka Solun e tuka i, na {teta na na{ite prihodi i profit, sakame site na{i klienti, stari i novi da sfatat deka im nudime poevtini uslugi i edno sovremeno pristani{te. Isto taka, pre-

zedovme inicijativa so carinata da doneseme lu|e {to }e rabotat i vo vikendite za da nema docnewe i, sekako, }e se obideme da go re{ime i pra{aweto so `eleznicata. Toa e edno golemo pra{awe za koe se nao|ame vo razgovori za da imame pove}e linii so dobri ceni vo sosednite dr`avi za da imame brza i efikasna frekvencija, brz transport na stoka i kon vas i kon Bugarija - istakna Stilijanos Ageludis, generalen direktor na Solunskoto pristani{te. [efot na Kancelarijata za vrski na Republika Grcija vo Republika Makedonija, Aleksandra Papadopolu, posebno podvle~e deka otsekoga{ Solunskoto pristani{te bilo vrata za Balkanot kon svetot i obratno. - Vakvite sredbi treba da gi prodlabo~at vrskite me|u stopanstvata i voop-

Stilijanos Ageludis

{to me|u dr`avite. Za toa da se slu~i e neophodno vo tie napori da bidat vklu~eni mnogu organizacii i institucii – dodade Papadopolu. Niz pristani{teto vo Solun vo 2009 godina tranzitirale me|u 14 i 17 iljadi kontejneri so makedonska stoka, koja{to ili se izvezuvala ili bila uvezena od prekumorskite zemji.

Bez diskriminacija Se nadevam deka so nov menaxerski tim nema da se slu~uva diskriminacija na stoki po odnos na zemja od koja {to doa|aat. Voedno,transportot e sinxir vo koj u~estvuvaat mnogu dr`avni firmi. Imeno, Solunskoto pristani{te e dr`avna firma, a i `eleznicata od dvete strani, inspekciskite i carinskite organi... Toa zna~i deka ministerstvata za transport od dvete dr`avi

REZULTATI

N

treba da sednat da gi otvorat i da gi re{avaat site pra{awa, so cel da se zgolemi efikasnosta na uslugite. Ne e dozvolivo vo dvete koloni, podolgi od dva kilometra, da ~ekaat prazni i polni kamioni. Ednostavno e potrebno da se zaboravat visokite politiki i treba da se re{at site problemi so koi se sudira privatniot sektor, pora~a [terjo Nakov, prv ~ovek na „Fer{ped“,

kompanija koja {to e najgolem partner na Solunskoto pristani{te od R. Makedonija.

Najgolemiot del od makedonskiot izvoz e povrzan so transport preku more, odnosno so brodski prevoz. Spored podatocite na transporterite i na {pediterskite kompanii, pove}e od 90 procenti od makedonskite stoki, koi se izvezuvaat ili uvezuvaat preku brodski transport odat preku pristani{teto vo Solun. So brodski transport najmnogu patuva makedonskiot ~elik, feronikel i kontejneri so razna stoka. Na ovoj na~in vo Makedonija najmnogu pristignuva stoka od Kina, Brazil, Indija, SAD, Japonija i od drugi dale~ni zemji. - Vo minatoto, spored informaciite so koi se raspolaga, nad 70 procenti od vkupniot tovar so koj se manipuliralo vo pristani{teto, bil ili od na{ata ili za na{ata zemja. No, toga{ imavme mo`nost da ja koristime slobodna-

ta zona vo negovi ramki. Toa e argument koj zboruva deka sme upateni edni na drugi i deka so anga`man od dvete strani treba da sozdademe uslovi za optimalni benefiti i profiti – istakna Antoni Pe{ev, pretsedava~ na Sobranieto na Stopanskata komora na Makedonija. Trgovskata razmena me|u dvete zemji, generalno i globalno, e namalena, pa i na{ata bilateralna, a vo Komorata se ocenuva deka toa e vremena sostojba {to }e se nadmine. - Faktot deka trgovskata razmena vo prvite ~etiri meseci od ovaa godina, sporedbeno so istiot period minatata godina, e zgolemena za 6,1 procent, n* obvrzuva da go prodol`ime toj trend. Pokraj liberalizacijata na vizniot re`im, {to vlijae{e na zgolemeniot protek na lu|e, no i na stoki, mora it-

no da se zavr{i procesot na sklu~uvawe bilateralni konvencii za odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe i za{tita na investiciite. Reguliraweto na ovaa materija e od isklu~itelno zna~ewe za intenzivni ekonomski odnosi i investicii. Treba da se preispita mo`nosta za povtorno koristewe na slobodnata zona vo ramkite na pristani{teto, ili sli~en modus so {to }e se olesni logistikata – naglasi Antoni Pe{ev. Stopanskata komora na Makedonija tradicionalno gi neguva partnerskite odnosi so Unijata na gr~kite komori i nejzinite ~lenki, regionalnite komori, so Solunskiot saem, so HEPO, a sega se o~ekuva deka institucionalnata sorabotka so pristani{teto }e bide produktivna za dvete strani. Q. N.

MAKEDONSKA BANKA ZA PODDR[KA NA RAZVOJOT: KAKO SE REALIZIRA KREDITNATA LINIJA OD EIB

Site dojdeni - uslu`eni

a 16 juli }e bide povle~ena ~etvrtata tran{a so 5,5 milioni evra od kreditnata linija na Evropskata investiciska banka (EIB) {to be{e del od vladiniot paket za namaluvawe na posledicite od globalnata ekonomska kriza. So ovie sredstva, vkupnata vrednost na dosega dobienite sredstva od EIB {to se plasirani kaj makedonskite kompanii iznesuva 36,6 milioni evra. Inaku, sredstvata od prvata kreditna tran{a vo iznos od 12,4 milioni evra bea povle~eni na 18 dekemvri minatata godina. Vo vtorata tran{a na 16 fevruari godinava bea povle~eni 7,3 milioni evra, a dva meseca podocna, na 16 april, vo tretiot paket u{te 11,4 milioni evra. Dosega MBPR uspea vo sorabotka so EIB da gi odobri site dostaveni barawa od krajnite korisnici - veli Aleksandar Stanojkovski, direktor-sektorot za kreditirawe i za garancii vo Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot. – Imeno, se odobreni 159 proekti, so vkupna presmetkovna vrednost od 119.037.801 evro. Od vkupnata vrednost 36,6 milioni

n Finansiska poddr{ka za 159 proekti so koi se o~ekuva otvorawe na 1.350 novi rabotni mesta

evra se EIB, a ostatokot se sredstva od bankite-u~esni~ki, sopstveno u~estvo na investitorite i od ostanati izvori. So poddr{kata na ovie 159 proekti se o~ekuva otvorawe na 1.350 novi rabotni mesta. Analizata na dosega{nata realizacijata na evtinite krediti od EIB, vo odnos na strukturata poka`uva deka 26,9 milioni evra

ili 73 otsto se odnesuvaat na investiciski krediti, so rok na otplata do pet godini i so vklu~en grejs-period do 12 meseci. Ovoj proizvod, inaku, e namenet za mikropretprijatija, za koi iznosot na poedine~nite krediti e do 26.700 evra, na malite pretprijatija mo`e da im bidat odobreni do 266.700 evra, a na srednite do 2.666.700 evra.

Za vtoriot proizvod od kreditot na EIB sredstva za trajni obrtni sredstva za MSP se odobreni 9,7 milioni evra ili 27 otsto. Kreditite se so rok na otplata do tri godini i grejs-period do {est meseci. Spored kriteriumite za ovoj produkt, na mikropretprijatijata mo`e da im se odobri kredit do 20 iljadi evra, na malite do 200 iljadi, a na srednite pretprijatija do 666.700 evra. Najgolem interes za vlo`uvawe projavile MSP od proizvodstvoto, {to se potvrduva i spored strukturata na proektite koi dobile „zeleno svetlo“. Imeno, prehranbenata industrija u~estvuva so 8,1 procenti, tekstilna industrija so osum procenti, kolku i grafi~kata industrija. Kaj grade`nicite iznosot e 7,9 otsto, proizvodstvo na mebel i proizvodi od drvo 7,4 procenti, zemjodelstvo i sto~arstvo u~estvuvaat so 6,8 procenti, proizvodstvoto na hemiski proizvodi 6,8 otsto... Podatocite, pak, za komercijalnite banki, preku koi se plasiraat sredstvata i koi, vsu{-

nost, ja donesuvaat odlukata koi proekti }e gi poddr`at i odobrat, poka`uvaat deka za site ~etiri tran{i, najgolemoto u~estvo, so 42,4 otsto e na Komercijalna banka a.d. Skopje. Sledna e NLB Tutunska banka a.d. Skopje so 28,1 procenti, Stopanska banka a.d. Bitola so 9,4 procenti, Ohridska banka a.d. Ohrid u~estvuva so 7,4 procenti, Stopanska banka a.d. Skopje so 7,1 otsto. U~estvoto na Prokredit banka a.d. Skopje e 4,3 procenti, a sosema malku se prisutni IK banka a.d. Skopje, so1,1 otsto i UNI banka a.d. Skopje so 0,1 procenti. Od vkupniot broj poddr`ani proekti, 40 otsto se od kompanii so sedi{te vo Skopje, dodeka ostanatite se na kompanii nadvor od glavniot grad. Vo Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot, kako {to istaknuva Aleksandar Stanojkovski, se pravat podgotovki za povlekuvawe na pettata tran{a. Ve}e se raspolaga so odobreni barawa vo iznos od pet milioni evra, a minimalniot iznos za povlekuvawe od EIB e tri milioni evra. V. M.


INTERVJU

23

BIZNIS INFO

^etvrtok, 8 juli 2010

IRENA JAKIMOVSKA, SOPSTVENIK I GENERALEN MENAXER NA TEKSTILNATA KOMPANIJA „KOMFI ANGEL“ OD PRILEP

Kapitalizmot vo Makedonija sporo se instalira

u Kompanijata „Komfi Angel“ e osnovana pred {est godini, so anglisko-makedonski kapital. Firmata e specijalizirana za proizvodstvo na pernici, jorgani, postelnini. Vrabotuvate 300 rabotnici i bele`ite solidni rezultati vo raboteweto. No, ne ste poznati vo po{irokata javnost vo dr`avava, kaj potro{uva~ite... Od koi pri~ini? - Na{ata tendencija u{te od samiot po~etok be{e da izvezuvame klasi~en izvoz, a ne da rabotime lon proizvodstvo. Zna~i, 99 otsto od celoto proizvodstvo e za izvoz na angliskiot pazar, od kade {to e i angliskiot sopstvenik, koj istovremeno e i kupec na na{ite proizvodi. Firmata e specijalizirana za “doma{en tekstil”, {to zna~i prerabotuvawe na polneticata, poliesterot, ~e{lawe na istiot i izrabotuvawe na gotov proizvod. Vo procesot na proizvodstvo maksimalno gi koristime repromaterijalite od makedonskiot pazar, se so cel da dobieme pogolema konkurentnost vo odnos na cenite i da mo`eme da ostvarime pogolem prihod. Mnogu malku rabotime za doma{niot pazar, zaradi {to na nego vlo`uvame malku energija, marketing. No, sega odlu~ivme i na doma{en teren da gi promenime rabotite. Eden od ~ekorite vo toj pravec be{e i stapuvaweto vo partnerstvo so Stopanskata komora na Makedonija zaradi promocija na samata kompanija. Ne samo za pokrivawe na makedonskiot pazar so na{i proizvodi, tuku i zotoa {to smetam deka e dobro da se znae deka vo Makedonija ima primer na fabrika koja uspeva da opstojuva i da raboti i vo vakvi te{ki uslovi i na regionalno i na globalno nivo. u Dali imate namera da se gi plasirate proizvodite i na drugi pazari, osven vo Velika Britanija i vo zemjava? - Kako rezultat na promenite {to nastanaa na globalno nivo vo odnos na visinata na funtata i nejziniot soodnos so evroto bidej}i funtata e na{a glavna valuta kako prihod, dojdov do zaklu~ok deka e neophodno da se po~ne da se raboti na novi pazari. Tuka gi podrazbiram pred s* evropskite, i od ovie pri~ini od pred izvesen period vo ramkite na fabrikata be{e otvoren nov sektor za proda`ba kon novi pazari. Imame mali, skromni po~etoci na izvoz kon Germanija, Bugarija, ne{to malku vo Kosovo. No, mojot li~en anga`man vo idnina }e bide fokusiran na {irewe na izvozot, se so cel za eventualnite zagubi, ako se vlo{i razmenata so stranskata valuta, da gi nadopolnuvame od drugi pazari. So cenite sme konkurentni na kineskite i pakistanskite proizvoditeli. Od druga strana, nie kako zemja imame dobra strate{ka geografska postavenost, {to ni nosi prednosti koi{to za nas, vo ovaa industrija, pretstavuvaat benefiti i ottamu uspevame da bideme tolku zastapeni na eden neobi~en pazar, kako {to e angliskiot. u Dali i kako se odrazi

svetskata kriza vrz finansiskite i proizvodstvenite rezultati na Va{ata kompanija? - Vo septemvri 2008 godina, koga propadna bankata „Leman braders“ bev prisutna i sfativ deka i avionskiot let od Wujork za Makeodnija }e bide premnogu dolg za da se prezemat itno merki za da se nadminat site posledici, koi }e nastanat od taa kriza. Koga se vrativ prezemav maksimalni merki za nadminuvawe na potencijalnite posledici. Posebno vnimavav na namaluvaweto na tro{ocite bidej}i toa mi ovozmo`i da bidam konkurentna vo site tie slu~uvawa. Pritoa, ne be{e biten momentot na sozdavawe profit, kolku {to be{e va`no da se odr`i procesot na rabota. Zna~i, ne napravivme nekoi golemi oscilacii vo odnos na brojot na vrabotenite. Site {to bea so stalen raboten odnos gi zadr`avme, a otpu{teni bea samo onie {ti bea vraboteni na odredeno vreme. [to se odnesuva do fizi~kiot obem na proizvodstvo, mo`ebi e ~udno, no nema{e namaluvawe. Postoeja nekoi drugi objektivni faktori koi {to kaj kupecot, koj istovremeno mi e partner, bea bitni vo noseweto odluka odredena koli~ina stoka da bide nabavena od Makedonija, a ne od Indija, Kina ili Pakistan. O~igledno mu ponudivme ne{to {to vo toj vremenski period kaj nego preovladea da donese takva odluka. Mnogu mi pomogna i partnerot za transport, koj be{e

nadminavme nekoi mali nedorazbirawa vo odnos na visinata na cenata, taka {to denes, kako rezultat na toa, dobivme ogromna koli~ina na rabota so koja ja „pokrivame“ cela 2010 godina. u So ogled deka pripa|ate na tekstilnata bran{a kako gi ~uvstvuvate problemite so koi se soo~uva ovaa granka? - Iako sme vo tekstilnata granka, ona {to se slu~uva{e vo konfekciite kako posledica od krizata, nie realno ne go osetivme. Proizveduvame drug vid proizvod, na nekoj na~in neophoden, koj ne e mnogu skap i ne vleguva vo grupata na luksuzni proizvodi. Vo odnos na drugite problemi, i nie, kako i site kompanii vo zemjava, se soo~uvame so niv. Po~nuvaj}i od bavna administracija, ~esti promeni na zakonska regulativa, pravewe zakoni bez praksa. Prezemawe zakonski merki ili globi koi negativno vlijaat, odzemaat energija i se golem pritisok posebno za rabotodavcite, ~esti inspekcii za isti raboti. Vo posledno vreme se sre}avame so neblagovremen povrat na DDV, {to za izvozni firmi kako na{ata, so golem obrt, e problem ako vra}aweto na sredstvata po ovaa osnova docni i po ~etiri meseci. No, site ovie problemi {to prethodno gi navedov se lesno re{livi i mo`at da se nadminat. Ona {to li~no smetam deka vo Makedonija pretstavuva golem problem za koj{to mnogu malku se zboruva, vsu{nost e ~ove~kiot

risti. Ne sakam pove}e da go slu{am, bidej}i zna~i deka se odi po linija na pomal otpor. Nie imame nekoj specifi~en mentalitet na balkanci, {to go koristime kako alibi. No, fakt e deka sme mrzliv narod, koj ne e fokusiran na sopstveniot razvoj. u Dali toa zna~i deka se vpu{tate vo menuvawe na (ne)rabotnite naviki na makedonskite rabotnici?

fleksibilen vo odnos na cenata na prevoz, posebno za turite kon Anglija. u Kakva e obezbedenosta so rabota za ovaa godina? - Po~etokot na 2010 godina be{e malku nepovolen, da ne re~am stra{en. Prvite dva meseci realno, koga rabotite za britanski ili evropski partner, se meseci na miruvawe vo odnos na pazarite. No, nezavisno od toa, koli~inata stoka {to ja imavme vo toj moment be{e mnogu pomala od normalnoto. So partnerot gi

potencijal. Toa e problem za koj }e treba vreme da se nadmine, a e osnovnata pri~ina zo{to vo Makedonija nema mnogu stranski investicii. Mo`ebi vo dr`avava ima mnogu stru~en obrazovan kadar, no nema potencijal, samoinicijativnost. Imeno, kaj nas e voobi~aeno sekoja povreda ili propust vo procedurata na rabota, vrabotenite da ja opravduvaat so na{iot mentalitet. Sfativ deka mnogu ~esto go slu{am toj zbor vo fabrikava i zabraniv da se ko-

so celokupniot proces na rabota za Velika Britanija, konkretno za TESKO, za koi odi 80 otsto od na{eto proizvodstvo. TESKO e ogromen sinxir supermarketi, koi se pod o~ite na javnosta i na mediumite i dokolku po nekoja osnova se osoznae deka proizvodot e proizveden vo sredina koja ne e soodvetna za `ivotnata sredina, za rabotnikot, toa bi bilo mnogu negativno za kompanijata. Toa mo`e da dovede do rapidno pa|awe na proda`bata. Od ovie pri~ini tie sekoja godina ispra-

}aat pretstavnici na nezavisni revizorski ku}i koi doa|aat nenajaveni i go ispituvaat stepenot na implementacija na ovoj zakon. Jas, li~no samata, ja po~nav negovata implementacija, no sfativ deka treba da imam poseben sektor, kadar koj }e go implementira, no u{te pove}e, koj }e go zadr`i nivoto i }e gi unapreduva standardite. Najgolem del od procedurite gi po~ituvame, ima-

u Go zemaat li drugite rabotodavci od neposrednata okolina i po{iroko Va{iot primer za odnos kon vrabotenite i rabotata? - Mislam deka na pove}eto sigurno im pre~i. Na po~etokot ne bev mnogu po~ituvana i prifatena, to~no od pri~ini {to od startot rabotev na poinakov na~in. Nikoga{ ne se postavuvav kako kapitalist. Jas sum vo funkcija na rabotodavec i smetam deka toa e moja misija, rabotna zada~a koja si ja ostvaruvam dobro. Kogo po~nav da rabotam so mojot partner, jas morav da potpi{am eti~ki kod bidej}i dokolku go nemav potpi{ano, sigurno TESKO kako glaven kupec ne bi ja zemal stokata tuka proizvedena. Site nivni rabotodavci, ako sakaat da rabotat za taa kompanija mora da go imaat potpi{ano toj kod. Nie vo Makedonija imame kapitalizam koj bavno se implementira. Ima lo{i delovni odnosi. Se gleda na sekoj mo`en na~in da se ukrade. Ne se gleda dolgoro~no tuku na kratki pateki. Se poka`uva najnegativnoto lice. Vsu{nost, treba mnogu podolgo vreme od ovie 20 godini tranzicioni godini za toj da se implementira. Tuka e razlikata na moite po~etoci i na moite kolegi. Jas ne mo`am da im zameram ili da im go nametnam istoto. Ednostavno, jas se vrativ od sredina vo koja rabotite taka funkcioniraat. @iveev po Anglija, bev vospituvana tamu, i toj na~in na edukacija i na `ivot go implementirav ovde vo Prilep. - Da, inaku ne bi mo`ela da rabotam. Ve}e zavr{ivme so voveduvawe na procedurata za za{tita i za zdravje, {to be{e eden od preduslovite nametnat od mojot partner za da se po~ne

me i disciplinska procedura koja {to opfa}a verbalna, pismena opomena i otkaz. Imame trening proces, so site proceduri vo fabrikata, koj smetam deka dosta pomogna da se nadmine balkanskiot mentalen sklop. Strogo e zabraneto da se koristi verbalen negativen pristap kon lu|eto. Vo fabrikata celosno se po~ituvaat rabotnicite, koi imaat raboten komitet, na ~ii{to sredbi sekoga{ i jas prisustvuvam. Rabotnicite gi imaat site prava bidej}i so za{tita na rabotnici se {titi samata fabrika. u Dali vrabotenite se zadovolni od nagraduvaweto na nivniot trud? - Rabotnicite vo fabrikava se okolu 300 i se zadovolni zatoa {to e ostvareno nivnoto osnovno pravo na zdravstveno i na penzisko osiguruvawe. Platite redovno se isplatuvaat me|u 10 i 15 vo mesecot, bez razlika vo kakva sostojba e kompanijata. Okolu 90 otsto od niv imaat zemeno krediti od bankite bidej}i zaradi redovnite plati mo`e da gi pla}aat ratite. Li~no ne sum zadovolna od visinata na platite na rabotnicite, i kontinuirano se boram za nivno zgolemuvawe. Toa mo`ebi e ~udno za na{i uslovi, no jas smetam deka ako sega sum od ovaa strana na rekata, nekoga{ bev na istata strana kako niv. Od druga strana, so solidno nagraduvawe na trudot na rabotnicite sigurno mo`e da se postigne i pogolema produktivnost. Se stremam barem na sekoi dve godini da ima zgolemuvawe na platata. Site zakonski regulativi ovde funkcioniraat do perfekcionizam. Se pla}a prekuvremenata i no}nata rabota, rabotata vo praznici. Vrabotenite od toj aspekt se zadovolni, iako sekoga{ mo`e pove}e. Vaska Mickoska


24 SOSTOJBI

BIZNIS INFO

^etvrtok, 8 juli 2010

GRUPACIJA ZA KERAMI^KI PROIZVODI

Nelojalnata konkurencija gi gasne pe~kite

n U{te kolku vreme }e izdr`at proizvoditelite na kerami~ki proizvodi - nekoga{ bea pove}e od desetina, a sega kapacitetite se prepoloveni Na inicijativa na proizvoditeli na kerami~ki proizvodi, na 6.7.2010 godina, vo Stopanskata komora na Makedonija se odr`a sostanok na koj be{e formirana Grupacija za kerami~ki proizvodi. Pritoa, se rasprava{e i za aktuelni problemi vo proizvodstvoto i vo plasmanot na kerami~kite proizvodi i toa od aspekt na vlijanieto na cenata na

centi vo sporedba na 2009 godina so 2008 godina, a koe prodol`uva i godinava. Del od kapacitetite ovaa godina voop{to i ne se aktivirani. Kaj oddelni ima ~esti zastoi vo proizvodstvoto, odnosno gasewe na pe~kite. I pokraj namalenoto proizvodstvo, nekoi od proizvoditelite gi namaluvaat proda`nite ceni na kerami~kite proizvodi, a kako {to se

ktivni i na individualni objekti, no i uvozot na kerami~kite proizvodi, koe sporedeno 2009 godina so 2008 godina bele`i zgolemuvawe od 11procenti dodeka izvozot za istiot period bele`i namaluvawe za skoro 49 procenti. Sepak, kontinuiraniot porast na cenata na energijata (strujata, a posebno mazutot), pridonesuva za zgo-

n Za`ivuvawe na kolektivnata i na individualnata stanbena izgradba i kontrola na kvalitetot pri uvoz na kerami~ki proizvodi mo`e da pridonese za iskoristuvawe na makedonskite fabriki za proizvodstvo na kerami~ki proizvodi energijata vo proizvodstvoto, te{kotii vo plasmanot na proizvodite na stranskite pazari, namaleni investicii vo individualnata gradba i drugo. Vo obemnata diskusija, vo prisustvo i na pretstavnici od Ministerstvoto za ekonomija, be{e istaknato deka proizvodstvoto ima opa|awe od najmalku 10 pro-

iska`a na sostanokot, proizvoditelite sami so ovaa nelojalna konkurencija si ja se~at grankata na koja sedat. Pokraj subjektivnite faktori {to bea izneseni na sostanokot, kako {to e me|usebnata nelojalna konkurencija {to samite proizvoditeli ja pottiknuvaat, golemo vlijanie ima i namalenata izgradba na kole-

SOO^UVAWA

lemuvawe na tro{ocite na proizvodstvo za smetka na cenite na proizvodite, namaluvawe na brojot, no i platite na vrabotenite. Energijata vo edinica proizvod u~estvuva i do 70 procenti, a firmite pravat napori za vlo`uvawa za osovremuvawe so nova tehnologija za proizvodstvo koja, pak, od druga strana e ogra-

ni~ena od nepovolnite bankarski krediti, odnosno visokite kamati na doma{nite banki. Po obemnata diskusija se dojde do zaklu~ok da se napravi realna i argumentirana analiza, so koja }e se nastapi pred nadle`nite institucii za mo`nost za dobivawe avtonomna merka za namaluvawe na cenata na energijata, potoa da se odr`i sredba so pretstavnici od Makedonska banka za pod-

dr{ka na razvojot i kade {to }e bidat prezentirani mo`nostite za koristewe krediti za proekti vo tek ili za idni proekti kaj proizvoditelite na kerami~ki proizvodi, kako i da se dostavi barawe do Ministerstvoto za transport i za vrski, za olesnuvawe na procedurite za dobivawe dozvoli za gradewe. Vo naredniot period Grupacijata posebno vnimanie }e posveti na evropski-

te standardi od pri~ina {to do septemvri treba da bidat usvoeni site standardi, koi se odnesuvaat za kerami~kite proizvodi, a makedonskite standardi da bidat povle~eni. Realizacija na ovaa aktivnost }e bide vo sorabotka so ISRM. Za pretsedatel na Grupacijata za kerami~ki proizvodi be{e izbran Vasil Jovanovski, direktor na TD IGM „Xumajlija“ od Lozovo. Marija Petoroska

GRUPACIJA ZA OTKUP, TRETMAN I ZA KORISTEWE NA SEKUNDARNITE SUROVINI

Berzanskite ceni gi polakomija i kradcite

Spre~uvawe na prisutnite devijantni pojavi vo dejnosta upravuvawe so sekundaren otpad be{e temata na sostanokot {to ministerot za `ivotna sredina i za prostorno planirawe d-r Nexati Jakupi go odr`a so pretstavnicite na Grupacijata za sekundarni surovini pri Stopanskata komora na Makedonija (6. 7. 2010 godina) . Na sostanokot u~estvuvaa i pretstavnici na drugite relevantni institucii, koi treba da se vklu~at vo po{irokata koordinirana aktivnost za nadminuvawe na problemite vo ovaa dejnost. Kako {to istakna ministerot Jakupi, edna institucija ne bi mo`ela sama da gi re{i problemite so nelegalniot otkup i plasman, prisuten vo delot na metalnite otpadoci, pa zatoa e potrebno da se vospostavi dinamika na kontinuirani aktivnosti i sredbi, na tehni~ko nivo, na koi }e se definiraat i koordiniraat potrebnite aktivnosti na ovoj plan. - Stopanskata komora na Makedonija preku Grupacijata za sekundarni surovini redovno gi tretira problemite vo dejnosta - istakna generalniot sekretar na Komorata m-r Jelisaveta Georgievska. Izrazuvaj}i krajna zagri`enost

n Pri~ina za poza~estenite kra`bi na sekundarni surovini od javnite povr{ini, no i od imotite na gra|anite e zgolemuvaweto na cenite na oboenite metali i na crnata metalurgija

n Koordiniranata aktivnost na site relevantni institucii treba da pridonesat za nadminuvawe na problemite vo ovaa dejnost za prisutnite kra`bi na metalni otpadoci, koi realno se zgolemuvaat so porastot na berzanskite ceni na metalite taa gi poso~i predlozite na Stopanskata komora na Ma-

kedonija za potrebata od koordinirana op{testvena aktivnost vo funkcija na za{tita na infrastrukturnite objekti, na imotite na pravnite lica i, vo krajna linija,

na imotite na gra|anite od kra`bi i drugi nelegitimni dejnosti vo tretmanot na sekundarniot otpad. So navremenata po{iroka i koordinirana aktivnost }e se dejstvuva preventivno na pri~inite za naru{uvawata vo vr{eweto na dejnosta upravuvawe so sekundaren otpad, so {to bi se minimizirale posledicite, osobeno ako se ima predvid potrebata od ovie surovini za zna~ajni industriski procesi vo dr`avata. Sekako, pri tretiraweto na prisutnite problemi treba da se ima predvid i osobeno zna~ajniot bezbednosen aspekt. - Grupacijata, sledej}i gi preporakite na Komitetot za re{avawe na problemite povrzani so sostojbite so upravuvawe so otpad, predlaga{e izmeni na postojnata regulativa, insistira{e kaj svoite ~lenki na dosledna primena na site zakonski akti, povikuva{e na zajaknato nabquduvawe od strana na site relevantni institucii i na menaxerskite timovi na javnite pretprijatija, kako i na drugi preventivni merki za namaluva-

we na prisutnite i o~ekuvani devijantni pojavi pri otkupot i pri tretmanot na metalnite otpadoci, naglasi pretsedatelot na Grupacijata m-r Vasil Gacevski. Vo kontekst na zaedni~kata ocena deka sekundarniot otpad, koj e predmet na kra`ba, zavr{uva na divi otpadi, prisutnite pretstavnici na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, Upravata za `ivotna sredina, ZELS, Inspektoratot za `ivotna sredina, Carinskata uprava na RM, Makedonski `eleznici i drugi nadle`ni institucii gi stavija na raspolagawe svoite slu`bi i dogovorija aktivnosti vo locirawe i za suzbivawe na divite otkupuva~i. Sekako, ~lenkite na Grupacijata se ohrabruvaat da gi prijavat site pojavi na nelegitimen otkup na metalni sekundarni surovini. Na krajot od ovoj mesec }e se odr`i nova sredba na koja }e se dadat izve{tai za rezultatite od prezemenite aktivnosti i na koja }e se pobara vklu~uvawe na pretstavnici na Ministerstvoto za pravda, od aspekt na procesiraweto na podnesenite prijavi za nezakonski dejstva na planot na upravuvaweto so sekundaren otpad. Z. Me{kova


25

BIZNIS INFO

^etvrtok, 8 juli 2010

POSETI

TURKMENISTANSKA DR@AVNO-STOPANSKA DELEGACIJA VO PRILEP

o organizacija na Regionalnata komora so sedi{te vo Prilep i lokalnata samouprava na op{tinata, na dve juli 2010 godina vo gradot pretstojuva{e vicepremierot na Turkmenistan, Deriyageldi Orazov, pridru`uvan od ministerot za grade`ni{tvo Jumageldi Bayramov, ministerot za grade`ni materijali Yazmurat Homadov, {efot na kabinetot na Pretsedatelot na Turkmenistan, Bayrayaz Gurbaniyazov i direktorot na korporacijata “Turkmen marble” Basim Meredov. Delegacijata ima{e sredba i razgovori so gradona~alnikot na op{tina Prilep, Marjan Risteski, vo prisustvo na rakovodstvoto od Regionalnata komora. Pritoa, na dojdencite im be{e pretstaven

n Gostite poka`aa ogromen interes za beliot mermer i pobaraa da kupat neograni~eni koli~ini, so napomena deka se zainteresirani i za granitot, oniksot i za travertinot

Beliot mermer }e go poplo~uva A{kabad

V

gradot Prilep, so site raspolo`ivi potencijali i resursi za ekonomska sorabotka so Turkmenistan. Gostite izrazija osoben interes za prilepskiot bel mermer od tipot „sivec“, granitite, oniksot i travertinot. Delegacijata od Turkmenistan ostvari sredba i so rakovodnite lica na pogolemite proizvoditeli na mermeri pri {to im bea pretstaveni proizvodnite programi na kompaniite od regionot, kako i raspolo`ivite prirodni resursi od oblasta na nemetalite. Pokonkretno, se pretstavija mermerniot kombinat, „Larin mramor kompani“, „GMH-mermeri“ (Pavlidis), „Euro-

BROJKI I FAKTI

TURKMENISTAN Lokacija: Centralna Azija, grani~i se so kaspisjskoto more, pome|u Kazahstan i Iran Povr{ina: vkupno: 488,100 km kvadratni voda: 18.170 km kvadratni zemji{te: 469,930 km kvadratni Grani~ni premini: grani~ni zemji: Avganistan 744 km, Iran 992 km, Kazahstan 379 km, Uzbekistan 1621 km. Prirodni resursi: priroden gas, nafta, sulfur, sol Zemja za navodnuvawe: 18.000 km (2003) Populacija: 4.940.916 (Juli 2010) Stapka na porast na populacijata: 0.14% (2010) Etni~ki grupi: Turkmeni 85% , Uzbeci 5%, Rusi 4%, drugi 6% (2003) Ime na zemjata: Turkmeninstan Glaven grad: A{kabad Ustav: usvoen na 11 Juni 1975 Zakonski sistem: Sekularna demokratija izrazena preku pretsedatelskiot sistem BDP: paritet na kupovna mo} - 33,58 bilioni dolari (2009) BDP - realna stapka na porast: 6,1% (2009) BDP - po `itel: paritet na kupovna mo} - 6,900$ (2009) BDP - po sektor: zemjodelstvo - 10.1%, industrija - 30,5 % uslugi - 59,4 % (2009) Stapka na inflacija: 10% (2009) Rabotna sila: 2.3 milioni (2008) Rabotna sila po zanimawe: zemjodelstvo 48,2%, industrija 14%, uslugi 37,8% (2004) Stapka na nevrabotenost: 60 % (2004) Buxet: dobivka: 1,459 bilioni dolari tro{oci: 1,612 bilioni dolari (2009) Stapka na porast na industriskoto proizvodstvo: -26.6% (2009) Zemjodelski proizvodi: pamuk, `itarki, dobitok Industriski proizvodi: priroden gas, nafta, naftenite proizvodi, tekstil, procesirana hrana Izvoz: 6,737 milijardi dolari (2009) Izvozni proizvodi: gas, surova nafta, petrohemijski proizvodi, pamu~no predivo Izvozni partneri: Ukraina 51,6%, Polska 10% , Ungarija 8% (2008) Uvoz: 4,109 milijardi dolari (2009) Uvozni proizvodi: Ma{ini, oprema, hemikalii, hrana Uvozni partneri: Rusija 16,8%, Kina 16,7%; Turcija 13,8%, OAE 10,2%, Ukraina 7,8%, Germanija 5,5%, Iran 5% (2008) Nadvore{en dolg: 5 milijardi dolari (2009) Valuta: Turkmenstantski manat (TMM) 2,85 za $SAD

NOV RUDNIK ZA „BEL MERMER“ VO PRILEP

Iskop na „sivec” vo Galabovec

Po~nuva so rabota nov rudnik za iskop na „bel mermer“ („sivec“) na lokacijata Galabovec, vo blizina na Mermerniot kombinat vo Prilep. Stanuva zbor za investicija na makedonsko-turskiot konzorcium „Pri-mar internacional“ DOO Skopje i „Orto mermeri“ koj vo po~etokot }e investira okolu ~etiri milioni evra i vrvna mehanizacija za iskop i za rudarska oprema. Vo idnina konzorciumot, osven iskop na kamen, planira i investicii vo prerabotkata na mermer.

graniti“, „Krin –proizvodstvo“, „Krin KG“, „Arini kompani“, „^iftildiz marble grup“ i „Vitaminka“ a.d. Gostite poka`aa ogromen interes za beliot mermer i konkretno pobaraa da kupat neograni~eni koli~ini od istiot, so napomena deka se zainteresirani i za granitot, oniksot i za travertinot. Vo ramkite na ednodnevniot prestoj, gostite gi posetija mermerniot kombinat (fabrikata za prerabotka na mermerot i rudnikot za bel mermer), kako i prehranbenata industrija „Vitaminka“. Ponudeniot kvalitet i koli~inite na prilepskite mermeri bea re{ava~ki gostite da im ponudat na menaxerskiot tim od mermerniot kombinat sorabotka na dolgoro~na osnova, za isporaka na ogromni koli~ini bel mermer vo Turkmenistan. Za prodol`uvawe na

kontaktite i sorabotkata gostite upatija pokana do rakovodstvata na op{ti-

na Prilep, Regionalnata komora i kompaniite od Prilep za poseta na Turk-

menistan po godi{nite odmori. Risto Najdoski

Trgovska razmena na R.Makedonija so Turkmenistan vo periodot 1998 do 2009 godina

Turkmenistan e prete`no pustinska zemja so intenzivno zemjodelstvo vo oazite koi se navodnuvaat i so zna~itelni izvori na gas i nafta. Edna polovina od nejzinoto navodnuvano zemji{te e nasadeno so pamuk. Porano be{e 10-ti najgolem proizvoditel na pamuk vo svetot. Nekvalitetnite rekolti vo poslednite nekolku godini dovedoa do re~isi 50 procenti pad na izvozot na pamuk. So avtoritaren eks-komunisti~ki re`im na sila i plemenska socijalna struktura, Turkmenistan prevzede pretpazliv pristap kon ekonomski reformi, nadevaj}i se da ja iskoristi proda`bata na gasot i pamukot za da ja odr`i svojata neefikasna ekonomija. Celite na privatizacijata ostanuvaat ograni~eni. Od 1998 do 2005 godina, Turkmenistan stradal od kontinuiran nedostatok na soodveteni izvozni pravci za priroen gas i od obvrskite na obemniot kratkoro~en nadvore{en dolg. Vo isto vreme, me|utoa, vkupnata vrednost na izvozot se zgolemi vo prosek za okolu 15 procenti godi{no od 2003 do 2008 godina, vo golema merka, poradi povisokite me|unarodni ceni na nafta i gas. Vo zapadnata provincija Balkan, (me|u Iran, Kazahstan i Kaspiskoto More) se nao|a 94 procenti od vkupnite rezervi na priroden gas, 12 procenti od naftata i 18

procenti od proizvodstvo na elektri~nata energija. Novite gasovodi za Kina i za Iran, koi po~naa so rabota na krajot na 2009 godina ili na po~etokot na 2010 godina, }e mu ovozmo`at na Turkmestan dopolnitelni

endemska korupcija, siroma{en obrazoven sistem, zloupotrena od strana na Vladata na prihodite od nafta i gas, i nepodgotvenosta na A{habad da usvoi pazarno orientirani reformi. Isto taka, global-

podatocite za BDP i drugite podatoci se predmet na brojni gre{ki. Osobeno, stapkata na rast na BDP e neizvesna. Od negoviot izbor, pretsedatelot Berdimuhamedov ja unificiral dvojnata stapka na deviz-

izvozni pravci na nivniot gas. 37 kompanii so kineskiot kapital rabotat vo Turkmenistan na impledmentacija na 57 investicioni proekti vo vrednost od preku 4.163 milijardi amerikanski dolari i preku 2, 328 milijardi juani. Vkupnite izgledi na zemjata vo bliska idnina se obeshrabuva~ki poradi vnatre{nata siroma{tija,

nata recesija i sporniot dogovor so Rusija, koi bukvalno go zaprea izvozot preku ovoj najgolem izvozen pravec za okolu devet meseci ja zabavija turkmenistanskata ekonomija vo 2009 godina. Vo minatoto ekonomskata statistika na Turkmenistan be{e dr`avna tajna. Novata vlada ima vospostaveno Dr`avna agencija za statistika, no

niot kurs na zemjata, naredil redenominacija na mandatot, namaluvawe na dr`avnite subvencii za benzin, i iniciral razvoj na turizam vo specijalna zona na Kaspiskoto More. Iako stranskite investicii ohrabruvaat brojni birokratski pre~ki ja popre~uvaat me|unarodnata biznis aktivnost. (Izvor: CIA)


26

BIZNIS INFO

BIZNIS SORABOTKA SO EU

ME\UNARODNI TRGOVSKI DOKUMENTI VO MAKEDONIJA

Motivot za pogolem profit ja tera sekoja kompanija da bara na~ini za pro{iruvawe na pazarot i zgolemuvawe na stopanskite aktivnosti. Vo eden ograni~en i mal pazar vo Republika Makedonija kompaniite se ispraveni pred predizvikot za nastap na stranskite pazari. Pazarot na Evropskata Unija i voop{to, evro-atlantskite aspiracii se dolgoro~en interes na Republika Makedonija. Zatoa i makedonskata legislativa se adaptira na evropskata legislativa vo site oblasti, a posebno vo ekonomskiot del. Podgotovkata za nastap na me|unarodnite pazari e kompleksna i seopfatna. Pokraj politi~kite, pravnite i kulturnite iskustva koi mo`at da bidat mnogu razli~ni vo odnos na raboteweto na doma{niot pazar, kompaniite mora da go prilagodat proizvodstvoto, da rabotat so zgolemen obem na koristewe na kapacitetite, rabotnata sila i finansiite, upotreba na visoka tehnologija i sovremen na~in na proizvodstvo. So me|unarodnoto trgovsko rabotewe se menuva na~inot na razmisluvawe na celokupniot personal na kompaniite, na rakovodniot kadar, marketing slu`bata, finansiskiot i pravniot sektor i tehni~ko-in`enerskiot kadar. Po~etokot na prestruktuiraweto kon izvozot mo`e da e prosleden i so finansiski rizici, te{kotii i mo`ebi so po~etna zaguba poradi adaptiraweto kon novata konkurencija i zgolemenite po~etni tro{oci. So dobra analiza na sopstvenite proizvodstveni, tehnolo{ki, kadrovski, finansiski i pazarni mo`nosti i slabosti, so izdr`an biznis i marketing plan i so izvoznata orientacija na menaxerskiot tim, se sozdavaat solidni preduslovi za po~nuvawe na izvoznite aktivnosti. Se razbira deka e prepora~livo kompaniite da sorabotuvaat i so eksperti, konsultanti, asocijacii, sektorski zdru`enija i so Stopanskata komora na Makedonija. Op{to e misleweto deka i koga }e se proizvede toa {to e planirano, so konkurenten kvalitet, i ako za toj proizvod e postignat dogovor za proda`ba i se ispora~a na partnerot na me|unarodniot pazar so zadovolitelna cena i postignat profit od zdelkata, rabotata ne e zavr{ena ako celokupnata taa aktivnost ne e prosledena so soodvetni me|unarodni trgovski, finansiski i carinski dokumenti. Globalnata me|unarodna trgovija vo svetot e regulirana so odredbite i na~elata na UNKTAD, Svetskata trgovska organizacija i Op{tata spogodba za carinite i trgovijata, kade va`at na~elata za nediskriminacija vo trgovijata, so klauzulata za najpovlastena nacija i klauzulata za nacionalniot pristap, na~eloto za transparentnost i predvidlivost na trgovskite politiki i na~eloto za natamo{na liberalizacija i se polesen pristap na pazarite. Vrz osnova na ovie na~ela i klauzuli, prifateni se spogodbi so koi se unificiraa nadvore{notrgovskite propisi vo site zemji potpisni~ki, za pogolema transparentnost i namaluvawe na pravnite barieri, od edna stana, i namaluvawe na mo`nostite za ograni~uvawe na uvozite so koristewe na t. n necarinski barieri, od druga strana. Vo ovie spogodbi spa|aat: Spogodbata za antidamping, Spogodbata za tehni~ki pre~ki vo trgovijata, Spogodbata za carinski vrednosti, Spogodbata za pravilata za poteklo na stokite, Spogodbata za postapkite za izdavawe na uvozni dozvoli, Spogodbata za subvenciite, Spogodbata za sanitarnite i fitosanitarnite merki. Oddelni regioni vo svetot imaat posebni Spogodbi so koi zemjite potpisni~ki na tie spogodbi gi ureduvaat me|usebnite odnosi so u{te poliberalni na~ela i odredbi, kako ASEAN, NAFTA, CEFTA, EU i drugi. Evropskata unija e edinstven najgolem trgovski pazar vo svetot so 27 zemji ~lenki. Taa e atraktivna za biznis, zatoa {to site od zemjite ~lenki na Evropskata unija gi imaat ratifikuvano trgovskite dogovori, legislativata, taksite i carinskite regulativi, za da ja napravat Evropskata unija edna od najnaprednite za pravewe biznis so nea. Ako makedonskite kompanii sakaat da ja internacionaliziraat svojata rabota, trguvaweto so Evropskata unija e eden od najpristapnite delovi od svetot za otpo~nuvawe na proda`bata na proizvodite i uslugite. Dokumenti za nadvore{na trgovija Voobi~aenite me|unarodni dokumenti usvoeni vo legislativata na zemjite vo svetot i vo praktikata na kompaniite, subjekti i igra~i na globalniot pazar, mo`at da se podelat na: - Dogovori so partnerot - Trgovski dokumenti - Transportni dokumenti - Dokumenti za osiguruvawe i - Carinski dokumenti

TRGOVSKI DOKUMENTI Trgovskite dokumenti ja sledat stokata od mestoto na otprema do krajnoto odredi{te i naj~esto se odnesuva na opisot na stokata. Vo grupata trgovski dokumenti se vbrojuvaat slednite dokumenti: Trgovska faktura Pretstavuva presmetka koja ja izdava prodava~ot na memorandumot na pretprijatija-

^etvrtok, 8 juli 2010

ta. Sekoja trgovska faktura treba da gi sodr`i slednive podatoci: x x x x x x x

Datum na izdavawe i broj na dogovorot na koj fakturata se odnesuva Koli~ina na stokata Opis i karakteristika na stokata Edine~na cena izrazena vo dogovorenata valuta i edinica merka Vkupna vrednost na stokata vo dogovorenata valuta Broj na profakturi koi kupuva~ot prethodno gi odobril Naziv na mestoto na otprema i oznaka na transportni sredstva so koi stokata }e bide prenesena x Paritet vo soglasnost so dogovorenite odredbi od „Inkoterms“ x Instrukcii za pla}awe na stokata Ostanatite elementi na fakturata zavisat od vidovite na stoka propi{ani so dogovorot. Dokumentot gi sodr`i detalite na transakcijata potrebni za carinewe. Specifi~ni formi ne se potrebni. Fakturata mo`e da bide podgotvena na bilo koj jazik i vo tri primeroci. Sepak, prevod na makedonski se prepora~uva. Kako dokaz na preferencijalnoto poteklo, fakturskata izjava mo`e da dade izvoznikot na komercijalnata faktura. Alternativno, ovaa deklaracija, isto taka, mo`e da se napravi na bilo koj drug trgovski dokument vo koj se opi{uvaat proizvodite zasegnati so dovolno detali. Ovaa deklaracija mo`e da se dostavi na mesto na sertifikatot za dvi`ewe EUR1. Ako cenata na isporakata „ex works“ (EXW) ne nadminuva 6.000 evra, fakturskata izjava mo`e da bide podgotvena od strana na koj bilo izvoznik. Za isporaki so vrednost nad 6.000 evra, samo izvoznici {to bile avtorizirani od strana na carinskite organi imaat dozvola da ja podgotvat deklaracijata. So koj bilo dokaz na prefericijalno poteklo, fakturskata izjava treba da bide validna ~etiri meseci od datumot na izdavawe vo zemjata-izvoznik i treba da bidat dostaveni vo navedeniot period na carinskite organi na zemjata-uvoznik. Tekstot na fakturskata izjava mora da bide napi{ana so koristewe na utvrdeni tekstovi vo eden od slu`benite jazici, dadeni vo protokolot na poteklo, kako {to e prika`ano vo sledniov primer: Makedonska verzija: Izvoznikot na proizvodite {to gi pokriva ovoj dokument (carinska dozvola br. . . . ) izjavuva deka, osven ako toa ne e jasno poinaku nazna~eno, ovie proizvodi imaat preferencijalno poteklo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (Mesto i data) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (Potpis na izvoznikot, zaedno so imeto na liceto koe ja potpi{alo deklaracijata treba da bide nazna~eno vo jasna skripta) Profaktura Dokumentot gi sodr`i detalite na transakcijata napraveni pred soodvetno fakturirawe i vo prilog na komercijalnata faktura. Mo`e da se bara od strana na uvoznikot ili na nadle`nite organi vo zemjata uvoznik. Specifi~ni formi ne se potrebni. Profakturata voobi~aeno gi sodr`i istite informacii kako i finalnata komercijalna faktura, no mo`e da bide pove}e koncizna. Dopolnitelnite detali mo`e da se otkrijat samo vo tekot na isporakata ili po ostvaruvaweto na opredelena aplikacija }e bidat vklu~eni vo komercijalnata faktura. Specifikacija na stokata Ovoj dokument go izdava prodava~ot i sodr`i i opis na proizvodot koj e predmet na kupoproda`ba, dol`ina, {irina, debelina, broj na par~iwa, poedine~en i vkupen obem na stokata, kako i broj na paleti/kontejneri. Ovoj dokument e posebno va`en za kupuva~ot, bidej}i vrz osnova na nego se utvrduva dali e ispo~ituvan dogovorot. Taka, vrz osnova na ovoj dokument dogovornite strani dogovaraat prevoz na stokata (so ogled na toa da gi sodr`i bitnite elementi za odreduvawe na na~inot na transportot) . Sertifikat za kvalitet

Ponekoga{, kupuva~ite vo stranstvo ili carinskite organi baraat sertifikat za kvalitet na stokata koja se izvezuva. Ovie sertifikati se izdavaat od strana na soodvetni sertifikacioni tela. Brojot na uverenija koi ja pratat stokata vo nadvore{notrgovskata rabota zavisi od karakteristikata na samata stoka, zakonodavstvata vo zemjite na uvoznikot i izvoznikot i barawata na kupuva~ot. Pri nedostatok na samo edno uverenie mo`e da se uspori, duri i onevozmo`i izvozot ili uvozot. Uverenija koi se naj~esto potrebni se: Fitosanitarno uverenie ili uverenie za zdravstvena ispravnost koga e vo pra{awe prehranbena stoka. Ovie dokumenti se nameneti za kupuva~ot i mu se potvrduva deka e izvr{en pregled na stokata od strana na ovlastena institucija. Dokumentot treba da potvrdi deka pregledanata stoka e zdrava, odnosno deka ne e zarazena.


^etvrtok, 8 juli 2010

BIZNIS INFO

Ispratnica Ovoj dokument se izdava vo momentot koga stokata go napu{ta magacinot ili stovari{teto. Ispratnicata ja potpi{uva magacionerot/voza~ot/kupuva~ot i so toa potvrduva deka stokata e spremna za prevoz. Osnovni elementi koi gi sodr`i se: podatoci za kupuva~ot, registarskiot broj na voziloto vo koe stokata e natovarena, ime na voza~ot i podatoci za stokata.

27

panijata prima~, detalen opis na stokata, ozna~eni vozila, tro{oci na prevozot i carinata i, kako i lista na dokumentite koi go pridr`uvaat tovarniot list. Dokolku stokata se natovaruva vo pove}e vozila ili dokolku se raboti za razli~ni vidovi stoka, ispra}a~ot i prevoznikot mo`at da baraat za sekoe vozilo ili za sekoja grupa proizvodi da se izdade poseben tovaren list. @elezni~ki tovaren list

Dokumentot go potvrduva potekloto na stokite vo odnos na preferencijalniot tretman. EUR.1 e potreben ako uvoznikot aplicira za povlasten tretman. Me|utoa, ovoj dokument e va`en za dobivawe pari~na prednost. EUR. 1 treba da bide dostaven od izvoznikot. Taa e izdadena od strana na carinskite organi vo ramkite na zna~eweto na Carinskiot kodeks na Zaednicata. EUR. 1 treba da bide validen ~etiri meseci od datumot na izdavawe vo izvoznata zemja i treba da bide dostaven vo ramkite na spomenatiot period do carinskite organi na zemjata uvoznik. Alternativno, preferencijalnoto poteklo na stokite mo`e da bide deklarirano od komercijalnata faktura ili sekoj drug komercijalen dokument. Ako ex works (EXW) cenata na isporakata ne nadminuva 6. 000 EUR, fakturnata izjava mo`e da bide napravena od strana na bilo koj izvoznik. Za isporaki so vrednost pogolema od 6. 000 EUR, samo izvoznici koi bile avtorizirani od strana na carinskite organi imaat dozvola da ja podgotvat deklaracijata. Dokument e od posebno zna~ewe za uvoznikot bidej}i uka`uva na mo`no povlasteno poteklo na stokata vo nivnata zemja i so toa gi namaluva tro{ocite za carinewe na stokata. Na primer, ovoj dokument e zadol`itelen za steknuvawe na prava za bescarinska uvozna stoka od Makedonija vo EU. Nazivot na ovoj sertifikat e EUR1 i go verificira carinata.

Ovoj dokument sodr`i detali od internacionalniot transport na stoka so `eleznica. Ovoj dokument e potreben za carinewe. Treba da bidat podgotveni od strana na izvoznikot ili od negoviot agent. Dokumentot mora da odgovara na Unificiranite pravila sodr`ani vo Spogodbata za me|unaroden prevoz na stoki po `eleznica (Regles uniformes concernant le contrat de transport international ferroviaire des marchandises CIM) od Konvencijata za me|unaroden prevoz so `eleznica (Convention relative aux transports internationaux ferroviaires - COTIF) koj predviduva deka sodr`inata mora da odgovara na formularot. Formalnata struktura treba da se po~ituva kolku {to e mo`no pove}e. Pe~ateweto mora da bide vo zelen ili crn font, potrebniot tip na hartija ne e naveden vo Konvencijata. Treba da bidat dostaveni vo pet primeroci. Orginalot na tovarnicata gi pridru`uva stokite i se predava na prima~ot. A, vtoriot primerok slu`i kako tovaren list za prevoznikot. Tretiot primerok sodr`i pristignati zabele{ki za potrebite na carinskite organi ili za celite na prevoznikot na mestoto na destinacijata. ^etvrtiot primerok e iskoristen kako duplikat i se ~uva od strana na ispra}a~ot i mu ovozmo`uva da raspolaga so stokata za vreme na transportot. Pettata kopija e ispratnica koja se ~uva od strana na prevoznikot po zaminuvaweto. Obi~no upotrebuvanite dva jazika: francuski, angliski ili germanski mora da bide na eden od tie jazici, a upotrebata na drugi jazici zaedno so eden od potrebnite tri e dozvolena.

Potvrda za poteklo

Konosman

Dokumentot ja potvrduva avtenti~nosta na potekloto na stokite koi treba da bidat uvezeni. Edinstveno se bara ako specijalno e pobaran od strana na uvoznikot ili za drugi pri~ini. Ako EUR.1 e podnesen ili pak potekloto e utvrdeno od sodvetnata fakturna deklaracija na komercijalnata faktura ili na drug komercijalen dokument, tie dokumenti voobi~no mo`e da podneseni na mesto potvrdata za poteklo. Oficijalniot tekst na fakturnata deklaracija treba da bide pronajden vo komercijalnata faktura. Potvrdata treba da bide podnesena od izvoznikot. Taa e izdadena od carinskite vlasti so zna~eweto na carinskiot kodeks na zaednicata. Voobi~aeno soodvetnata stopanaska komora e ovlastena da deluva kako cairinska vlast vo ovoj pogled. Treba da bide dostavena vo duplikat.

Dokumentot sodr`i detali za internacionalen trasport na stoki po voda. Slu`i i kako dokaza deka stokite se prevzemeni od strana na prevoznikot. Ponatamu toj slu`i i kako dogovor za transport i sozadava obrska za prevoznikot da gi dostavi stokite do prima~ot. Konosmanot e dokument za sopstvenost so {to negoviot nositel e sopstvenik na stokata. Ako dobrata se prevezuvani po voda bez dokument za sopstvenost se koristi pomorskiot transpoten list. Konosmanot e potreben za carinewe. Mo`e da bide izdaden od prevoznikot ili od negoviot agent. Nema zadol`itelna forma, predvidena deka dokumentot odgovara na primenlivite konvencii vo odnos na formata i sodr`inata, koj vo praksa vodi kon pogolema standardizacija na upotrebuvanata forma. Voobi~aeno e izdaden na angliski. Tri celi seta od konosmanot se voobi~aeno izdadeni, sekoja sodr`i original i nekolku kopii. ^istiot Konosman zna~i deka stoki se primeni vo o~igledno dobar red i uslovi, dodeka ne~istiot Konosman zna~i deka primenata stoka e o{tetena ili vo lo{ red. (“g. b. o.“). Ako e izdaden ne~ist Konosman, finansiskata banka mo`e da odbie da gi primi dokumentite od ispra}a~ot. Zabele{ka: Ako dva ili pove}e modeli na dvi`ewe na stokite se kombinirani vo edna transportna operacija, multimodalen ili kombiniran transporten dokument mo`e da go zameni okeanskiot ili pomorskiot Konosman.

Sertifikat za dvi`ewe (EUR.1)

Sertifikat za poteklo na stokata Stopanskata komora na Makedonija gi izdava i zaveruva slednite dokumenti sertifikati za poteklo:

Avionski tovaren list Dokument koj sodr`i detali za internacionalniot trasport na stoki po vozdu{en pat, i vo edno slu`i i kako dogovor mome|u ispra}a~ot i prevoznata kompanija. Potreben e za carinewe. Treba da bide izgotven od prevoznikot ili od negoviot agent. Nema zadol`itelna forma, predvidena deka dokumentot odgovara na primenlivite konvencii vo odnos na formata i sodr`inata, koj vo praksa vodi kon pogolema standardizacija na upotrebuvanata forma. Voobi~aeno izdaden na angliski. Avionskiot tovarn list sodr`i set na formi, tri koi se orginali, a ostanatite kopii. Prviot orginal obi~no so zelena boja e zadr`an od prevoznikot, vtoriot koj e crven e namenet za ispra}a~ot i tretiot koj e sin za {pediterot. ^etvrtata kopija koja obi~no e `olta e ispratnica, a drugite kopii se beli i mo`at da bidat potrebni na aerodromite pri poa|awe ili pristignuvawe, a vo nekoi slu~ai za ponatamo{nite prevoznici ili agenti. Eden avionski tovaren list mo`e da bide iskoristen za transport na pove}e dobra. Ako opasni stoki se prenesuvaat po vozduh, izvoznikot mora da dostavi deklaracija za prevoz na opasni stoki po vozdu{en pat na prevoznikot ili na negoviot agent pred isporakata na stokite. Ako opasnite stoki se ispra}aat po morski pat, brodarot mora da ima Deklaracija za opasni stoki na pomorski prevoz od prevoznikot ili od negoviot agent pred isporakata na stokata. Packing – lista Dokumentot gi sodr`i detalite od tovarot i slu`i kako osnova za carinskiot tretman na stokite. Mo`e da se bara za carinewe. Ako komercijalnata faktura gi sodr`i site specifikacii obi~no vklu~eni vo packing – listata, posebna Packing-lista ne e potrebna. Nema zadol`itelna specifi~na forma. Packing-listata mo`e da bide podgotvena od izvoznikot na sekoj jazik vo soglasnost so standardnata biznis praktika, vklu~uvaj}i i detali za sodr`inata na paketite, opis na stokata, znaci i broevi. Kako i da e, prepora~livo e da se prevedi na makedonski i da bide dostavena vo duplikat. Carina i carinski dokumenti TRANSPORTNI DOKUMENTI Transportnite dokumenti gi reguliraat otpremata i transportot na stokata i pretstavuvaat dokaz za izvoznikot za izvr{enata proda`ba na stokata. Druga va`na uloga koja se odnesuva na ovie dokumenti e vo vrska so transferot na rizikot vo onie pra{awa vo koi dogovorot ili soodvetni Inkoterms toa go predviduvaat. Vo tekot na carinewe na stokata, transportnite dokumenti mora da se stavat na uvid na carinskite organi. Najzna~ajni dokumenti koi se odnesuvaat na transportot se: x Kamionski tovaren list (CMR) x @elezni~ki tovaren list (CIM) x Brodski tovaren list– konosman x Avionski tovaren list x [pediterska potvrda x Dispozicija za otprema na stokata Kamionski tovaren list Ovoj dokument go izdava prevoznikot i pretstavuva dokument koj slu`i kako dokaz deka stokata e primena na prevoz. Vo ovoj dokument prevoznikot se obvrzuva da se preveze i uredno stokata da se predade na prima~ot. CMR se izdava vo tri isti primeroci od eden e za pra}a~ot, vtoriot ja prati stokata se do prima~ot, a tretiot go zadr`uva prevoznikot. Tovarniot list sodr`i informacii za: kompanijata na ispra}a~ot, kom-

Pred stokata da ja napu{ti zemjata na izvoznikot, taa treba da se ocarini. Mestoto na carinewe na stokata go odreduva izdava~ot vo tekstot na dispozicija na {pediterot. Carineweto go obavuvaat ovlasteni carinski organi na baza na dokumentite za stokata koi ja sledat stokata so cel da se utvrdi nivnata soglasnost. Vrz osnova na izvr{eniot carinski pregled carinskiot organ gi zaveruva dokumetite koi odgovaraat. Vo izvoznata carinska postapka se koristat slednive grupi na dokumenti: x x

Dokumenti potpi{ani so Konvencijata TIR i Konvencijata ATA Standardizirani me|unarodni dokumenti: ECD (Edinstven carinski dokument) .

Lazo Angelevski, Proekten konsultant Tel: (02) 3244 090 laze@mchamber. mk


28

BIZNIS INFO

^LENKI NA KOMORATA IMB MLEKARNICA BITOLA

^etvrtok, 8 juli 2010

DVA ZLATNI MEDALA ZA „VIPRO“ NA GODINA[NIOV AGROSAEM VO NOVI SAD

Pretplateni na nagradi za kvalitet n Vo 18-godi{noto postoewe na „Vipro“, koj proizveduva 2,5 miliona edinici prerabotki od zelen~uk i od ovo{je, od koi 80 otsto se nameneti za izvoz, ova se 16. i 17. nagrada po red

Ov~iot ka{kaval patuva za Kanada

Bitolskata mlekarnica so eden od svoite proizvodi, ov~iot ka{kaval, }e se probiva na pazarot vo Kanada. Celta na IMB, kako {to soop{tuvaat od kompanijata e od ka{kavalot da napravi marka prepoznatliva po svojot kvalitet i po geografskoto poteklo. - Stanuva zbor za prepoznatliv makedonski proizvod koj so svojot kvalitet ramnopravno mo`e da se nosi i so najpoznatite svetski sirewa. Ka{kavalot e proizveden na tradicionalen

na~in od makedonsko ov~o mleko otkupeno od farmi {to obezbeduvaat isklu~itelno visok i standardiziran kvalitet, istaknuva direktorot na Bitolskata mlekarnica Roko Vodopija. Toj potencira deka IMB i dosega uspe{no go izvezuva{e ovoj proizvod vo zemjite od regionot. Spored Vodopija, ambicioznata izvozna strategija ka{kavalot da se plasira na kanadskiot pazar e mnogu olesneta za{to IBM funkcionira kako sostaven del

na „Danube fuds“. - Na{ite proizvodi se so najvisok kvalitet, a toa pred s* se dol`i na otkupot na najkvalitetno mleko. Nastojuvame da prodol`ime so unapreduvawe na kvalitetot na na{ite proizvodi, da ja prodlabo~ime sorabotkata so kooperantite i da ja podigneme na povisoko nivo, kako i da go pro{irime asortimanot na proizvodite, koj e respektabilen so ogled deka momentno nudime 54 razli~ni mle~ni proizvodi, poso~uva Vodopija.

Specijalniot ajvar podgotven od doma{ni piperki i zakuskata so domati od „Vipro“ se dobitnici na prva nagrada i zlaten medal za kvalitet na godina{niov Me|unaroden agrosaem vo Novi Sad, pi{uva MIA. Ova se 16. i 17. nagrada po red vo tekot na 18-godi{noto postoewe i razvoj na gevgeliski „Vipro“. „Vipro“ proizveduva 2, 5 miliona edinici prerabotki od zelen~uk i od ovo{je, nameneti isklu~ivo za poznati kupuva~i so odnapred dogovoren otkup. Osumdeset otsto od proizvodstvoto e namene-

to za izvoz, taka {to vkusot na „Vipro“ ve}e im e poznat na potro{uva~ite vo 12 evropski zemji, a go ima i na pazarite na u{te tri kontinenti. Godinava, pokraj plasmanot vo Evropa, Amerika i vo Avstralija, za prvpat pravi prodor i na pazarot vo Nov Zeland i vo Belgija. Menaxerot i sopstvenik Viktor Petkov za MIA veli deka ovaa industriska granka, kako i site ostanati granki vo stopanstvoto, trpi posledici od svetskata ekonomska kriza poradi racionalizacijata i sistematizacijata na proizvodite od

zemjite-uvozni~ki. Poradi krizata, Petkov naglasuva deka godinava, namesto porast na proizvodstvoto, planiraat da go zadr`at minatogodi{noto nivo na proizvodstvo od 2, 5 miliona edinici industriski prerabotki. - Isto taka, vo tek sme na investiciski podgotovki za otvorawe na na{iot nov proizvodstven pogon vo Prdejci, koj poradi site ekonomski slu~uvawa vo svetot i vo dr`avata, namesto letovo, }e bidat odlo`eni za realizacija do krajot na godinava - naglasuva Viktor Petkov.

„USJE“ OD KISELA VODA OP[TESTVENO ODGOVORNO PRETPRIJATIE

EVN MAKEDONIJA

Prakti~na rabota za 33 mladi i perspektivni kadri Trieset i tri praktikanti podeleni vo tri grupi vo letniot period }e bidat anga`irani vo rabotnite procesi vo razli~ni oddeli vo EVN Makedonija, vo ramki na proektot „Leto 2010“. Celta na ovoj proekt, koj vtora godina po red go sproveduva EVN Makedonija, e steknuvawe na prakti~no iskustvo koe im nedostasuva na mladite i perspektivni kadri. Praktikantite, kako {to informiraat od EVN, se mladi lica na vozrast do 27 godini, koi ja zavr{uvaat

pretposlednata ili poslednata godina od {koluvaweto, diplomiranite i onie {to se na postdiplomski studii, koi voedno bea i kriteriumi za u~estvo vo proektot. - Najvredno vo na{ata kompanija se ~ove~kite resursi. EVN Makedonija posvetuva osobeno vnimanie na obukata na mladite i talentirani kadri, so {to istovremeno go pomagame i obrazovniot proces vo zemjata, re~e pretsedatelot na Upravniot odbor na EVN Makedonija Verner Hengst.

Praktikantite so programata mo`e da se zapoznaat preku bro{uri, internet-stranicata na EVN Makedonija, elektronskiot saem za kariera i veb-portalot „moja kariera“, kako i preku dopisi do dr`avnite i privatnite fakulteti vo Makedonija. Niz prakti~nata rabota, kako {to velat od EVN, studentite }e gi vodi mentor, lice opredeleno da obezbedi voved na praktikantot vo rabotnata sredina i zapoznavawe so pravilata i so procesite vo kompanijata.

Pridones vo razvoj na op{tinata

Cemetranicata „Usje“ od Kisela Voda dobi specijalno priznanie za op{testvena odgovornost. Priznanieto & go dodeli Sovetot na Op{tinata, po povod 55-godi{ninata od formiraweto na Kisela Voda, kako rezultat na dolgogodi{niot pridones za razvoj na Op{tinata vo pove}e oblasti. - Cementarnica i Kisela Voda sorabotuvaat na nekolku klu~ni proekti vo ramkite na podobruvawe na `ivotnata sredi-

na. Tradicionalno, kompanijata raboti na hortikulturno ureduvawe na dvorovite na gradinkite i na u~ili{tata. Lani vo osum osnovni u~ili{ta bea zasadeni nekolku stotici sadnici. Cementarnica donira{e sadnici i za gradinkata „Veseli cvetovi“, a uredi i nekolku parkovi vo op{tinata Kisela Voda. „Usje“ i op{tinata sekoja godina organiziraat i edukacija za gra|anite, kako i leten kamp za decata so o{teten sluh.

NOVI ZAKONSKI PROPISI VO REPUBLIKA MAKEDONIJA Slu`ben vesnik na RM br. 85/2010 godina

kultura i proizvodi od `ivotinsko poteklo, kako i na~inot i postapkata na vr{ewe na proverka i pregled pri uvoz i tranzit na pratka so `il Zakon za izmenuvawe i za dopolnuvawe na Zakonot za danokot na dobivka; vi `ivotni, akvakultura i proizvodi od `ivotinsko poteklo; l Pravilnik za izmenuvawe na Pravilnikot za sproveduvawe na ZakoSlu`ben vesnik na RM br. 88/2010 godina not za akcizite;

Slu`ben vesnik na RM br. 86/2010 godina l Pravilnik za izmenuvawe na Pravilnikot za na~inot i postapkata za uvoz i za tranzit, lista na treti zemji od koi e odobren uvoz i tranzit, formata i sodr`inata na veterinarno-zdravstveniot sertifikat ili drugi dokumenti {to ja pridru`uvaat pratkata so `ivi `ivotni, akva-

l Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za sanitarnata i zdravstvenata inspekcija; l Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za lekovite i medicinskite pomagala; l Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za javna ~istota; l Zakon za izmenuvawe na Zakonot za izvr{uvawe;


TRENDOVI

29

BIZNIS INFO

^etvrtok, 8 juli 2010

DALI PREFRLAWETO NA BIZNISITE VO REGIONOT JA ZAOBIKOLUVA ZEMJAVA

Italijanskata industrija za ~evli se seli vo Srbija

I

talijanskata industrija za ~evli ja izbra Srbija kako zemja vo koja }e se preselat golem broj kompanii od ovoj sektor, kako od Italija, taka i od drugi zemji vo koi imaat fabriki. Ovaa informacija ja potvrdi Grupacijata za ko`a i za obuvki pri Stopanskata komora na Srbija, vrz osnova na golemiot interes na italijanskite proizvoditeli na ~evli. Brak od interes Srbija e izbrana kako najpogodna zaradi dogovorot za slobodna trgovija so Ru-

n Srbija ima dogovor za slobodna trgovija so Rusija i so ~lenkite na CEFTA, kako i brojna i evtina rabotna sila

sija, Belorusija i so zemjite-~lenki na CEFTA, taka {to izvozot od nea e osloboden od carinski i od drugi dava~ki, a osven toa ima i golem broj kvalifikuvana i evtina rabotna sila koja e bez rabota bidej}i vo procesot na privatizacija mnogu od nejzinite fabriki prestanaa so rabota. Srbija ima povolen carinski aran`man i so SAD, taka {to nejzinite izvozni mo`nosti se golemi. Na Srbija

dosega & nedostasuva{e proizvodstvo koe bi mo`elo da bide konkurentno so kvalitet na stranskite pazari, a so doa|aweto na italijanskite kompanii }e bide otstranet toj nedostatok. Italijanskata fabrika vo Polska, Exbut, vo koja dnevno se proizveduvaat 20.000 para ~evli, najavi kompletno preseluvawe vo Srbija zatoa {to, kako {to istaknuva Petro Kulio, pretstavnik na kompanijata i sopstvenik na „Ferax international“, Polska, ve}e ne e konkurentna. „Ferax international“ ve}e otvori pretstavni{tvo vo Belgrad, kako prv ~ekor za idni investicii vo ~evlarskata industrija, odnosno izgradba na svoi fabriki, no, isto taka, i kupuvawe na srpski kompanii. Pretstavnicite na ovie kompanii ve}e konstatiraa deka Srbija ima golem potencijal za razvoj na ~evlarskata industrija i tradicija vo ovaa industriska granka. Pokraj proizvodstvoto na gotovi ~evli, italijanskite kompanii se zainteresirani i za proizvodstvoto na odredeni delovi za obuvki, so cel da ja ispolnat svojata obvrska spored koja 51 otsto od proizvedenite delovi mora da bidat napraveni vo Srbija za da mo`e da se koristat

SE POVE]E GR^KI KOMPANII PLANIRAAT DA GO PREFRLAT BIZNISOT VO STRANSTVO ILI DA JA SOPRAT RABOTATA

Neizdr`liva recesija

S* pove}e kompanii vo Grcija planiraat da go prefrlat biznisot vo stranstvo ili da ja soprat rabotata bidej}i ne mo`at da gi izdr`at ekonomskata recesija i visokite danoci, vovedeni od Vladata, poka`uva istra`uvaweto na Trgovsko-industriskata komora

vo Atina, sprovedeno vo 1.560 firmi vo zemjata. Korporativniot danok vo Grcija iznesuva 25 procenti, a danokot na dodadena vrednost vo soglasnost so diferenciranite stavki, koi v~era stapija vo sila, iznesuva 11 i 23 procenti.

Gr~kiot vesnik „Imerisija“, kako {to naveduva MIA, pi{uva deka istra`uvaweto poka`uva oti dve od deset kompanii vo Grcija sakaat da go iznesat biznisot nadvor od zemjata. Kompaniite sakaat da go prefrlat svojot biznis vo zemji so poniski danoci.

SRBIJA SO SUFICIT VO REGIONALNATA TRGOVSKA RAZMENA

Izvozni aduti `itarkite, pijalacite, `elezoto i ~elikot Eden od retkite pazari so koi Srbija ima postojan trgovski suficit vo trgovskata razmena e regionot CEFTA, so koj vo prvite pet meseci godinava e ostvarena pozitivna pokrienost na uvozot, so izvoz od 191 otsto. Spored u~estvoto vo vkupniot izvoz na Srbija, ovoj pazar e vtor po zna~ewe po pazarot na EU. Srbija od januari do maj vo zemjite na CEFTA glavno izvezuva{e zemjodelski proizvodi - `itarki, pro-

izvodi od niv i razni vidovi pijalaci, kako i `elezo i ~elik. Vo isto vreme najmnogu se uvezuvaa elektri~na energija, `elezo i ~elik, jaglen i oboeni metali, kako i zelen~uk i ovo{je. Izvozot na Srbija vo zemjite na CEFTA vo prvite pet meseci od ovaa godina iznesuva{e 1,03 milijardi amerikanski dolari, dodeka uvozot iznesuva{e 539,7 milioni amerikanski dolari, {to zna~i deka pokrienosta na

uvozot so izvoz iznesuva{e 191 otsto. Vo 2009 godina Srbija postigna suficit vo trgovskata razmena so zemjite na CEFTA vo visina od 1,37 milijardi amerikanski dolari {to, isto taka, glavno be{e rezultat na izvozot na zemjodelski proizvodi. CEFTA e dogovor za slobodna trgovija me|u Srbija, Crna Gora, Bosna i Hercegovina, Hrvatska, Makedonija, Albanija, Moldavija i UNMIK - Kosovo.

pridobivkite na liberaliziraniot izvoz na ruskiot pazar i vo sosednite zemji. Rabota na istok Xankarlo Kampana od kompanijata „Campana international“ izjavi deka italijanskite kompanii od ~evlarskata industrija s* pove}e se svrteni kon isto~nite pazari, a Srbija se smeta za soodvetna za ostvaruvawe na taa cel. Negovata izjava se potvrduva i vo iskustvoto na fabrikata „Falk east“, koja ja kupi kompanijata „Leda“ od Kwa`evac. So investirawe vo nova tehnologija, so koja proizvodstvoto e avtomatizirano, „Falk east“ stana najuspe{en srpski izvoznik vo 2009 godina, za {to dobi i oficijalnoto priznanie od Agencijata za stranski investicii i promocija na izvozot {to im go vra~i srpskiot premier Mirko Cvetkovi}. „Falk east“ seto proizvodstvo vo renoviranata fabrika, kupena pred pet godini, pove}e od ~etiri godini go izvezuva na pazarite vo Za-

FAKTI

Kr{ewe na mrazot Mrazot vo Srbija go skr{i italijanskata kompanija „Falk east“ koja vo 2005 godina ja kupi kompanijata „Leda“. Otkako se modernizira i se avtomatizira, ovaa kompanija stana najuspe{en srpski izvoznik minatata godina. Od Polska vo Srbija Uspe{niot primer na „Falk east“ }e go sledi i Exbut, koi planiraat celosno preseluvawe na fabrikata od Polska, vo koja dnevno se proizveduvaat 20.000 para ~evli. Golem interes Za sorabotka so italijanskite kompanii vo Srbija ima golem interes od strana na lokalnite kompanii, koi bi gi iskoristile svoite kapaciteti. padna Evropa, Amerika, Rusija i vo Japonija. Duri 97,3 otsto od proizvodstvoto e plasirano na stranskite pazari, na koi ostvaruva 20 milioni evra. Osven vo Kwa`evac, ovaa italijanska kompanija ima fabrika i vo Ruma (porane{na Fru{ka Gora) i vo Zrewanin, a vrabotuva 1.300 rabotnici. Glavni proizvodi se `enski i detski ~evli. Iskustvoto na „Falk east“ stana dovolna motivacija za drugi italijanski kompanii, a nivniot interes za doa|awe vo Srbija ja razbudi nade`ta zamrenata ~evlarska industrija

vo Srbija povtorno da zastane na noze. Interes za sorabotka so italijanski kompanii poka`aa tri kompanii od Kwa`evac: „Sabina“, „Relaks“ i „Plastomed“. Sorabotka bara i kompanijata „Mineks“ od Vrawe koja proizveduva delovi za ~evli, potoa „Sandra“ od Po`arevac, koja proizveduva moderni `enski ~evli i obuvki za policijata i za vojskata. @elba za sorabotka poka`a i „Ukus“ od Kova~ica, koj 70 otsto od sopstvenoto proizvodstvo go izvezuva, no ima tripati pogolemi proizvodstveni kapaciteti.


30

BIZNIS INFO

MOZAIK

^etvrtok, 8 juli 2010

IMPRESII OD VTORATA BANKARSKA [KOLA ZA NOVINARI NA PROKREDIT BANKA

Su{tinata vo finansiskite izve{tai

^esto se zapra{uvame zo{to mladite {koluvani kadri po ekonomija, po zavr{enite studii razmisluvaat edinstveno za vrabotuvaweto vo banki? Od kade sega bankite stanaa tolku atraktivni institucii i mladite lu|e razmisluvaat tokmu za niv? [to e toa tolku privle~no {to tamu se nudi? Dali e toa sigurnosta na rabotnoto mesto ili, pak, se zagarantirano visokite plati? Ili mo`ebi fiksnoto rabotno vreme? Najgolemata ironija vo seto toa e {to najgolemiot del od tie studenti, vsu{nost, ne ja ni poznavaat osnovnata dejnost na raboteweto na bankite. Pove}eto od niv ne znaat deka tradicionalnata funkcija na bankite vo nacionalnite ekonomii e da go soberat ostatokot na slobodni pari~ni sredstva (depoziti) i da gi vlo`at istite vo proekti, koi se profitno izdr`ani (krediti). Bankite se krvotokot na sekoe stopanstvo i od nivnoto efikasno rabotewe mo`e vo golema mera da zavisi ekonomskata aktivnost na zemjite. Vo dene{no vreme ne mo`eme ni da zamislime nacionalna ekonomija bez prisutnost na

bankarskite funkcii. Vo toj kontekst, bankite treba da mu pomognat na edno stopanstvo da se razviva, a ne stopanstvoto da po~iva na ramenata na bankite vo nego. Sekoga{ napredokot treba da se gleda vo proizvodstvoto zatoa {to tamu le`i ekonomskiot rast na sekoja zemja, a finansiskite sredstva pozajmeni od bankite treba da bidat naso~uvani kon novite proizvodstva, plodonosnite i izdr`ani proekti, otvorawe na malite i sredni pretprijatija koi apsorbiraat golema vrabotenost i sli~no. ^udno e toa {to ekonomistite, koi }e gi zavr{at univerzitetskite studii, kako da nemaat dovolno elan i sila, ili, pak, kreativnost i `elba za po~nuvawe na sopstveni biznisi i razvivawe na novi idei. Dali tie se pla{at deka sistemot }e gi ostavi na marginite ako ne se vklopat vo nego, onakov kakov {to toj denes funkcionira? Koga sme na temata banki, ~itaweto na nivnite finansiski izve{tai mo`e da se javi kako svoeviden problem, posebno od aspekt na nivnata va`nost vo domenot na informiraweto na ko-

risnicite ili vo domenot na donesuvawe strate{ki odluki za potencijalnite investitori. Informaciite {to se krijat vo finansiskite izve{tai moraat da bidat to~no, precizno i dobro preneseni za da se postigne efekt vo ekonomijata vo celina. Lo{iot prenos na istite ~esto doveduva do {pekulativno odnesuvawe koe mo`e da mu nanese ogromni {teti na stopanstvoto. Imaj}i ja predvid va`nosta od to~niot prenos na informacii do po{irokata javnost, Prokredit e prvata banka vo dr`avava koja vtora godina po red organizira bankarska {kola za novinari. Na istata se postignuva celta za obuka na novinarite od edno isklu~itelno slo`eno podra~je na tolkuvawe na finansiskite izve{tai. Vo haosot od informacii, brojki i stru~ni poimi koj stoi vo izve{taite na finansiskite institucii retko mo`e da se najde su{tinata vo istite i da se izvle~at trendovite za ekonomskata aktivnost na delovniot subjekt, kako i istite da bidat ponatamu opisno preneseni do javnosta. Od izjavite na lu|eto,

PLATI I NAGRADI VO VREME NA RECESIJA

koi se stru~waci vo bankarskiot sektor, mo`e da se zaklu~i deka makedonskoto stopanstvo pred sebe ima te{ka zada~a za postignuvawe ekonomska stabilnost vo godinite {to né o~ekuvaat. Iako vi{okot na pari~ni sredstva se plasira i ponatamu vo bankite, o~ekuvaj}i nivno oploduvawe, sepak, bankite tie sredstva ne mo`at do kraj da gi stavat kako injekcija vo stopanstvoto. Se ~ini deka na{ata ekonomija ne proizveduva dovolno sigurni i profitni proekti, koi bankite bi se zainteresirale da gi kreditiraat. Istovremeno, svetskata ekonomska kriza ne ja odmina Makedonija bez posledi-

ci. Svedoci sme na s* pogolemiot broj mali i sredni pretprijatija {to ne mo`at da opstanat vo ekonomskite uslovi, koi gi nudi na{ata zemja. Golemata konkurencija odnadvor, dava~kite kon dr`avata i brojni drugi faktori pridonesoa sopstvenicite da stavat klu~ na vrata. Toa negativno se odrazi i s* u{te se odrazuva na vrabotenosta bidej}i znaeme deka malite i sredni pretprijatija, iako poedine~no vrabotuvaat mal broj lu|e, gledano na nivo na cela nacionalna ekonomija, najgolemiot broj na vraboteni go davaat tokmu tie. Od druga strana, make-

donskata ekonomija sekojdnevno se bori za privlekuvawe na stranski investitori. No, kaj nas se ~ini deka se smestija ubavo samo investiciite vo grade`nite objekti za trgovija kako „Vero“, „Ramstor“ i naskoro drugi, koi so koncentrirawe na potro{uva~kata na edno mesto, preku poznati stranski firmi i sopstvenici gi pribiraat pari~nite sredstva od naselenieto. Tie ponatamu se odlevaat vo buxetite na stranskiot investitor, a na{ite mali firmi okolu, {to nekako i uspevaa da opstanat, sega so vakvata konkurencija se osudeni na propast. Ivana Koleva

[ANSA NA MAKEDONIJA DA ZARABOTI NA NEJZINITE PRIRODNI UBAVINI

„[arawe“ vo t o i n v i t alterna turizam

Motiviranosta – izlez od magi~niot krug na krizata n Ekspertite za ~ove~ki resursi tvrdat deka dokolku ne gi motiviraat rabotnicite, kompaniite po istekot na ekonomskata kriza mo`at da pretrpat zagubi

Dnevnite vesnici se prepolni so naslovi od tipot: „Recesijata koja ja pogodi ekonomijata e so dvojno dno“, „Se ~ekaat novi udari od recesijata“, „Recesijata ne e zavr{ena“... Zborot recesija tolku mnogu vreme se provlekuva niz mediumite {to stana neizbe`en del od na{eto sekojdnevie i standardno upotrebuvan zbor vo sekojdnevniot re~nik. Se nametna silna fobija od samiot poim recesija, od koja patem, maksimalna korist izvlekoa samo onie {to uspeaja da gi ubedat svoite vraboteni deka ova ne e vreme koga se bara zgolemuvawe na platite, a u{te pomalku nagrada za vlo`eniot trud. ^ove~kite resursi celosno se degradirani i demotivirani. Mo`ebi tokmu tuka le`i pri~inata poradi koja nikako da & dojde kraj na recesijata. Toa e magi~en krug koj mo`e da dovede da bideme svedoci ne na recesija so dve dna, tuku mo`ebi na recesija so tri, ~etiri, pa i pove}e dna. Recesijata ne treba da bide izgovor za isplatuvawe poniski plati. Zatoa kompaniite treba da gi nagraduvaat vrabotenite i za vreme na recesija. Voedno, neophodno e da ja napu{tat maksimata deka sekoj e zamenliv. Dokolku ne gi motiviraat rabotnicite, kompaniite po istekot na ekonomskata kriza mo`at da pretrpat zagubi. Ova be{e glavna poraka na debatata koja na tema „Plati i nagraduvawe na vrabotenite vo vreme na recesija“, vo orga-

nizacija na „Global HR“, specijaliziran mese~nik za upravuvawe i za razvoj na ~ove~ki resursi. Spored u~esnicite vo debatata, kompaniite treba vo svoite redovi da imaat motivirana rabotna sila. - Duri i vo recesija treba da se postavi pravi~en sistem na nagraduvawe i na motivirawe zatoa {to brzoto premestuvawe na rabotnata sila od edna vo druga kompanija ili ostanuvawe bez rabota na vrvnite eksperti i specijalisti nosi zaguba za kompaniite i za op{testvoto istaknuva konsultantot za ~ove~ki resursi, Elena Gligorovska. Spored Goran Velinov, direktor na „Tehnologika“, kompanija za razvoj i za implementacija na softver od oblasta na ~ove~ki resursi, motivacijata na vrabotenite ne se pravi edinstveno preku zgolemuvawe na platata. - Ima drugi na~ini, odnosno vo razli~ni periodi na gradeweto na karierata na vrabotenite ima drugi mehanizmi za nagraduvawe, kako {to se pra}awe na soodvetni obuki, poddr{ka na li~ni i socijalni nastani vo `ivotot - re~e Velinov. Nasproti svetskata praktika za postavuvawe pravi~en sistem na nagradi i vrednuvawe na trudot preku analiza na validni podatoci od specijalizirani istra`uvawa, vo Makedonija ve}e treta godina samo 13 kompanii vrz baza na analiza doa|aat do informacii za sostojbite vo nagraduvawe, dopolnitelnite nadomestoci i beneficii. Vo Republika Srbija vo istra`uvawata od vakviot tip u~estvuvaat nad 180 kompanii. Iako makedonskite menaxeri i vraboteni imaat interes za obuki, toa e daleku od nivoto vo visokorazvienite evropski dr`avi. Tawa [terjova Biljana Filovska Adrijana Trpeska

n Obid da se prika`at prekrasnite {arplaninski predeli vo sodejstvo me|u Ministerstvoto na ekonomija i ambasadata na Kralstvoto Holandija vo RM Manifestacijata „Da {arame po [ara“, koja godinava za prvpat se odr`a od prvi do ~etvrti juli, ima{e za cel da se razvie i da se pottikne alternativniot turizam vo R. Makedonija i da se prika`at ubavinite {to gi nudi {arplaninskiot predel. Organizatorite na nastanot, planinarskoto dru{tvo „[araski“, „Transverzalec“ i Balkanskata asocijacija za alternativen turizam „Balkanija“ istaknaa deka ovaa manifestacija e odli~na mo`nost da se razvie eden nov vid turizam koj vo Makedonija dobiva s* pogolema poddr{ka vo poslednite godini, i da se prezentira [ar Planina kako turisti~ka destinacija koja nudi odli~ni uslovi za turizam, so seta nejzina prirodna ubavina. Poddr{ka za nastanot dadoa i Vladata na RM preku Ministerstvo za ekonomija, kako i ambasadata na Kralstvoto Holandija vo RM. Kako {to istakna ministerot za ekonomija Fatmir Besimi vakviot proekt pretstavuva odli~en na~in da se promovira alternativniot turizam i da se prezentira turisti~kiot potencijal, so koj raspolaga na{ata zemja. Holandskata ambasadorka Simone Fi-

lipini zabele`a deka Makedonija vo poslednive godini pravi golemi napori da se prezentira pred svetot, so celiot svoj priroden i turisti~ki potencijal. Prakti~no, ovoj proekt pretstavuva prodol`enie na proektot „Son~ev krug“, pri koj pred tri godini na [ar Planina be{e organizirana prvata planinska velosipedska trka nare~ena „[arski vodi“, so poddr{ka na DOM i na Liljana Popovska. Vo ramkite na manifestacijata be{e otvorena planinarsko-velosipedskata trim-pateka „Vrgaw“, od Popova [apka do Studarek-Vidokovec, a se odr`aa i brojni nastani kako iska~uvawe do Crn Vrv, Plat, Bogovinsko Ezero i Titov Vrv, poseta na 12 planinski ezera, velosipedska trka, paraglajderstvo. Bea organizirani i tribini za razvoj na planinski, ekolo{ki, aktiven-sportski i istoriski turizam, izlo`bi, prezentacii, degustacija na ekolo{ka hrana od {arplaninskiot predel, ~itawe poezija, natprevar po orientacija. Manifestacijata ja posetija pove}e od 800 lica od Makedonija, BiH, Crna Gora, Srbija. Ivan Stojanov

Tekstovite na stranicava gi podgotvija del od apsoloventite na Ekonomskiot fakultet na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij“ vo Skopje, koi izveduvaa prakti~na rabota vo Stopanskata komora na Makedonija)


31

BIZNIS INFO

^etvrtok, 8 juli 2010

PONUDA - POBARUVA^KA BELGISKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA DINAMI^KI UPS SISTEMI KOI SE KORISTAT ZA NEPREKINATA MO} VO SNABDUVAWE NA (ELEKTRI^NA ENERGIJA) NAMENETA ZA BANKI, AERODROMI, BOLNICI KAKO I SPECIJALNO VO T.N. CENTRI ZA PODATOCI Validnost do: 2.10.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

*

*

*

*

*

*

*

*

*

KOMPANIJA OD EGIPET BARA SORABOTKA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA SO PROIZVODITELI ILI TRGOVCI NA KERAMIDI Validnost do: 2.12.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

*

*

*

*

*

*

*

*

*

MAKEDONSKA KOMPANIJA BARA TURSKI PARNER PROIZVEDUVA^/IZVEDUVA^ VO DEJNOSTA SCENSKA TEHNIKA, TEATARSKI SCENI, SEDI[TA ZA TEATAR, RASVETNI TELA, PODNI OBLOGI, GRANIT, MERMER, STOLARIJA (VNATRE[NI VRATI), LIFTOVI Validnost do: 14.12.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

*

*

*

*

*

*

*

*

*

KINESKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA KOMPJUTERSKA GALANTERIJA USB FLASH DRIVES Validnost do: 2.10.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

*

*

*

*

*

*

*

*

*

MAKEDONSKA KOMPANIJA BARA PARTNER VO EU ZA SORABOTKA VO OBLASTA NA METALNATA INDUSTRIJA ZA ZAEDNI^KO VLO@UVAWE VO PROIZVODSTVEN POGON I OPREMA SO ODNAPRED DOGOVOREN PLASMAN NA PROIZVODITE Validnost do: 1.12.2010 Vid na sorabotka: Zaedni~ko vlo`uvawe Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na metalni proizvodi

*

*

*

*

*

*

*

*

*

MAKEDONSKA KOMPANIJA BARA PLASMAN NA KONZERVIRANI PROIZVODI VO EVROPA Validnost do: 29.12.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

*

*

*

*

*

*

*

*

*

HRVATSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI PROIZVODITELI NA KABLI I ELEKTRO OPREMA Validnost do: 5.9.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

*

*

*

*

*

*

*

*

*

HRVATSKA KOMPANIJA E ZAINTERESIRANA ZA SORABOTKA SO STAKLARSKI RABOTILNICI VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PRO[IRUVAWE NA NIVNATA PROIZVODNA DEJNOST NA PAZAROT VO MAKEDONIJA I ZEDNI^KI NASTAP NA TRETI PAZARI Validnost do: 23.10.2010 Vid na sorabotka: Sorabotka vo proizvodstvo - dorabotka Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

*

*

*

*

*

*

*

*

*

HRVATSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA MA[INI ZA OBRABOTKA NA STAKLO Validnost do: 23.07.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

*

*

*

*

*

*

*

*

*

MAKEDONSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO EVROPSKITE ZEMJI ZA PLASMAN NA ZAP^ANICI, DELOVI ZA PROCESNA OPREMA, TRANSMISII, REDUKTORI KAKO I USLUGI OD TIPOT NA REPARACII I MODIFIKACII Validnost do: 28.10.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

*

*

*

*

*

*

*

*

*

HRVATSKA KOMPANIJA BARA PARTNER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA SORABOTKA VO OBLASTA NA PLASMAN NA SECOND HAND ROBA UVEZENA OD EU Validnost do: 25.8.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

*

*

*

*

*

*

*

*

*

HRVATSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PREPARAT SO PRIMENA VO ZEMJODELSTVOTO, LO-

ZARSTVOTO, CVA]ARSTVOTO, [UMARSTVO I OVO[TARSTVOTO ZA PRIHRANUVAWE NA POSEVITE VO USLOVI NA NEDOSTATOK NA VODA. NIDRASIL-A PRERPARATOT SE TEMELI NA PRIRODNI SILIKATI I NA MINERALI KOI VO EVROPSKATA UNIJA SE DOZVOLENI KAKO DODATOK ZA ZEMJATA, KOE SE UPOTREBUVA VO EKOLO[KO PROIZVODSTVO VO ZEMJODELIETO SO CEL DA SE POSTIGNE POGOLEM ROD Validnost do: 12.10.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

*

*

*

*

*

*

*

*

*

FIRMATA NUDI POSTELNINI, PREKRIVA^I I FROTIR PROGRAM ZA PRODA@BA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA I NADVOR OD ZEMJATA Validnost do: 25.7.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

*

*

*

*

*

*

*

*

*

HRVATSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA APRATI ZA PRO^ISTUVAWE NA VODA Validnost do: 29.7.2010 Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

*

*

*

*

*

*

*

*

*

MAKEDONSKA KOMPANIJA BARA PLASMAN NA ARHIVSKI OGNOOTPOREN EDNOKRILEN I DVOKRILEN ORMAR, KP, OG ORMARI, METALNI GARDEROBERI I ORMARI ZA STRUJOMERI ZA EVROPSKI PAZAR Validnost do: 18.12.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

*

*

*

*

*

*

*

*

*

TURSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VOI REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA P^ENI^NO BRA[NO Validnost do: 20.7.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

*

*

*

*

*

*

*

*

*

TURSKA KOMPANIJA BARA ZASTAPNIK VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA REZERVNI DELOVI ZA MA[INI ZA SU[EWE NA @ITNI PROIZVODI Validnost do: 14.7.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

*

*

*

*

*

*

*

*

*

SRPSKA KOMPANIJA NUDI MA[INI OD BRENDOT NGR GMBH ZA RECIKLIRAWE NA OTPAD Validnost do: 13.12.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Komunalni, kulturni, op{ti i li~ni uslu`ni aktivnosti

*

*

*

*

*

*

*

*

*

TURISTI^KA AGENCIJA OD GERMANIJA ZAINTERESIRANA E ZA SORABOTKA SO MAKEDONSKI TURISTI^KI AGENCII ZA ORGANIZIRAWE NA TURISTI^KI GRUPI ZA POSETA NA GRADOT WISMAR KOJ E POD ZA[TITA NA UNESKO Validnost do: 28.10.2010 Vid na sorabotka: Turizam i ugostitelstvo Oblast na sorabotka: Ugostitelstvo

*

*

*

*

*

*

*

*

*

ROMANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA DELOVI ZA PATNI^KI VOZILA KAKO I LESNI KOMERCIJALNI VOZILA , KAMIONI, [LEPERI, TRAMVAI Validnost do: 1.8.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

*

*

*

*

*

*

*

*

*

RUSKA KOMPANIJA E ZAINTERESIRANA ZA UVOZ NA OVO[JE ZA PROIZVODSTVO NA SOKOVI I ZELEN^UK OD REPUBLIKA MAKEDONIJA Validnost do: 25.9.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo

*

*

*

*

*

*

*

*

*

MAKEDONSKA KOMPANIJA, NUDI DVA OBJEKTI SO VKUPNA POVR[INA OD 8.000 KVADRATNI METRI VO INDUSTRISKIOT DEL NA RESEN KOI MO@E DA SE ADAPTIRAAT VO PROIZVODNI POGONI, SO CELOSNA INFRASTRUKTURA, TRANSPORTNI TRAKI VO EDEN OD OBJEKTITE I SOPSTVEN LIFT ZA VTORI KAT, OBJEKTOT MO@E BRZO DA SE ADAPTIRA SPORED POTREBATA NA DEJNOSTA, OSOBENO OD DEJNOSTA NA PRERABOTKA NA OVO[JE I ZELEN^UK ILI KAKO DISTRIBUTIVEN CENTAR ZA OVO[JE I ZELEN^UK SO LADILNIK Validnost do: 12.12.2010

Vid na sorabotka: Berza na investicii Oblast na sorabotka: Trgovija so nedvi`nosti, iznajmuvawe

*

*

*

*

*

*

*

*

*

PROKREDIT BANKA PRODAVA MA[INA ZA SE^EWE NA LEB/KUBETI, [IRINA NA RE@EWE 400 MM, DEBELINA 15 MILIMETRI, SO ELEKTROPNEUMATSKI POGON, TIP DOMINA, GODINA NA PROIZVODSTVO 2007, CENA 1.000 EVRA MA[INA ZA SE^EWE NA LEB KUBETI VO KOCKI , [IRINA NA RE@EWE 400 MILIMETRI, DEBELINA 15 MILIMETRI, SO ELEKTROPNEVMATSKI POGON, TIP DOMINA, GODINA NA PROIZVODSTVO 2007, CENA 700 EVRA DOZATOR ZA VKUS SO ^ETIRI BRIZGALKI I AVTOMATIZIRANA DOZA IZRABOTEN OD INOKS SO ELEKTROPNEUMATSKI POGON, CENA 4.800 EVRA PAKIRKA ZA ZRNESTI MATERIJALI 4.400 EVRA KOMPRESOR 11 BARI 660/MIN, TIP E650/11/270, CENA 300 EVRA, PLEHOVI SO GORNI I DOLNI PODVI@NI KAPACI 30X10X10 SM ZA LEB KUBETI, CENA 400 EVRA Validnost do: 8.12.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

*

*

*

*

*

*

*

*

*

MAKEDONSKA KOMPANIJA NUDI PROFILIRAN NAREBREN PLASTIFICIRAN LIM Validnost do: 5.9.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Grade`ni{tvo

*

*

*

*

*

*

*

*

*

MAKEDONSKA KOMPANIJA NUDI ZEMJODELSKA MEHANIZACIJA Validnost do: 14.10.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo

*

*

*

*

*

*

*

*

*

MAKEDONSKA KOMPANIJA BARA INVESTITOR ZA NADGRADBA I PRO[IRUVAWE NA PRODA@NATA MRE@A ZA MINERALNA VODA I SOKOVI Validnost do: 4.9.2010 Vid na sorabotka: Zaedni~ko vlo`uvawe Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na prehranbeni proizvodi, tutun i pijalaci

*

*

*

*

*

*

*

*

*

KOMPANIJA OD [PANIJA BARA EKSKLUZIVEN ZASTAPNIK VO REPUBLIKA MAKEDONIJA NA ORIZ Validnost do: 27.7.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

*

*

*

*

*

*

*

*

*

KOMPANIJA OD BOSNA I HERCEGOVINA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA BETOWARI, SILOSI ZA BETON, ME[ALICI ZA BETON I OPREMA ZA PREFABRIKACIJA NA BETON Validnost do: 3.10.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Grade`ni{tvo

*

*

*

*

*

*

*

*

*

KOMPANIJA OD PAKISTAN BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA FROTIRSKI KRPI I POSTELNINA Validnost do: 25.7.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

*

*

*

*

*

*

*

*

*

KOMPANIJA OD BOSNA I HERCEGOVINA BARA EKSKLUZIVEN ZASTAPNIK VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA SUVOMESNATI PROIZVODI Validnost do: 4.9.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

*

*

*

*

*

*

*

*

*

ITALJANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA NOVI I POLOVNI MA[INI ZA PROIZVODSTVO NA TEKSTIL Validnost do: 1.12.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na tekstil i tekstilni proizvodi

Kontakt adresa: Stopanskata komora na Makedonija ul. Dimitrie ^upovski, 13 1000 Skopje Kontakt lice: Mirjana Koceva Tel: (02) 3244035; Faks: (02) 3244088 Call Centar: (02) 15015 E-adresa: mirjana@mchamber.mk


32

BIZNIS INFO NA 14 JULI 2010 GODINA

OD 15 DO 18 JULI VO PRILEP

Riga

Delovni sredbi me|u kompanii od Makedonija i Latvija

Najavena e oficijalna poseta na pretsedatelot na R.Latvija, Valdis Zalters na Republika Makedonija, na 14 juli 2010 godina zaedno so biznis-delegacija Posetata na delegacijata od Latvija e organizirana od strana na Investicisko razvojnata agencija na Latvija vo sorabotka so Agencijata za stranski investicii na R.Makedonija i Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na R.Makedonija. Grupata biznismeni od

Latvija e sostavena od pretstavnici od ~etiri industriski granki (IKT, `ivotna sredina, deloven konsalting i edukativen centar (za vozdu{na navigacija), zainteresirani za vospostavuvawe na bilateralni delovni kontakti so makedonski kompanii, koi bi se javile kako nivni potencijalni delovni partneri. Site informacii za to~noto vreme i mesto na odr`uvawe na delovnite sredbi, po nivnoto definirawe }e bidat prosledeni

do site prijaveni kompanii. Ve pokanuvame Va{iot interes za vospostavuvawe na delovnite sredbi so partneri od Latvija, da go najavite najdocna do devetti juli, 2010 godina (petok). Prijavniot list i podetalni informacii mo`e da dobiete na veb-portalot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.mk. Lice za kontakt: Vlatko Stojanovski, e-adresa vlatko@mchamber.mk, tel. (02)3244044.

OD 26 DO 28 OKTOMVRI 2010 GODINA DVE SAEMSKI MANIFESTACII VO NOVI SAD, REPUBLIKA SRBIJA

Investicii, nedvi`nosti, energetika i za{tita na `ivotnata sredina Novi Sad

Vo organizacija na Novosadskiot saem, vo periodot od 26 do 28 oktomvri 2010 godina }e se odr`at dve me|unarodni saemski manifestacii: l Petti me|unroden saem Investicii i nedvi`nosti l 19. me|unaroden saem za energetika i za{tita na `ivotna sredina Izlo`uva~ite i posetitelite na delovno-stru~niot saem vo Novi Sad (minatata godina ima{e nad 7.000 u~esnici i posetiteli)

^etvrtok, 8 juli 2010

za vreme na trite saemski denovi }e mo`at da gi prosledat i da u~estvuvaat na regionalni forumi, prezentacii na proekti, seminari, konferencii, edukativni programi. Podetalni informacii na www. sajam.net www. Novisadexpo.com Zainteresiranite subjekti prijava za u~estvo na saemot vo Novi Sad mo`e da dobijat vo Stopanskata komora na Makedonija, tel.02/3244 019, 02/3244 019, epo{ta: zorica@mchamber.mk

„Festival na pivoto 2010“

Od 15 do 18 juli godinava, vo organizacija na Op{tina Prilep, a potpomognata od biznis-sektorot, }e

pivoto, se pretstavuvaat i so svojata kultura. Glavni sponzori na festivalot se proizvoditeli-

vaat okolu 300 iljadi posetiteli od zemjava i od stranstvo. Na festivalot e najaveno i doa|aweto na

se odr`i tradicionalniot „Festival na pivoto 2010“. Festivalot zna~i dobra zabava, ladno pivo i skara, dru`ewe, koncerti na popularni muzi~ki yvezdi, ogromna posetenost na festivalot, gosti od cela Makedonija, stranski turisti i pivarnici, koi pokraj so

te na poznatite marki „zlaten dab“, „gorsko“ i „kamenica“. Vo centralnoto gradsko podra~je, na povr{ina dvojno zgolemena od minatogodi{nata, }e ima pedesetina {tandovi na poznatite proizvoditeli i dileri na pivo so svoi skaraxii. Ovaa godina se o~eku-

gosti i na biznis-delegacii od zbratimenite gradovi Tirei Izmir od Turcija, Asenovgrad od Bugarija, Vaqevo od R.Srbija i drugi mesta, kako i golem broj ambasadori, diplomati i ekonomski ata{ea. Podetalni informacii na http: //www. pivofestival. mk

OD 21 DO 23 SEPTEMVRI SAEM NA STOKI ZA [IROKA POTRO[UVA^KA VO POLSKA

„Lifestyle expo 2010“ vo Var{ava

n Za kompaniite od Makedonija koi svoeto prisustvo na saemot }e go prijavat preku Stopanskata komora na Makedonija organizatorite obezbeduvaat nadomestok na tro{ocite do 300 evra po kompanija

Vo periodot od 21 do 23 septemvri 2010 godina vo Var{ava, R. Polska, }e se odr`i saem na stoki za {iroka potro{uva~ka - „Lifestyle Expo 2010“. Nego go organiziraat Sovetot za trgovski razvoj na Hong Kong (HKTDC) i Departmanot za me|unarodna sorabotka i Ekonomska kooperacija na Guangdong Provinencija - Kina. Pove}e od 160 proizvoditeli i trgovci od Hong Kong i Guangdong, Kina, }e nastapat na ovaa renomirana saemska manifestacija od sektorite: 1. Elektronika i ITC proizvodi (informati~ka tehnologija) 2. Obleka i modni dodatoci 3. Aparati za doma}instvo i elektri~ni uredi 4. Podaroci i premium luksuzni proizvodi i ~asovnici 5. Drugo Stopanskata komora na Makedonija organizira poseta na Lifestyle expo vo Var{ava, so cel da im ovozmo`i kupuva~ka misija makedonskite kompanii i mo`nost da gi vkusat potro{uva~kite dobra na izlo`uva~ite {to }e nastapat na saemot.

Za kompaniite od Makedonija koi svoeto prisustvo na saemot }e go prijavat preku Stopanskata komora na Makedonija organizatorite obezbeduvaat nadomestok na tro{ocite do 300 evra po kompanija. Kako rezultat na buxetskoto ograni~uvawe, sponzorskiot paket }e se dava po princip prv dojden - prv us-

Glaven i odgovoren urednik, Savo Pej~inovski

lu`en, po princip na organizatorska selekcija na maksimum 20 makedonski kompanii. Zainteresiranite kompanii svoeto u~estvo na saemot na stoki za {iroka potro{uva~ka „Lifestyle expo“ vo Var{ava da go prijavat vo Stopanskata komora na Makedonija, najdocna do 10 avgust 2010 godina. www. mchamber. mk

tel: : (02) 3244036 faks: (02) 3244088 savo@mchamber.mk


Busniess Info - Economic Chamber of Macedpnia  

Econmic Chamber of Macedonia

Advertisement
Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you