Page 1

www.iracunovodstvo.eu

BILTEN

6,57 EUR / JANUAR 2014 _ 1

NAPOVED KAPITALSKIH DOBIČKOV IZ ODSVOJITVE VREDNOSTNIH PAPIRJEV IN DRUGIH DELEŽEV TER INVESTICIJSKIH KUPONOV ZA LETO 2013 – NEKATERE POSEBNOSTI IN SPLOŠNE ZNAČILNOSTI, NA KATERE NE SMEMO POZABITI

Najkasneje do 28. 2. 2014 moramo vložiti napoved za leto 2013, v kateri poročamo o doseženih dobičkih in izgubah pri odsvojitvi kapitala. Če smo v letu 2013 prodali delnice ali odsvojili deleže v družbi, napovemo tudi izbrisane delnice bank v postopku sanacije, tako morebitne ustvarjene dobičke znižujemo z izgubo zaradi izbrisa delnic. Če pa smo imeli v letu 2013 le izbris delnic, napovedi nismo dolžni vložiti. Kakšno pa je ravnanje pri izbrisanih obveznicah? Vsaka odsvojitev kapitala pa ni obdavčena, namreč Zakon o dohodnini določa tudi primere neobdavčljive odsvojitve kapitala. Na katera pravila ne smemo pozabiti ob pravilni oddaji napovedi? Katere odsvojitve nepremičnin je potrebno napovedati in katere ne? Več o tokratni temi meseca na straneh 3, 4 in 5.


VSEBINA 3-5

6

Tema meseca NAPOVED KAPITALSKIH DOBIČKOV IZ ODSVOJITVE VREDNOSTNIH PAPIRJEV IN DRUGIH DELEŽEV TER INVESTICIJSKIH KUPONOV ZA LETO 2013 – NEKATERE POSEBNOSTI IN SPLOŠNE ZNAČILNOSTI, NA KATERE NE SMEMO POZABITI

E-POSLOVANJE OBVEZNO IZDAJANJE E-RAČUNOV PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM PO 1. 1. 2015

7-8 RAČUNOVODSTVO TERJATVE ZA ODLOŽENE DAVKE

9-10

KADRI IN DELO OBRAČUN PRISPEVKOV ZA SAMOSTOJNE PODJETNIKE V LETU 2014

PRAVO

11 DAVEK OD NENAPOVEDANIH DAVKOV

12 NOVELA ZFPPIPP-F 13-17 Mnenja IR

UNIKUM, letnik 8 Izdaja: Inštitut za računovodstvo Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50 E: info@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu Odgovorna urednica: Nina Selan Slapar, nina.selan@iracunovodstvo.eu Strokovna urednica: Kristinka Vukovič Vir slikovnega gradiva: www.istockphoto.com, v kolikor ni drugače označeno. Oblikovanje in priprava za tisk: Barbara Šušteršič Tisk: Birografika Bori d.o.o. Posamezna številka stane: 6,57 EUR. Letna naročnina na tiskano verzijo znaša: 52 EUR + 9,5% DDV Letna naročnina na spletno verzijo znaša: 20 EUR + 22% DDV Naročnina velja do pisnega preklica. V povprečju natisnemo 600 izvodov. Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec. Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis biltena v celoti ali posameznih delov je brez soglasja izdajatelja prepovedan. ISSN 1854-8857 Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1217.

UVODNIK _ Kristinka Vukovič

NAROBE SVET Slovenija v krizi naj bi rešila vprašanje, kako do več prihodkov, do večje rasti. In podjetja seveda tudi. Vse prepogosto pa se v računovodstvu ukvarjamo s centskimi izravnavami, urami in dnevi usklajevanja, razvrščanja v prave vrstice in stolpce. Vendar je v naši domovini tudi nebistveno nadvse pomembno, ko gre za REK obrazce. Več sto in tisoč računovodij si v teh dneh, ko je za podjetje pomembno vse kaj drugega kakor to poročanje, beli glave s tehniko poročanja, o kateri nihče prav dobro ne ve, čemu sploh služi in kaj bo iz teh poročanj (če sploh kaj) razbrala davčna oblast. Ne poznam nikogar, ki bi bil ravnodušen do tega, čeprav finančna oblast ocenjuje, da bo za zavezance manj administrativno obremenjujoče, če se o podatkih poroča sproti, in ne na letni ravni. Za tiste, ki živimo v realnem svetu, te stvari pač so administrativno, stroškovno in duhovno obremenjujoče. Treba je namreč razumeti tole: če je prevoz na delo in z dela organiziran, o tem ni treba poročati; če podjetje svoje zaposlene pošlje na izobraževanje k matičnemu podjetju ali na seminar in plača avtobus ali letalske karte turistični agenciji, pa je poročanje potrebno; da se najprej poroča o akontacijah za službena potovanja, potem pa še o razlikah; da se o cestninah za službeni avto ne poroča, za zasebni avto pa. Če smo kupili letalsko karto, je treba o tem poročati že v mesecu plačila, namreč najkasneje zadnji dan meseca, v katerem je delodajalec izvršil plačilo. Le zamislite si situacijo računovodskega servisa, kjer je stranka plačala letalsko karto s plačilno kartico in se odpeljala k poslovnemu partnerju, in to prav 30. januarja, ali pa tudi 25. januarja. Računovodski servisi bodo odslej zadnji dan v mesecu vedno dežurni. Tole poročanje, dragi moji, pač je dodatno administriranje, je dodaten stres, je dodatno delo brez učinka (razen dodatnih obrazcev) in je dodatna skrb, ki je praviloma ni mogoče zaračunati. Upam, da se to poročanje spremeni tako, da bo lahko avtomatizirano iz kontov glavne knjige (saj je zdaj potrebnega veliko ročnega dela), razumno in da bo davčni oblasti dalo več koristi kakor nam zavezancem dela. Vam, dragi bralci, pa želim, da v miru zaključite svoje bilance. Srečno!

Vaša Kristinka Vukovič

www.iracunovodstvo.eu


TEMA MESECA _ Irena Kamenščak

3

NAPOVED KAPITALSKIH DOBIČKOV IZ ODSVOJITVE VREDNOSTNIH PAPIRJEV IN DRUGIH DELEŽEV TER INVESTICIJSKIH KUPONOV ZA LETO 2013 – NEKATERE POSEBNOSTI IN SPLOŠNE ZNAČILNOSTI, NA KATERE NE SMEMO POZABITI

Zakon o davčnem postopku1 (ZDavP-2) določa, da dohodnino od dobička iz kapitala ugotovi davčni organ z odločbo na podlagi napovedi davčnega zavezanca. Davčni zavezanec je dolžan vložiti napoved za odmero dohodnine od dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov (napoved) najkasneje do 28. 2. tekočega leta za preteklo davčno leto. Napoved za leto 2013 bodo tako davčni zavezanci dolžni vložiti najkasneje do 28. 2. 2014.

D

avčni zavezanec lahko napoved vloži v papirni ali elektronski obliki prek sistema eDavki, razen če je v preteklem letu opravil več kot deset obdavčljivih odsvojitev tovrstnega kapitala. Za take primere zakonodaja zahteva obvezno elektronsko vložitev napovedi, torej prek sistema eDavki.

Napoved za leto 2013 SO davčni zavezanci dolžni vložiti najkasneje do 28. 2. 2014.

Posebnosti leta 2013 zaradi izrednih ukrepov sanacije bančnega sistema Na podlagi spremembe Zakona o bančništvu (ZBan-1L),2 ki je podlaga za izvedbo izrednih ukrepov Banke Slovenije za sanacijo bančnega sektorja, so bile 18. 12. 2013 razveljavljene in dan kasneje iz registra KDD izbrisane delnice bank v postopku sanacije (izbrisane delnice).3 Na isti dan so bile odpravljene in dan kasneje izbrisane tudi hibridne in podrejene obveznice ter hibridna in podrejena posojila.4 Za delnice, ki so bile izbrisane na podlagi odločbe Banke Slovenije zaradi izvedbe izrednih ukrepov za

1

sanacijo bančnega sistema (npr. delnice NLB, NKBM, ABKN), velja, da je prišlo do njihove odsvojitve. Izbris delnic se na podlagi 94. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2)5 za izplačilo lastniških deležev. Ker so bile delnice izbrisane brez poplačila delničarjev, je vrednost kapitala ob odsvojitvi enaka nič.6 Ker se izvedeni izbris delnic iz registra pri KDD šteje za obdavčljivo odsvojitev kapitala na podlagi ZDoh-2, je po pravilih ZDavP-2 to ›odsvojitev‹ kapitala treba napovedati davčni upravi v napovedi kapitalskih dobičkov oziroma davčni zavezanec (lastnik izbrisanih delnic) za leto 2013 lahko uveljavlja ›davčni ščit‹ (ustvarjeno izgubo) za znižanje davčne osnove kapitalskih dobičkov. Lastniki izbrisanih delnic so na podlagi veljavne zakonodaje dolžni davčni upravi najkasneje do 28. 2. 2014 oddati napoved kapitalskih dobičkov oziroma izgube. Napovedati morajo tudi ›odsvojitev‹ izbrisanih delnic. Davčna uprava Republike Slovenije je 9. 1. 2014 na svoji spletni strani objavila obvestilo, po katerem za primere, ko je davčni zavezanec v letu 2013 ›odsvojil‹ samo izbrisane delnice bank v sanaciji, ni treba oddati napovedi kapitalskih dobičkov za leto 2013.7 Davčna uprava je v obvestilu za-

pisala: »Če so davčni zavezanci za leto 2013 dolžni vložiti napoved samo iz razloga razveljavitve njihovih delnic na podlagi odločbe Banke Slovenije in niso v letu 2013 opravili nobene druge obdavčljive odsvojitve kapitala, zaradi davčne ekonomičnosti in izogiba velike obremenitve davčnega organa s sprejemom in obdelavo davčnih napovedi ter izdajo odločb, navedeni zavezanci za leto 2013 niso dolžni vložiti napovedi. Če zavezanci želijo uveljavljati izgubo pri odmeri dohodnine od dobička iz kapitala, ki je posledica razveljavitve njihovih delnic na podlagi odločbe Banke Slovenije, in s tem zmanjšati pozitivno davčno osnovo od dobička iz kapitala, doseženo pri odsvojitvi drugih vrst kapitala, v napoved vključijo tudi odsvojitev razveljavljenih delnic.« Če je torej davčni zavezanec v letu 2013 na primer prodal delnice KRKG ali delež v družbi, poleg tega pa so mu bile izbrisane tudi delnice NKBM, bo v (najkasneje do 28. 2. 2014) oddani napovedi kapitalskih dobičkov napovedal tudi izbrisane delnice NKBM. To pomeni, da bo lahko morebitne ustvarjene dobičke iz prodaje delnic KRKG ali deleža v družbi zniževal z izgubo, ki jo je ustvaril zaradi izbrisa delnic NKMB. Če

Ur. l. RS, št. 13/2011-UPB4, 32/2012, 94/2012, 101/2013-ZDavNepr, 111/2013. Ur. l. RS, št. 96/2013. 3 Katere delnice so bile izbrisane, si lahko preberete na strani http://www.kdd.si/. 4 Več o tem si lahko preberete na strani http://www.kdd.si/. 5 Ur. l. RS, št. 13/2011-UPB7, 9/2012. Odl. US: U-I-18/11-10, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 71/2012. Odl. US: U-I-76/11-15, 75/2012, 94/2012, 52/2013. Odl. US: U-I-147/12-18, 96/2013. 6 Obvestilo DURS na http://www.durs.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/12727/5958/. 7 Obvestilo DURS na http://www.durs.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/1658/5965/484a16a6ebfb804bb81c5a1823f58b72/. 2


4

UNIKUM Januar 2014 _ Tema meseca _ Napoved kapitalskih dobičkov iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter...

pa je imel davčni zavezanec v letu 2013 le izbris delnic NKBM, na podlagi omenjenega obvestila davčne uprave ni dolžan vložiti napoved kapitalskih dobičkov za leto 2013. Kakšno pa je ravnanje pri izbrisanih obveznicah? Tudi obveznice so namreč kapital in njihova obdavčitev je urejena v določilih ZDoh-2, ki govorijo o obdavčitvi kapitala. Pri izbrisu obveznic gre prav tako za odsvojitev kapitala, vendar je na podlagi 4. točke 1. odstavka 96. člena ZDoh-2 za tako odsvojitev predvidena oprostitev plačila dohodnine. Zaradi izbrisa obveznic tako ne nastane obveznost vložitve napovedi kapitalskih dobičkov oziroma izgube lastnikov izbrisanih obveznic. S tem tudi morebitne ustvarjene izgube ni mogoče uporabiti kot davčnega ščita za pobot z dobički iz drugih vrst vrednostnih papirjev oziroma deležev.

Za kapital se štejejo nepremičnine, vrednostni papirji in deleži v gospodarskih družbah, zadrugah ali drugih oblikah organiziranja in investicijski kuponi.

obravnave je pojem odsvojitve kapitala dokaj širok, saj se za odsvojitev šteje vsaka odsvojitev kapitala ali dela kapitala. V nadaljevanju navaja najbolj tipične načine odsvojitve kapitala. Najprej omeni prodajo (najbolj tipično obliko odsvojitve), nato pa tudi dajanje kapitala v dar (sklenitev darilne pogodbe), zamenjavo kapitala (menjalna pogodba), unovčitev investicijskega kupona, izplačilo sorazmernega dela likvidacijske mase ob likvidaciji vzajemnega sklada, izplačilo lastniškega deleža ob prenehanju gospodarske družbe, zadruge ali druge oblike organiziranja (likvidacija družbe), izplačilo lastniškega deleža ob zmanjšanju lastniškega kapitala gospodarske družbe, zadruge ali druge oblike organiziranja, izstopa ali izključitve in še druge primere izplačila lastniškega deleža, izplačanega v denarju ali naravi, če zakon ne določa drugače. Poenostavljeno lahko sklenemo, da se za odsvojitev kapitala na podlagi ZDoh-2 šteje vsaka ›transakcija‹, zaradi oziroma na podlagi katere davčni zavezanec ni več lastnik določenega kapitala (delnice, deleža v družbi, točk sklada …).

Neobdavčljiva odsvojitev kapitala in oprostitve Kaj je treba napovedati v napovedi za odmero dohodnine od dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov ZDoh-2 določa, da je dobiček iz kapitala dobiček, dosežen z osvojitvijo kapitala. Za kapital se štejejo nepremičnine, vrednostni papirji in deleži v gospodarskih družbah, zadrugah ali drugih oblikah organiziranja in investicijski kuponi. Če je davčni zavezanec v letu 2013 odsvojil tak kapital (vrednostne papirje, deleže v družbah, investicijske kupone), je dolžan najkasneje do 28. 2. 2014 vložiti napoved. Ta dolžnost velja za vsako odsvojitev kapitala, ne glede na to, ali je bil z odsvojitvijo kapitala dejansko ustvarjen dobiček ali izguba. ZDoh-2 določa, kaj velja kot odsvojitev kapitala. Za namen davčne

8

Vsaka odsvojitev kapitala pa ni obdavčena in ZDoh-2 v 95. členu določa primere neobdavčljive odsvojitve kapitala. Čeprav davčni zavezanec neha biti lastnik kakega kapitala in je lastništvo nad kapitalom spremenjeno na katerega od načinov, določenih v 95. členu ZDoh-2, torej taka transakcija (podlaga za spremembo lastništva nad kapitalom) zanj ne bo imela davčnih posledic na področju odmere dohodnine od kapitalskih dobičkov. Take neobdavčljive odsvojitve so na primer prenos kapitala od preminule osebe na dediča, volilojemnika, druge osebe, ki kapital pridobijo iz zapuščine, zamenjava vrednostnih papirjev z istovrstnimi vrednostnimi papirji istega izdajatelja, pri katerem se ne spremenijo razmerja med družbeniki in kapital izdajatelja in ni denarnega toka, razdelitev ali združitev delnic

istega izdajatelja, ki se opravi pri nespremenjenem osnovnem kapitalu ipd. Poleg neobdavčljivih odsvojitev kapitala, ki jih določa 95. člen ZDoh-2, zakon predvideva tudi določene oprostitve plačila dohodnine od dobička iz kapitala, in sicer v 96. členu ZDoh-2. Davčnemu zavezancu ni treba plačati dohodnine (niti oddati napovedi) od dobička iz kapitala, ki je dosežen pri odsvojitvi kapitala, ki ga je imel davčni zavezanec v imetništvu 20 let. Dohodnina od dobička se ne plača tudi, če je bil dosežen: • s prvo odsvojitvijo delnic ali deleža v kapitalu, pridobljenega v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij (kapital, ki izvira iz ›certifikatov‹), • z odsvojitvijo stanovanja oziroma stanovanjske hiše, kjer je imel davčni zavezanec prijavljeno stalno prebivališče in ga je imel v lasti in tam dejansko bival vsaj zadnja tri leta pred odsvojitvijo,8 • odsvojitvijo obveznic.

Določitev davčne osnove in davčna stopnja Davčna osnova od dobička iz kapitala je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi. Vrednost kapitala ob pridobitvi je nabavna vrednost kapitala (kar je davčni zavezanec za kapital ›plačal‹) plus določeni stroški, ki so bili povezani z nakupom kapitala in jih določa zakon. Če je kapital pridobljen na podlagi prodajne pogodbe, se kot vrednost pridobitve upošteva kupnina, določena v pogodbi. ZDoh-2 za nekatera dejanska stanja oziroma situacije ureja posebna pravila, na podlagi katerih se določa vrednosti kapitala. Posebna pravila tako veljajo za primere: • ko je bil kapital pridobljen v dednem postopku (npr. davčni zavezanec je delnice, ki jih je prodal v letu 2013, podedoval) ali na podlagi darilne pogodbe; v tem primeru se za nabavno vrednost kapitala v času pridobitve šteje vrednost, od katere je bil odmerjen davek na dediščine in darila, če davek ni bil odmerjen, pa primerljiva tržna cena kapitala v

ZDoh-2 določa posebne pogoje, če se je nepremičnina uporabljala v zvezi z opravljanjem dejavnosti ali oddajala v najem.


5

www.iracunovodstvo.eu

času pridobitve, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili; • ko je davčni zavezanec pridobil delnico ali povečan delež oziroma osnovni vložek pri povečanju osnovnega kapitala družbe iz sredstev družbe (šteje se, da je nabavna vrednost ob pridobitvi enaka nič). Vrednost ob pridobitvi kapitala se lahko poviša za zakonsko določene stroške, kot so stroški investicij in vzdrževanja nepremičnine, s katerimi se povečuje vrednost te nepremičnine in jih je plačal zavezanec sam (torej ima račune, ki se glasijo nanj in iz katerih izhaja, da je vlagal v določeno nepremičnino), znesek plačanega davka na dediščine in darila ter davka na promet nepremičnin, ki ga je plačal davčni zavezanec ob pridobitvi nepremičnine, stroški cenitve nepremičnine v maksimalnem znesku 188 evrov ter normirani stroški, povezani s pridobitvijo kapitala, v višini1 odstotka nabavne vrednosti kapitala. Ob prodaji nepremičnine bo tako davčni zavezanec lahko zvišal nabavno vrednost ob pridobitvi s stroški, ki jih je imel z investicijami in vzdrževanjem nepremičnine, zneskom plačanega davka, ki ga je plačal ob pridobitvi nepremičnine, stroški cenitve, če jo je opravil pooblaščeni cenilec in je bila potrebna, ker vrednost nepremičnine ni mogoče ugotoviti na drug način, in z 1-odstotnimi normiranimi stroški. Ob nakupu delnic ali deležev v družbah pa bodo upoštevani samo 1-odstotni normirani stroški. Če je torej za delnico davčni zavezanec plačal 100 enot, bo teh 100 enot lahko povečal za 1 odstotek, tako da bo vrednost ob pridobitvi znašala 101 enoto. Kaj se šteje kot vrednost kapitala ob odsvojitvi, določa 99. člen ZDoh-2. Tudi v tem primeru bo za določitev vrednosti ob odsvojitvi najpogosteje pomembna ›cena‹ kapitala, ki bo določena v prodajni ali drugi pogodbi, na podlagi katere je prišlo do odsvojitve kapitala. Če ta vrednost v pogodbi ni določena, če pogodbe ni ali če vrednost kapitala ne ustreza ceni, ki bi se lahko zaračunala v prostem prometu, se bo kot vrednost ob odsvojitvi vzela primerljiva tržna cena kapitala. Tudi v tem primeru zakon

dopušča, da se vrednost kapitala ob odsvojitvi zniža za določene stroške, ki jih ima davčni zavezanec in so povezani z odsvojitvijo. Vrednost ob odsvojitvi se lahko zniža za naslednje stroške: • za znesek davka na promet nepremičnin, ki ga je plačal zavezanec ob odsvojitvi nepremičnine, • za stroške, ki jih je plačal zavezanec v zvezi s cenitvijo odsvojene nepremičnine, ki jo je opravil pooblaščeni cenilec, pod pogojem, da je bila cenitev potrebna, saj vrednosti nepremičnine ni bilo mogoče ugotoviti na drug način, pri čemer se stroški cenitve nepremičnine priznajo v višini dejanskih stroškov, vendar ne več kot 188 evrov, • za normirane stroške, povezane z odsvojitvijo kapitala, v višini 1 odstotka vrednosti kapitala ob odsvojitvi, brez upoštevanja stroškov cenitve.

Davek se odmeri od davčne osnove po davčni stopnji, ki je odvisna od števila let imetništva kapitala. Davčna stopnja namreč s številom let imetništva kapitala pada.

tala velja metoda FIFO. Če je davčni zavezanec 1. 7. 2010 kupil delnico Krke, dne 5. 11. 2012 pa še eno delnico Krke, 15. 12. 2013 pa prodal eno delnico Krke, se šteje, da je prodal tisto, ki jo je kupil prej (torej tisto, ki jo je kupil 1. 7. 2010). Davčni zavezanec je dolžan voditi evidenco zalog istovrstnih vrednostnih papirjev in deležev v gospodarski družbi, zadrugi in drugih oblikah organiziranja ter investicijskih kuponov. Samo na podlagi točnih evidenc zalog bo lahko upošteval omenjeno pravilo FIFO. Izjema od tega splošnega pravila velja za vrednostne papirje v gospodarjenju: metoda FIFO pri zalogah velja znotraj posamezne pogodbe o gospodarjenju. Če je davčni zavezanec pridobil kapital pred 1. 1. 2003, se kot nabavna vrednost vedno vzame vrednost na dan 1. 1. 2006. Če je davčni zavezanec pridobil nepremičnino pred 1. 1. 2002, se ustvarjeni dobiček ob njeni odsvojitvi ne obdavčuje. Take odsvojitve niti ni treba napovedati davčnemu organu.

NOVICA Ob prodaji delnic se bodo dejansko priznali samo 1-odstotni normirani stroški. Če bo davčni zavezanec prodal delnico za 150 enot, se bo torej teh 150 enot lahko znižalo za 1 odstotek in vrednost ob odsvojitvi bo znašala 148,5 enote. Če bi bila vrednost delnice ob pridobitvi 101 enoto in ob odsvojitvi 148,5 enote, bi davčni zavezanec ustvaril 47,5 enote kapitalskega dobička, od česar bi moral plačati dohodnino. Davek se odmeri od davčne osnove po davčni stopnji, ki je odvisna od števila let imetništva kapitala. Davčna stopnja namreč s številom let imetništva kapitala pada. Prvih pet let imetništva kapitala davčna stopnja znaša 25 odstotkov, po petih letih 15 odstotkov, po desetih letih 10 odstotkov, po 15 letih 5 odstotkov, po 20 letih pa je dobiček v celoti oproščen plačila dohodnine.

Na katera pravila ne smemo pozabiti ob pravilni oddaji napovedi Pri odsvojitvi istovrstnega kapi-

Ročno izdani računi Vlada je s ciljem obvladovanja sive ekonomije sprejela sklepe o nameravanih ukrepih: • za tiste, ki prejemajo plačilo v gotovini, naj bi se uvedla obvezna raba registrskih blagajn (z le redkimi izjemami, kot npr. za prodajo iz avtomatov, vozovnic); • omejitev zneska dovoljenega plačila v gotovini, ki bi se uvedla dvostopenjsko – najprej do višine 5000 € za prodajo blaga in storitev (ta omejitev je že v postopku sprejemanja v državnem zboru), kasneje pa na 1000 €. Davčne blagajne torej k nam ne prihaajo, pričakujejo pa se strožje omejitve glede izdajanja računov. Ročno izdajanje računov je torej še možno.


6

E-POSLOVANJE

OBVEZNO IZDAJANJE E-RAČUNOV PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM PO 1. 1. 2015

_ Kristinka Vukovič

Novela A Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (ZOPSPU-A), objavljena v Ur. l. RS, št. 111/2013, je prinesla novosti tudi na področju e-poslovanja z javnim sektorjem. Novi 26. člen namreč določa obvezno uporabo e-računov, ki jih morajo proračunski uporabniki pošiljati in prejemati le prek Uprave Republike Slovenije za javna plačila (UJP). Dodatno določa, da morajo od 1. 1. 2015 proračunski uporabniki prejemati račune in spremljajoče dokumente, ki jim jih izdajo pravne in fizične osebe, ki zanje dobavljajo blago, opravljajo storitev ali izvajajo gradnjo, izključno v elektronski obliki.

P

ravne in fizične osebe, ki proračunskim uporabnikom dobavljajo blago, opravljajo storitev ali izvajajo gradnjo, morajo proračunskim uporabnikom pošiljati e-račune samo prek spletnega programa UJP ali prek zainteresiranih ponudnikov plačilnih storitev in ponudnikov procesne obdelave podatkov (udeležencev sistema izmenjave e-računov), ki imajo z UJP sklenjeno pogodbo o izmenjavi e-računov. Seznam pooblaščenih udeležencev sistema izmenjave e-računov, s katerimi ima sklenjene pogodbe, bo UJP objavil na svoji spletni strani.

Neposredno pošiljanje e-računov proračunskim uporabnikom ni dovoljeno, temveč je mogoče le prek spletnega programa UJP ali prek zainteresiranih ponudnikov plačilnih storitev in ponudnikov procesne obdelave podatkov, ki imajo z UJP sklenjeno pogodbo o izmenjavi e-računov.

UJP ima status ponudnika plačilnih storitev po ZPlasSS, opravlja pa plačilne in druge storitve za neposredne in posredne uporabnike državnega in občinskih proračunov, ZZZS, ZPIZ in posebne strokovne naloge za potrebe proračunov, upravljavcev sredstev sistema enotnega zakladniškega računa, nadzor proračunskih vplačil ter izplačil in drugo. UJP je uvrščen tudi med nosilce projektov na področju elektronskega poslovanja. Elektronsko poslovanje se uvaja zaradi racionalizacije poslovanja in zniževanja stroškov javnega in zasebnega sektorja. Z novelo zakona se uvaja obvezno predlaganje elektronskih računov v javni upravi in spodbuja tudi zasebni sektor k

izdajanju elektronskih računov. UJP je enotna vstopna oziroma izstopna točka za izmenjavo računov in spremljajočih dokumentov v elektronski obliki, ki jih izdajajo ali prejemajo proračunski uporabniki, to pa pomeni, da neposredno pošiljanje e-računov proračunskim uporabnikom ni dovoljeno. Način izmenjave e-računov in delovanje posebnega spletnega programa UJP bosta urejena s posebnim pravilnikom, ki ga bo izdalo ministrstvo za finance. UJP bo proračunskim uporabnikom omogočal tudi hrambo elektronskih računov v skladu z Zakonom o varstvu arhivskega in dokumentarnega gradiva ter arhivih. Proračunski uporabniki se bodo v sistem e-arhiviranja vključevali prostovoljno. Vsak proračunski uporabnik se bo torej sam odločil, ali bo e-račune hranil v lastnem informacijskem sistemu, e-hrambi UJP-a ali e-hrambi katerega drugega ponudnika. E-račun je račun, izdan v standardni elektronski obliki, in enakovredno zamenjuje račun v papirni obliki, ki ga izdajatelj računa izda prejemniku računa za opravljeno storitev ali dobavljeno blago ipd. Računi, namenjeni proračunskim uporabnikom, se bodo v prihodnje lahko izdali le v elektronski obliki, zato se morajo tej zahtevi prilagoditi tudi vsi gospodarski subjekti, druge pravne osebe in fizične osebe, ki proračunskim uporabnikom dobavljajo blago in storitve. Oprema informacijsko-komunikacij-

ske infrastrukture UJP, ki jo uporabljajo proračunski uporabniki, je standardizirana in združljiva z različnimi informacijskimi in poslovnimi okolji (državna uprava, bančno okolje, gospodarski sektor, plačilni sistemi ipd.). Tako bodo pravne in fizične osebe, ki bodo za dobavljeno blago in storitve dolžne pošiljati račune izključno v elektronski obliki, to storile prek spletnega programa UJP, prek ponudnikov plačilnih storitev ali ponudnikov procesne obdelave podatkov, ki imajo z UJP sklenjeno pogodbo o izmenjavi e-računov. Novela A določa tudi sistem plačevanja storitev javni upravi (prek sistema spletnih plačil, ki ga upravlja UJP). S plačilnimi in kreditnimi karticami ali prek sistema spletnega bančništva in sistema mobilne telefonije ali z drugimi plačilnimi sredstvi se brezgotovinsko plačujejo elektronske storitve v upravnih, sodnih in drugih uradnih postopkih ali druge storitve, blago in izdelki, ki jih proračunski uporabniki zagotavljajo svojim strankam prek spletnih portalov. Za ta namen se uporablja spletni program ePlačila, ki omogoča plačevanje sodnih in upravnih taks, glob za prekrške in drugih storitev javnega sektorja (šolnin, vstopnic za muzeje ipd.) s plačilnimi karticami in mobilno telefonijo. Uporaba sistema za spletno plačevanje, ki ga upravlja UJP, ni obvezna za proračunske uporabnike, ki so pred uveljavitvijo tega zakona že vzpostavili samostojne sisteme spletnih plačil.


RAČUNOVODSTVO _ Kristinka Vukovič

T

erjatve za odloženi davek so zneski davka iz dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih glede na: a) odbitne začasne razlike, b) prenos neizrabljenih davčnih izgub v naslednja obdobja, c) prenos neizrabljenih davčnih dobropisov v naslednja obdobja. Začasne razlike so razlike med knjigovodsko vrednostjo sredstev ali obveznosti v bilanci stanja in njegovo (njeno) davčno osnovo. Terjatve za odloženi davek se pripoznajo, če obstaja verjetnost, da se bo pojavil razpoložljiv obdavčljiv dobiček, ki ga bomo lahko bremenili za odbitne začasne razlike. Tak primer v slovenskem davku iz dobička je amortiziranje, ki je za davčne namene priznano ob enakomernem časovnem amortiziranju in ob uporabi najvišjih dovoljenih amortizacijskih stopenj. Če podjetje amortizira sredstva z uporabo višjih amortizacijskih stopenj ali po metodi proizvedenih enot (funkcionalno amortiziranje) in so tako obračunani zneski amortizacije višji od davčno priznanih, se priznavanje te razlike v stroških odloži na čas odtujitve sredstva oziroma do dokončnega amortiziranja sredstva. Strošek amortizacije torej ni ›izgubljen‹, temveč le odložen na prihodnja obdobja, v katerih ga bomo smeli uveljavljati v davčnem obračunu, čeprav je bil v poslovnih izkazih uveljavljen že v prejšnjih obdobjih. Gre torej za odbitno začasno razliko, zato izračunamo, koliko davka bomo prihranili v prihodnjih obdobjih ob danes nižjem izkazanem poslovnem izidu. Da bi torej izračunali bodoči prihranek na davku, je potrebno davčno planiranje (kdaj bo razpoložljiv davčni dobiček, kdaj bomo odhodek lahko uveljavljali,

7

TERJATVE ZA ODLOŽENE DAVKE kolikšna bo takrat davčna stopnja in kolikšen bo takrat prihranek davka). Ta prihranek bodočega davka izkažemo kot terjatev za odložene davke in povečamo bilančni dobiček (tekoči poslovni izid je namreč nižji zaradi začasnega višjega izkazovanja odhodkov, kot so davčno priznani). Poleg amortizacije računamo odložene davke tudi pri tistih rezervacijah, ki so ob pripoznanju le delno priznan odhodek (gre za rezervacije iz 2. odstavka 20. člena ZDDPO-2), prevrednotenjih in odpisih ter nastalih razlikah med pošteno in knjigovodsko vrednostjo sredstev ob statusnih preoblikovanjih.

Terjatve za odloženi davek se pripoznajo, če obstaja verjetnost, da se bo pojavil razpoložljiv obdavčljiv dobiček, ki ga bomo lahko bremenili za odbitne začasne razlike. Začasne razlike so tudi olajšave, ki se bodo lahko koristile v prihodnjih davčnih obdobjih, čeprav so odhodki zanje morda že pripoznani v poslovnih izkazih (npr. investicijske olajšave, olajšave za donacije, olajšave za raziskave in razvoj, ki se lahko prenašajo v prihodnja davčna leta). Tako je mogoče, da smo pripoznali odhodke za raziskovanje ali odhodke za razvoj, če niso izpolnjevali pogoje za usredstvenje, in tako znižali poslovni izid, vendar bomo tovrstne izdatke kot odbitek od davčne osnove lahko uveljavljali šele v prihodnjih (petih) letih. Gre za odbitno začasno razliko, katere posledica je pripoznanje odloženih terjatev za davek. Terjatve za odložene davke za neizrabljene davčne izgube pri-

poznamo prav tako na podlagi planiranja poslovnih in davčnih izidov ter ugotavljanja, kdaj bo na razpolago obdavčljivi dobiček in kdaj je optimalen čas za pokritje neizrabljenih davčnih izgub. Terjatev za odložene davke ne smemo oblikovati avtomatično, saj že pojav davčnih izgub nakazuje možnost, da tudi v prihodnje ne bo razpoložljivega obdavčljivega dobička. Zato podjetje, ki je začelo ustvarjati izgubo, terjatve za odložene davke za neizrabljene davčne izgube pripozna pod veliko previdnostjo in le z dokazi, da bo v prihodnje ustvarilo dovolj dobička za pokritje neizrabljenih davčnih izgub. Spet je torej zelo pomembno davčno načrtovanje. Poleg terjatev poznamo tudi obveznosti za odloženi davek, ki se pripoznajo za vse obdavčljive začasne razlike, se pa v praksi redkeje pojavljajo. Terjatev in obveznosti za odložene davke ne diskontiramo (glej SRS 5.33 in 9.22), četudi gre za dolgoročne terjatve. Pripoznati se morajo vse odložene obveznosti za davek, odložene terjatve pa le, če je njihovo unovčenje verjetno. Ker se davki nanašajo na prihodnja davčna obdobja, izračunamo odložene terjatve in obveznosti za davek po davčnih stopnjah, ki so veljavne na dan bilance stanja, in glede na obdobje, ko jih bomo lahko uporabljali. Glede na to, da na dan bilance stanja v Sloveniji velja 17-odstotna davčna stopnja tudi za prihodnja davčna obdobja, z uporabo davčnih stopenj torej nimamo težav. Če pa bi na dan bilance stanja vedeli, da bomo lahko kako terjatev realizirali čez dve leti, ko bo davčna stopnja na primer 15- ali 20-odstotna, bi terjatve za odložene davke izračunali po tej, prihodnji stopnji.


8

UNIKUM Januar 2014 _ Računovodstvo _ Terjatve za odložene davke

Na vsak bilančni presečni dan je treba preverjati ustreznost oblikovanih odloženih terjatev in obveznosti za davek (ali so pričakovanja glede možnosti in časa poravnave še enaka), preračunati pa jih je treba tudi ob spremembah davčnih stopenj. Tako terjatve kot obveznosti izkažemo po stopnjah, ki bodo veljave v letih, v katerih jih bomo po pričakovanju odpravljali.

Slovenski računovodski standard 36, ki velja za male samostojne podjetnike, določa, da podjetnik ne izračunava in ne izkazuje odloženih terjatev in obveznosti za davek.

Kdo jih ne knjiži Slovenski računovodski standard 36, ki velja za male samostojne podjetnike, določa, da podjetnik ne izračunava in ne izkazuje odloženih terjatev in obveznosti za davek. Odloženih terjatev in obveznosti za davke pa ne izkazujejo v svojih poslovnih knjigah tisti subjekti, katerih zneski ne dosegajo pomembnih vrednosti. Po Pojasnilu 4 k uvodu v Slovenske računovodske standarde je znesek bistven, če bi opustitev njegovega pripoznanja lahko vplivala na poslovne odločitve uporabnikov, ki temeljijo na računovodskih izkazih. Naravo in stopnjo bistvenosti določijo podjetja v svojem pravilniku o računovodstvu. Odložene davke torej tudi mala podjetja izračunajo, da ugotovijo, ali jih je treba knjižiti in izkazati v bilanci stanja ter v izkazu poslovnega izida, vrednostno mejo, od katere jih bodo knjižile, pa določijo sama. Praviloma jih mala podjetja ne pripoznavajo prav sklicujoč se na 2. točko Pojasnila 4, ki določa, da se lahko podjetje upoštevajoč bistvenost odloči, da v knjigovodskih razvidih ne pripoznava in ne odpravlja terjatev in obveznosti za odloženi davek, če so zneski za odloženi davek posamič in skupno za podjetje nepomembni, to dejstvo pa razkrijejo v prilogah k računovodskim izkazom.

Knjiženje in primeri Obveznosti za odloženi davek izkazujemo med dolgoročnimi poslovnimi obveznostih na kontih skupine 98. Terjatvam za odloženi davek je namenjena skupina 09, po priporočenem kontnem načrtu pa ločeno izkazujemo: • 090 – Terjatve za odloženi davek iz odbitnih začasnih razlik, • 091 – Terjatve za odloženi davek iz neizrabljenih davčnih izgub, prenesenih v naslednja davčna obdobja, • 092 – Terjatve za odloženi davek iz davčnih dobropisov, prenesenih v naslednja davčna obdobja. Primer 1:

Začasne razlike zaradi slabitev terjatev do kupcev Kupec je šel v stečaj, podjetje je svoje terjatve prijavilo v stečajno maso, vendar ne pričakuje poplačila. Ker terjatev še vedno obvladuje, ne odpravi njenega pripoznanja, temveč le popravi vrednost. Nominalna vrednost terjatve je 100, oblikovan je popravek vrednosti v enaki višini. Podjetje pričakuje zaključek stečaja čez 5 let, ko bodo nastopili pogoji za uveljavitev znižanja davčne osnove po 6. odstavku 21. člena ZDDPO-2. Rešitev: Podjetje v letu oblikovanja popravkov vrednosti terjatev izkaže odhodke zaradi slabitve, ki znižujejo poslovni izid za 100 enot. Ker je slabitev davčno priznani odhodek šele v prihodnjih davčnih obdobjih, izračuna prihranek davka, to je 17 enot, za katere načrtuje, da jih bo lahko uveljavilo kot znižanje davčne obveznosti čez 5 let. Ne glede na rok uveljavitve znižanja davka terjatve ne diskontira, ker računovodski standardi tega ne dovoljujejo. Tekoči poslovni izid je torej za 100 enot nižji, vendar ga z oblikovanjem odloženih terjatev za davek popravimo za 17 enot. Za znesek odloženih terjatev za davke torej povečamo razpoložljivi bilančni dobiček (knjižba 813 v breme in 815 v dobro ter zapiranje 813 v dobro in 090 v dobro, na podlagi česar se čisti dobiček iz poslovne bilance na kontu 815 poveča za odložene davke).

Primer 2:

Začasne razlike zaradi oblikovanja rezervacij za odpravnine ob upokojitvi Podjetje je že v lanskem letu oblikovalo rezervacije za odpravnine v višini 1000 enot. En delavec se je upokojil in prejel odpravnino 100 enot. Hkrati se je zaposlilo nekaj delavcev, za kar je bila oblikovana sedanja vrednost rezervacij v višini 300 enot. Podjetje ves čas ugotavlja pozitivno davčno osnovo. Rešitev: Rezervacije za dolgoročne zaslužke zaposlenih so tiste vrste rezervacij, pri katerih prihaja do začasnih razlik med poslovnimi in davčnimi odhodki. Obračunana odpravnina v višini 100 enot ne predstavlja odhodkov v izkazu poslovnega izida, temveč črpanje rezervacij (knjiži se v breme konta skupine 96 in v dobro konta skupine 25). Ob oblikovanju rezervacij so bili odhodki priznani le v višini 50 odstotkov, preostalih 50 odstotkov pa je priznanih šele ob črpanju ali ob odpravi rezervacij; v navedenem primeru bo torej podjetje uveljavljalo znižanje davčne osnove za 50 enot, kar pomeni prihranek pri davku v višini 8,5 enote (17 odstotkov od 50). Za novo oblikovane rezervacije podjetje izkazuje odhodke v višini 300 enot, davčno nepriznanih je 150 enot, za kolikor bo mogoče uveljavljati znižanje davčne osnove v prihodnjih letih. V prihodnjih obdobjih bo torej plačilo davka mogoče znižati za 25,5 enote, kar je odložena terjatev za davek. Podjetje bo torej pripoznalo za 17 enot dodatnih odloženih terjatev za davke (25,5 minus 8,5 enote) in za isti znesek povečalo razpoložljivi čisti poslovni izid (čisti dobiček).

NE SPREGLEJTE: Rast cen življenjskih potrebščin je bila v letu 2013 0,7 %. S tem odstotkom bomo preračunali poslovni izid za razkritje v letnem poročilu po SRS 8.30, ki je obvezno za vse družbe ne glede na velikost.


KADRI IN DELO _ mag. Katja Topovšek

9

OBRAČUN PRISPEVKOV ZA SAMOSTOJNE PODJETNIKE V LETU 2014

S sprejetjem Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) se s 1. 1. 2014 spreminja način določanja osnove za obračun prispevkov za samostojne podjetnike.

Z

avarovalna osnova je dobiček, ugotovljen v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno socialno zavarovanje, ter znižanje in povečanje davčne osnove, preračunan na mesec. Za samozaposlene se tako ugotovljeni dobiček za določitev zavarovalne osnove v letu 2014 zniža za 30 odstotkov.

Prehodno obdobje za znižanje dobička Skladno s 3. odstavkom 410. člena ZPIZ-2 je določeno prehodno obdobje za določitev zneska znižanja dobička: • v letu 2014 za 30 odstotkov, • v letu 2015 za 28 odstotkov, • od leta 2016 za 25 odstotkov.

Zavarovalna osnova za samozaposlene osebe, ki uveljavljajo dejanske dohodke Spreminja se torej določitev ›dobička‹ samostojnega podjetnika. Odpravljajo se splošne in posebne olajšave, namesto njih pa uvaja stopnja znižanja ugotovljenega dobička, ki v letu 2014 znaša 30 odstotkov. Zavarovalna osnova = dobiček v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, iz obračuna akontacije dohodnine od do-hodka iz dejavnosti + obračunani obvezni prispevki za socialno varnost ter znižanje in povečanje davčne osnove, preračunano na mesec. Tako ugotovljeni dobiček se v letu 2014 zmanjša za 30 odstotkov.

Zavarovalna osnova za samozaposlene osebe, ki uveljavljajo normirane dohodke Znižanje osnove velja tudi za samostojne podjetnike, ki uveljavljajo normirane odhodke. Zavarovalna osnova samozaposlene osebe, ki uveljavlja normirane dohodke = dobiček (prihodki – 70 odstotkov normiranih stroškov) v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, iz obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti + obračunani obvezni prispevki za socialno varnost ter znižanje in povečanje davčne osnove, preračunano na mesec. Tako ugotovljeni dobiček se v letu 2014 zmanjša za 30 odstotkov.

Višina prihodkov se ugotavlja po računovodskih pravilih po načelu nastanka poslovnega dogodka (po obračunani realizaciji). Prav tako se odpravlja osem zavarovalnih razredov za določitev prispevkov. Zavarovalna osnova samozaposlenega se od 1. 1. 2014 določa individualno glede na njegov doseženi dobiček. Najnižja zavarovalna osnova v letu 2014 je minimalna plača (od leta 2015 do 2018 bo stopnja vsako leto višja za dva odstotka, do končnih 60 odstotkov povprečne letne plače zaposlenih v RS). Zavezanec se lahko zavaruje tudi od zavarovalne osnove, ki presega znesek določene zavarovalne osnove, vendar največ od 3,5-kratnika povprečne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec (doslej je bila najvišja zavarovalna osnova 2,4-kratnik PLP). Od 1. 2. 2014 je izjema osnova za prispevek za zdravstvo, ki ne sme biti nižja od 60 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec. osnova v letu 2014

osnova v letu 2015

osnova v letu 2016

osnova v letu 2017

osnova v letu 2018

Prispevek za zdravstveno varstvo

najmanj 60 % PLP

najmanj 60 % PLP

najmanj 60 % PLP

najmanj 60 % PLP

najmanj 60 % PLP

Prispevek za PIZ

najmanj minimalna plača

najmanj 54 % PLP

najmanj 56 % PLP

najmanj 58 % PLP

najmanj 60 % PLP

Prispevek za SV

najmanj minimalna plača

najmanj 54 % PLP

najmanj 56 % PLP

najmanj 58 % PLP

najmanj 60 % PLP

Prispevek za brezposelnost

najmanj minimalna plača

najmanj 54 % PLP

najmanj 56 % PLP

najmanj 58 % PLP

najmanj 60 % PLP

Če zavarovanec oceni, da zavarovalna osnova ne ustreza pričakovanemu dobičku v tekočem letu, se lahko sam odloči in za naprej plačuje prispevke od zavarovalne osnove, zmanjšane za največ 20 odstotkov, vendar najmanj od minimalnega zneska zavarovalne osnove, ki velja v posameznem obdobju (glej gornjo tabelo). Če v tem primeru zavarovalna osnova, ugotovljena na podlagi dejanskega dobička za to leto, preseže znižano zavarovalno osnovo, od katere so se plačevali prispevki, za več kot 20 odstotkov, se v prihodnjem obdobju prispevki plačujejo od zavarovalne osnove, določene na podlagi dejansko ugotovljenega dobička, povečane za 20 odstotkov. Znižana zavarovalna osnova velja, dokler se ne določi na novo.


10

UNIKUM Januar 2014 _ Kadri in delo _ Obračun prispevkov za samostojne podjetnike v letu 2014

Na podlagi Pravilnika o določanju zavarovalne osnove (Ur. l. RS, št. 89/2013) se zavarovalna osnova na novo določi na podlagi zadnjega obračuna akontacije dohodnine oziroma dohodnine od dohodka iz dejavnosti za mesec po mesecu, v katerem je bil obračun davka predložen davčnemu organu, vendar najpozneje za mesec april.

Oprostitev plačila prispevkov ob prvem vpisu v poslovni register ali drug predpisan register (velja od 1. 7. 2013) Skladno s 14. odstavkom 145. člena ZPIZ-2 so samozaposleni oproščeni plačila prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca po prvem vpisu v poslovni register ali drug register oziroma evidenco: • v prvih 12 mesecih v višini 50 odstotkov zneska prispevka, • v naslednjih 12 mesecih v višini 30 odstotkov zneska prispevka.

Poleg tega se uvaja nov prispevek za zdravstvo v višini 6,36 odstotka (člen 55.a ZZVZZ). Osnova za plačevanje prispevkov je 25 odstotkov povprečne bruto plače v RS za oktober predhodnega koledarskega leta.

Osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic Za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic (popoldanski s. p.) se stopnja prispevka za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicno bolezen s 1. 2. 2014 zvišuje z 0,30 odstotka na 0,53 odstotka od osnove, ki je enaka povprečni bruto plači v Republiki Sloveniji za oktober predhodnega koledarskega leta (55. člen ZZVZZ). Prispevek se plačuje mesečno za obdobje koledarskega leta. Poleg tega se uvaja nov prispevek za zdravstvo v višini 6,36 odstotka (člen 55.a ZZVZZ). Osnova za plačevanje prispevkov je 25 odstotkov povprečne bruto plače v RS za oktober predhodnega koledarskega leta. Prispevke je torej treba plačevati po novem v marcu za februar 2014.

osnova

v znesku

Prispevek za zdravstveno varstvo

0,53 odstotka povprečne bruto plače v RS za oktober predhodnega koledarskega leta

8,09 EUR

Prispevek za zdravstveno varstvo

6,36 odstotka od 25 odstotkov povprečne bruto plače v RS za oktober predhodnega koledarskega leta

24,27 EUR

Prispevek za PIZ

zdaj 32,17 €

zdaj 32,17 EUR

Mesečni zneski prispevkov za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, od 1. 2. 2014.

NE SPREGLEJTE: Novosti, ki jih določa ZMEPIZ-1: Sprememba na področju vlaganja prijav za zaposlene S 1. 1. 2014 je stopil v veljavo Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1, Ur. l. RS, št. 111/2013), ki določa, da mora biti prijava v obvezno pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje za delavca v delovnem razmerju vložena z dnem nastopa dela po pogodbi o zaposlitvi, vendar najkasneje pred začetkom opravljanja dela. Če delavec tega dne iz opravičljivih razlogov ne začne z delom, mora biti prijava vložena najkasneje tisti dan, ki je kot dan nastopa dela dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Odjavo iz zavarovanja vloži delodajalec v roku 8 dni od dneva prenehanja pravnega razmerja. Za zavarovanca, kateremu preneha pogodba o zaposlitvi na podlagi sporazuma oziroma odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca in izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne ali predčasne pokojnine ter je vložil zahtevo za priznanje te pravice, lahko vloži delodajalec odjavo iz zavarovanja največ 30 dni pred prenehanjem delovnega razmerja. Najkasneje od 1. 1. 2016 bodo morali delodajalci vlagati prijave, odjave in spremembe prijav zavarovanja za vsa obvezna socialna zavarovanja v elektronski obliki prek državnega portala za podjetja in podjetnike (e-VEM). Prav tako od 1. 1. 2016 delodajalcem ne bo več treba oddajati na Zavod za pokojninsko in invalidsko

zavarovanje podatkov za prijavo podatkov o osnovi ter spremembe za delavce v delovnem razmerju (obrazci M-4); te podatke bo na ZPIZ posredoval DURS na podlagi podatkov iz obračuna davčnega odtegljaja.

Naknadno plačilo prispevkov za socialno varnost za poslovodne osebe Poslovodne osebe, za katere se ugotovi, da prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje niso plačale oziroma jih niso plačale v predpisani višini, lahko v primeru, da družba, v kateri je bila poslovodna oseba, še obstaja, vložijo na ZPIZ zahtevo za plačilo neplačanih oziroma premalo plačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zahteva se lahko vloži le za plačilo prispevkov, ki se nanaša na obdobje do vključno 31. 12. 2011. O zahtevi zavod odloči z odločbo, s katero določi višino osnove za plačilo prispevkov. Osnova za plačilo oziroma doplačilo prispevkov je mesečna osnova, ki velja za družbenike v skladu z veljavnimi predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju na dan vložitve zahteve. Obdobja, za katera se plačujejo, se upoštevajo v pokojninsko dobo, če so prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačani v roku 30 dni od vročitve odločbe. V primerih plačila prispevkov se vsi davki in prispevki za obvezno socialno zavarovanje obračunajo na način, ki velja za obračunavanje in plačevanje davkov in prispevkov za socialno zavarovanje od izplačanih plač, po stopnjah, veljavnih na dan obračuna davkov in prispevkov za socialno varnost. Družba izplača zavarovancu dohodek iz zaposlitve v višini osnove, ki jo določi zavod z odločbo.


PRAVO _ Nina Orehek

11

DAVEK OD NENAPOVEDANIH DOHODKOV

Zadnja sprememba Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), ki je začela veljati 1. 1. 2014, je prinesla tudi nekaj sprememb na področju obdavčitve nenapovedanih dohodkov fizičnih oseb.

D

avčni organ praviloma izračuna in odmeri davek na podlagi pridobljenih podatkov o premoženju oziroma prihodkih davčnih zavezancev. ZDavP-2 pa davčni organ pooblašča, da lahko v primerih, ko razpoložljivih podatkov o stanju premoženja ni in jih niti ni mogoče popolnoma ugotoviti, predmet obdavčitve ugotovi tudi s cenitvijo (68. in novi 68.a člen). Razen v nekaterih drugih primerih (68. člen) se s cenitvijo lahko odmeri tudi davek za nenapovedane dohodke (novi 68.a člen), če: • davčni organ ugotovi, da davčni zavezanec, ki je fizična oseba, razpolaga s sredstvi za zasebno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki znatno presegajo dohodke, ki jih je davčni zavezanec napovedal; • je davčni organ na drugačen način seznanjen s podatki o sredstvih, s katerimi razpolaga davčni zavezanec – fizična oseba, trošenjem davčnega zavezanca – fizične osebe ali s podatki o pridobljenem premoženju davčnega zavezanca – fizične osebe. V takih postopkih bo davčni organ posameznega davčnega zavezanca – fizično osebo praviloma pozval k predložitvi podatkov o svojem premoženju ali delih premoženja in dohodkih. V taki prijavi premoženja davčni zavezanec navede premoženje, ki ga ima v lasti, zlasti na primer nepremičnine, pravice na nepremičninah in druge premoženjske pravice, premičnine, ki posamično presegajo vrednost 10.000 evrov, deleže v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, katerih vrednost prese-

ga skupaj 10.000 evrov, gotovino in denarna sredstva na računih v bankah in hranilnicah, terjatve in obveznosti iz naslova obligacijskih razmerij, če presegajo 3000 evrov, in druge dohodke. V prijavi premoženja mora posamezen davčni zavezanec navesti število enot premoženja in vrednost posamezne enote premoženja ob pridobitvi ter čas in pravni temelj pridobitve posamezne enote premoženja. Davčni zavezanec mora premoženje na poziv davčnega organa dokazati. V tem postopku je tako dokazno breme v veliki meri na strani davčnih zavezancev. Če v davčnem postopku nadzora nenapovedanih dohodkov davčni organ natančnega obsega premoženja ne bo mogel ugotoviti, bo davčna osnova enaka ugotovljeni razliki med: • vrednostjo premoženja, zmanjšano za obveznosti iz naslova pridobivanja premoženja, sredstev oziroma porabo sredstev; • dohodki, od katerih je bil odmerjen ali obračunan davek, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo. V vsakem posameznem primeru bo davčni zavezanec sodeloval kot stranka postopka in višino od davčnega organa izračunane davčne osnove lahko znižal, če bo dokazal, da je vrednost nižja od predvidene. Od tako končno ugotovljene davčne osnove se bo izračunal in odmeril davek po 70-odstotni stopnji. Davek se šteje za dokončen davek. Postopek obdavčitve nenapovedanih dohodkov se lahko uvede za eno ali več koledarskih let v obdob-

ju zadnjih desetih let pred letom, v katerem bo postopek uveden. Novela ZDavP-2 dalje tudi ne omogoča vštevanja oziroma koriščenja preteklih izgub. Zakon namreč predvideva, da se za davčna leta po obdobjih, za katera se bo odmeril davek od nenapovedanih dohodkov, davčna osnova ne bo mogla zmanjševati zaradi uveljavljanja nepokritih davčnih izgub ali neizkoriščenih delov negativne razlike med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi (izguba), ugotovljenih v obdobjih, za katera se bo odmeril davek. Navedeno velja tudi za druge postopke odmere davka s cenitvijo (68. člen ZDavP-2).

Sprememba zastaranja Z novelo ZDavP-2G se nekoliko spreminjajo tudi določila glede zastaranja. Stari zakon je kot prekinitev zastaranja poznal le pretrganje, ki je povzročilo, da je (zaradi kakega uradnega dejanja davčnega organa) zastaranje začelo teči znova in se čas, ki je pretekel pred pretrganjem, ni vštel v zastaralni rok. Po novem bo mogoče tudi zadržanje zastaranja. Zastaranje pravice do izterjave se zadrži za čas, ko davčni organ zaradi zakonskih razlogov ali teka sodnih postopkov ne more opraviti davčne izvršbe. Čas, ki je pretekel pred zadržanjem, se všteje v zastaralni rok. Ne glede na določbe o zastaranju pravice do odmere in izterjave davčna obveznost preneha, ko poteče deset let od dneva, ko je prvič začelo teči, razen če je bilo zastaranje pravice do izterjave zadržano. V tem primeru se čas zadržanja ne šteje v čas zastaralnega roka.


PRAVO

12

NOVELA ZFPPIPP-F

_ Nina Orehek

Zadnja novela ZFPPIPP (ZFPPIP-F) prinaša zelo veliko novosti in nekatere med njimi popolnoma spreminjajo temeljne določbe insolvenčnih postopkov. Novela spreminja pravila postopka poenostavljene prisilne poravnave, uvaja posebna pravila za prisilno poravnavo nad srednjo ali veliko družbo, dodana je možnost uvedbe postopka ponovne prisilne poravnave, pomembneje se spreminja tudi vloga upnikov v postopkih prisilnih poravnav in stečajev. Novost je tudi predhodni postopek preventivnega prestrukturiranja.

S

preminja se 14. člen, ki po novem določa, da je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik postal trajneje nelikviden, če zamuja več kot 2 meseca (prej 3) s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ali s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka. Hkrati je dodan novi 5. odstavek: če je nad dolžnikom tekel postopek prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, ki je bil končan s pravnomočno potrditvijo prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, velja – če se ne dokaže drugače –, da je s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave prenehal položaj insolventnosti dolžnika. Glede na podlago nastanka terjatve zakon po novem ločuje med finančno in poslovno terjatvijo (novi 20.a člen). Spremembe postopka poenostavljene prisilne poravnave (veljajo tudi za postopke, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona): • lahko se vodi tudi nad majhno družbo in nad s. p., ki izpolnjuje merila, ki jih izpolnjujejo majhne družbe (prej le za mikrodružbe in mikro s. p.); • enako kot v klasični prisilni poravnavi se uporabijo določila glede omejitve dolžnikovih poslov; • dolžnik mora v enem mesecu po začetku postopka sodišču predložiti

posodobljeni seznam terjatev, za katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava, izdelan po stanju na dan začetka postopka prisilne poravnave, in izjavo, da posodobljeni seznam terjatev resnično in pošteno prikazuje stanje navadnih terjatev upnikov ob začetku postopka prisilne poravnave (izjava mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa); če dolžnik tega ne predloži, sodišče zavrne poenostavljeno prisilno poravnavo; • pravni učinki potrjene poenostavljene prisilne poravnave učinkujejo samo za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev; • o poenostavljeni prisilni poravnavi sme glasovati le upnik, katerega terjatev je navedena v posodobljenem seznamu terjatev; • upnik lahko glasuje tako, da izreče soglasje s pisno izjavo o soglasju za sprejetje ali z dolžnikom sklene pogodbo o soglasju za sprejetje; • spreminja se tudi vsebina upnikove izjave o soglasju; • izid glasovanja o sprejetju prisilne poravnave mora preveriti notar in o tem sestaviti notarski zapisnik. Črtana je določba 2. odstavka 143. člena, v skladu s katero je moral dolžnik v prisilni poravnavi upnikom ponuditi najmanj 50-odstotno poplačilo v obdobju, ki ne sme biti daljše od štirih let. Spremenjen je tudi namen prisilne poravnave. Ta se vodi za izvedbo finančnega prestrukturiranja dolžnikovega podjema, ki zagotavlja, da: • sedanji družbeniki dolžnika lahko obdržijo samo tak delež v osnov-

nem kapitalu dolžnika, ki ustreza vrednosti preostalega premoženja dolžnika, ki bi ga prejeli, če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek; • se upnikom zagotovijo ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek, ob upoštevanju vrstnega reda in drugih pravil poplačila prednostnih, navadnih in podrejenih terjatev ter zavarovanih terjatev v stečajnem postopku; • se nadaljuje poslovanje dolžnikovega podjema oziroma rentabilnega dela tega podjema. Določena so nova posebna pravila za prisilno poravnavo nad srednjo ali veliko družbo (novi 221.h do 221.z členi), v okviru katerih je mogoča ponovna prisilna poravnava, tudi če dolžnik še ni izpolnil vseh obveznosti iz prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave. Ena od pomembnejših novosti je postopek preventivnega prestrukturiranja, ki se lahko vodi le nad srednjo ali veliko kapitalsko družbo, nad katero je dovoljeno voditi postopek prisilne poravnave. Ta postopek se vodi z namenom, da dolžnik, za katerega je verjetno, da bo v obdobju enega leta postal insolventen, skupaj s sodelovanjem upnikov s sporazumom o finančnem prestrukturiranju prepreči nastanek insolventnosti. Po novem tudi ne bo več izbrisa stečajnega dolžnika iz registra, če njegova sredstva ne bi zadoščala za kritje predujma (črtanje 7. odstavka 233. člena).


STROKOVNA MNENJA IR

13

MNENJA Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

1_

Izstop iz sistema DDV

vprašanje o inšpektorju, ki lahko katerikoli dan pride v gostilno štet zalogo pijače in preverjat, ali so zavedene vse nabave hrane na kartico. Nekateri gostinci, ki imajo dvostavno knjigovodstvo, vodijo še ročne kartice nabave in porabe za vsak dan, da lahko izdelajo mesečno inventuro in porabo. Ali lahko tudi taki ne vodijo več ročnih evidenc, saj je vse finančno knjiženo v knjigovodstvu? Programa za vodenje zalog nimajo.

Podjetje ne želi več biti identificirano za namene DDV. Opravlja samo promet storitev z EU. Zanima nas, ali sploh sme izstopiti iz sistema DDV in kako označiti ta izstop v vlogi za izbris.

Mnenje Davčni zavezanec, ki opravlja samo storitve, obdavčljive zunaj EU pri prejemniku storitve, ne dosega praga obdavčljivega prometa 50.000 evrov, zato kot razlog za izstop iz sistema DDV označi križec pri ›promet pod 50.000 evrov‹. Iz sistema DDV kot redni davčni zavezanec lahko izstopi, vendar mora ta davčni zavezanec pridobiti posebno ID-številko za namene DDV, če opravlja storitve za davčne zavezance iz EU, obdavčene pri prejemniku storitve (točka e 1. odstavka 79. člena ZDDV-1). Davčni zavezanec, ki izstopi iz sistema DDV, ker njegov promet ne presega praga obdavčljivega prometa 50.000 evrov po 1. odstavku 94. člena ZDDV-1, nima pravice do odbitka vstopnega DDV. V vašem primeru bi torej davčni zavezanec lahko izstopil iz sistema DDV kot redni davčni zavezanec in potem oddal vlogo za posebnega davčnega zavezanca, ki bi to posebno identifikacijsko številko dobil za namene poslovanja s temi tujimi davčnimi zavezanci, ne pa za domač promet. O opravljanju storitev tujim davčnim zavezancem, ki so obdavčene pri prejemniku storitve, se poroča v obračunu DDV in rekapitulacijskem poročilu, če so obdavčene z DDV v državi prejemnika storitve (torej da niso oproščene v državi prejemnika storitve). Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 83/2012. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 102/2012.

2_

Knjiženje zalog v gostinstvu V vašem glasilu smo prebrali, da tistim, ki vodijo dvostavno knjigovodstvo (za gostince), ni treba voditi materialnega knjigovodstva za pijačo in hrano. Prosimo za odgovor na

Mnenje Računovodski standardi (tako slovenski kot mednarodni) nimajo zapisane zahteve, da je vodenje analitičnega knjigovodstva zalog obvezno. O tem se odloči vsako podjetje glede na svoje potrebe in organiziranost. Tako je določeno tudi v 7. točki SRS 22, ki velja za pravila skrbnega računovodenja. Vodenje analitičnega knjigovodstva je torej obvezno le tedaj, če tako zahteva druga zakonodaja, drugače je svobodna odločitev podjetja. In podjetja se za to knjigovodstvo odločajo takrat, kadar jim prinaša več koristi kakor stroškov – običajno analitske informacije za potrebe odločanja (kdaj nabaviti kakšno surovino, kje so možni prihranki, kolikšna je lastna cena katerega od proizvodov in podobno). Seveda je treba nekako zagotoviti tudi podatke za potrebe izkazovanja vrednosti zalog v bilanci stanja, torej v glavni knjigi, in odhodkov za potrebe sestave izkaza poslovnega izida in s tem posredno tudi ugotovitve davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb. Vendar se podatki o stanju zaloge in odhodkih lahko zagotavljajo tudi drugače, denimo z dovolj rednim popisom in urejenimi prevzemnimi dokumenti. Vodenje materialnih kartic je torej odločitev poslovodstva vsake organizacije. Vodenje knjigovodstva lahko le priporočamo za verodostojnejše izkazovanje zalog in odhodkov za zaloge, v določenih dejavnostih ali specifičnih pogojih poslovanja pa bi bilo to celo neekonomično in neracionalno. Smotrno ga je uvesti tudi tam, kjer gre za večjo možnost davčnih utaj in zasebne rabe sredstev podjetja in kjer so spet – zaradi določene specifike dejavnosti – lahko odhodki višji od primerljivih pri relevantni konkurenci. Če ob davčnem inšpekcijskem pregledu ne moremo dokazati resničnosti in poštenosti izkazanih odhodkov, lahko sledi ocena odhodkov, torej ocena davčne osnove. Nam edini znan predpis, ki bi določal obvezno vodenje materialnega knjigovodstva v gostinski dejavnosti, je Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost; izdal ga je minister za finance. Če poznate še kakšnega, bomo zelo veseli povratne informacije. Že naslov tega pravilnika (in potem še prvi člen pravil-


14

UNIKUM Januar 2014 _ Strokovna mnenja IR

nika) pove, da velja za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. Torej davčni, tržni ali katerikoli inšpektor ne more zahtevati štetja zalog pijače na katerikoli dan, če dnevno ne vodite analitičnega knjigovodstva zalog (sem štejemo tudi ›ročne‹ materialne kartice), gostinski obrat pa posluje v podjetju, ki je gospodarska družba (na primer d. o. o.). Nadalje, 3. odstavek 2. člena jasno določa: »Osebe iz prejšnjega člena, ki opravljajo gostinsko in slaščičarsko dejavnost in poslovnih knjig ne vodijo po sistemu dvostavnega knjigovodstva, morajo voditi tudi evidenco nabave in porabe pijač in živil.« Pravilnik torej za tiste fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in ki vodijo poslovne knjige dvostavno, ne zahteva vodenja evidenc za pijače in živila po pravilniku. Isto je povedano potem še enkrat v 14. členu pravilnika: »Evidenco nabave in porabe pijač in živil morajo voditi zavezanci iz 3. odstavka 2. člena tega pravilnika.« 15. in 16. člen vsebujeta natančna navodila o vodenju evidence za pijačo in hrano, vendar kot že citirano in pojasnjeno, to velja izključno za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, in le za tiste, ki ne vodijo knjig dvostavno. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012. • Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, Ur. l. RS, št. 138/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 21/2013.

3_

Začasni izvoz Februarja smo s sejma uvozili 36 strojev na zalogo, aprila pa smo se dogovorili z stranko iz tretje države, da jim bomo 12 strojev dali v 24-mesečni najem. Stroji bodo uvoženi v tretjo državo na podlagi proforma računa na začasni uvoz, mesečno pa bomo izstavljali fakturo za najem. Po končanem najemu jih bodo odkupili po simbolični ceni. Ker so bili stroji na zalogi, bi jih najprej prenesli v osnovna sredstva s 50-odstotno amortizacijsko stopnjo, po končanem najemu pa odprodali osnovno sredstvo. Je to pravilno? Na obrazcu DDV-O za februar je bil celoten znesek vpisan pod nabave blaga ali storitev; ali moramo ob preknjižbi na OS to popraviti tudi na obrazcu DDV-O? Na katero klavzulo se je treba sklicevati na fakturi za najem? Kaj se zgodi po 24 mesecih, ko bo stranka delala stalni uvoz: ali bo treba izstaviti fakturo na podlagi fakture in kasneje izdati stranki dobropis za prejete najemnine?

Mnenje Postopek začasnega izvoza (z zvezkom ATA) je namenjen izvozu blaga, ki se po končanem obdobju, za katero je bilo izvoženo, vrne v Slovenijo. Kadar to upravičujejo okoliščine in dovoljuje notranja zakonodaja, se sme začasni uvoz končati s sprostitvijo v prosti promet. Vendar predvidevamo, da v tem primeru po zakonodaji države uvoznice ne

bo ustrezno, da bi carinili po fakturi, na kateri bo zaračunan odkup po simbolični ceni. Iz vašega dopisa izhaja, da gre v bistvu za finančni najem, saj omenjate, da bo najemnik kupil opremo na koncu najema po simbolični ceni. Zato postopek začasnega izvoza za vaš primer ne bi bil ustrezen. Ob finančnem najemu bi evidentirali terjatev iz naslova finančnega najema (temeljni konto 072) namesto na konto opremo (040). Z vidika davka na dodano vrednost velja, da se najem, pri katerem je določeno, da se po njegovem končanju lastninska pravica prenese na najemnika po 2. odstavku 6. člena ZDDV-1, šteje za dobavo blaga, zato bi se v tem primeru na računu sklicevali na točko a 1. odstavka 52. člena ZDDV-1, če boste kot prodajalec opravili izvozni postopek za to blago in razpolagali z dokazili o tem izvoznem postopku po zakonodaji DDV. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur.l. RS, št. 117/2006, Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 83/2012. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 102/2012. • Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.), 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 3/2007, 12/2008, 1/2010, 80/2011, 2/2012, 64/2012.

4_

Plačilo po pogodbi o sponzoriranju S športnikom imamo sklenjeno sponzorsko pogodbo, mesečno mu nakazujemo po 200 evrov. On ima v zameno objavljen naš logotip na dresu. Sponzorstvo je predmet dohodnine. Zanima nas, ali mi odvajamo kakšen davek, ali moramo izpolniti kakšen obrazec REK oziroma ali mora to storiti sam in prijaviti dohodke v dohodnino.

Mnenje Navajate, da plačujete dohodke iz sponzorstva športniku, ki je po sponzorski pogodbi dolžan objavljati vaš logotip na njegovem dresu. Glede na to, da posebej ne izpostavljate njegovega statusa, predvidevamo, da ste sklenili pogodbo z njim kot fizično osebo, ne da bi imel kakršenkoli status (npr. ni samostojni podjetnik, ni samostojni športnik, vpisan v razvidu samostojnih športnikov, ni študent …). Iz vašega primera izhaja, da športnik dosega dohodke v neodvisnem razmerju z vašo družbo. Odprto ostane še vprašanje, ali dosega posamezne dohodke v neodvisnem razmerju ali pa opravlja dejavnost. Če dosega dohodek kontinuirano in ga namerava pridobivati dlje časa, se šteje, da opravlja dejavnost. Zato bi bil športnik dolžan izdajati račune za opravljene storitve sponzoriranja in plačevati davek od dohodkov iz dejavnosti (če je samostojni podjetnik) oziroma davek od dohodkov pravnih oseb (če ima d. o. o. za opravljanje teh storitev). Če statusa samostojnega podjetnika oziroma športnika še nima organiziranega, je obdavčitev z


15

www.iracunovodstvo.eu

normiranimi odhodki (priznani odhodki v višini 70 odstotkov davčno priznanih prihodkov) ena od rešitev glede obdavčitve njegovega dobička iz dejavnosti. Druga rešitev pri obdavčitvi samostojnega podjetnika oziroma samostojnega športnika je prek dejanskih odhodkov. Obremenitev s prispevki za socialno varnost pri samostojnem podjetniku je odvisna od tega, ali je ta podjetnik zavarovan iz tega naslova ali ni. Če športnik ne bi dosegal teh dohodkov iz naslova opravljanja dejavnosti, ampak kot posamezne neodvisne dohodke, bi bilo treba te dohodke obdavčiti po 3. odstavku 38. člena Zakona o dohodnini kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja in zanje plačati akontacijo dohodnine od drugega pogodbenega razmerja. Obdavčitev je odvisna od vrste pogodbe, vendar ste v tem primeru dolžni zanj plačati ustrezne dajatve kot plačnik davka po 58. členu Zakona o davčnem postopku. Plačilo storitve po pogodbi o delu po Obligacijskem zakoniku je predmet posebnega davka na določene prejemke (25 odstotkov od bruto izplačila fizični osebi). Hkrati ste dolžni za to fizično osebo plačati tudi prispevek za PIZ po ZPIZ-2 v višini 8,85 odstotka. Prispevek za ZZZS ob izplačilu dohodka po civilni pogodbi pa od 1. 2. 2014 znaša 0,53 odstotka od bruto dohodka. Prejemnik dohodka po pogodbi o delu iz bruto dohodka plača prispevek za zdravstveno varstvo (od 1. 2. 2014) in 15,5-odstotni prispevek za pokojninsko zavarovanje (če ni zavarovan na drugi podlagi za polni delovni čas ali upokojenec). Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Ur. l. RS, št. 117/2006, 33/2007. Odl. US: U-I-198/05-12, 45/2007. Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010-UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6, 106/2010, 9/2011-ZUKD-1, 13/2011-UPB7, 9/2012. Odl. US: U-I-18/11-10, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 71/2012. Odl. US: U-I-76/11-15, 75/2012, 94/2012, 102/2012. • Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), Ur. l. RS, št. 117/2006, 24/2008-ZDDKIS, 125/2008, 20/2009-ZDoh-2D, 47/2009. Odl. US: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.), 110/2009 (1/2010 popr.), 43/2010, 97/2010, 13/2011-UPB4, 32/2012, 94/2012. • Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Ur. l. RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.), 26/2007-ZSDU-B, 33/2007-ZSReg-B, 67/2007-ZTFI (100/2007 popr.), 10/2008, 68/2008, 23/2009. Odl. US: U-I-268/06-35, 42/2009, 65/2009-UPB3, 83/2009. Odl. US: U-I-165/08-10, Up-1772/08-14, Up-379/09-8, 33/2011, 91/2011, 100/2011 Skl.US: U-I-311/11-5, 32/2012, 57/2012.

5_

Delo prokurista Z dnem 1. 4. 2013 se je direktor upokojil, z njim je bila podpisana pogodba za prokuro za zastopanje podjetja. V pogodbi je določeno, da se mu izplačuje nagrada v višini 783,66 evra mesečno. Poleg tega mu pripada povračilo potnih stroškov, reprezentančnih in drugih stroškov, ki nastanejo prokuristu in so v interesu in korist družbe. Za službene namene ima na voljo tudi službeno vozilo in mobilni telefon. Ali mu pripada tudi nadomestilo za malico in prevoz na delo?

Mnenje Dohodki prokuristov, ki so pooblaščeni le za zastopanje družbe (kot je opredelitev prokuristov določena v 33.–38. členu ZGD-1), se skladno z 38. členom ZDoh-2 štejejo kot dohodki iz drugega pogodbenega razmerja. V tem primeru kakršnokoli izplačilo (dohodek za zastopanje, boniteta, povračilo stroškov na službenih poteh, povračilo stroškov prevoza na delo, prehrane med delom) pomeni povečanje davčne osnove, ob izplačilu pa poročate na obrazcu REK-2. To pomeni, da prokurist prejema izključno obdavčljive dohodke. Ali je prokurist upravičen do povračila stroškov za prehrano med delom in prevoz na delo, boste določili v pogodbi o prokuri. Če bo upravičen do takega povračila, se bo znesek všteval v njegovo davčno osnovo. Dejanske stroške lahko oseba z ugovorom pri letni dohodnini upošteva kot znižanje davčne osnove (poleg že upoštevanih 10 odstotkov normiranih stroškov). Pri dohodkih po pogodbi o prokuri se od bruto dohodka po 1. 2. 2014 obračuna in plača 6,36-odstotni prispevek za zdravstveno varstvo in dohodnina v višini 25 odstotkov. Osnova za dohodnino je bruto dohodek, zmanjšan za 10 odstotkov normiranih stroškov in 6,36 odstotka prispevka za zdravstveno varstvo. Na bruto dohodek se obračuna in plača 8,85-odstotni prispevek za PIZ in prispevek za poškodbe pri delu (do 1. 2. 2014 v višini 4,58 evra, od 1. 2. 2014 pa v višini 0,53 odstotka od bruto dohodka). Posebni davek na določene prejemke se na podlagi določil 1. alineje 3. odstavka 3. člena Zakona o posebnem davku na določene prejemke (ZPDDP) od dohodkov, prejetih na podlagi pogodb o prokuri, ne plačuje. Predlagamo, da preučite pojasnilo DURS, št. 4210126/2010-2 (01031-08), z dne 13. 9. 2010, iz katerega izhaja, da vsebino dela prokurista s pogodbo o prokuri lahko razširite tudi na vodenje družbe. V tem primeru se bo dohodek prokurista skladno z 37. členom ZDoh-2 obravnaval kot dohodek iz delovnega razmerja. V tem primeru se dohodek in boniteta vštevata v davčno osnovo, ob izplačilu poročate na obrazcu REK-1. Povračila stroškov med delom in povračilo stroškov na službeni poti se ne vštevajo v davčno osnovo prejemnika, če so izplačani pod pogoji in do višine uredbe vlade. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Ur. l. RS, št. 13/11-UPB7. • Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, Ur. l. RS, št. 104/2006, 76/2008. • Pojasnilo DURS, št. 4210-126/2010-2 (01031-08), z dne 13. 9. 2010. • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), Ur. l. RS, št. 96/2012.

6_

Prenehanje po skrajšanem postopku – odpoved delavcem Kolikšen naj bo ob prenehanju d. o. o. po skrajšanem postopku brez likvidacije odpovedni rok zaposlenih delavcev? Imamo tudi enega zaščitenega delavca (starost) in nas zanima, ali je v tem primeru kakšna posebnost. Kdaj se lahko izvede izbris družbe (sklep družbe o prenehanju po skrajšanem postopku brez


16

UNIKUM Januar 2014 _ Strokovna mnenja IR

likvidacije) – v času teka odpovednih rokov ali po njihovem poteku?

7_

Mnenje Pri odgovoru smo domnevali, da se vprašanja nanašajo na prenehanje po skrajšanem postopku družbe z omejeno odgovornostjo. 1. V tem primeru se uporablja 107. člen ZDR-1, ki določa primere odpravnine za druge primere prenehanja delodajalca, med katere lahko uvrstimo tudi prenehanje po skrajšanem postopku. Za te primere velja, da lahko delodajalec skladno z določbami ZDR-1 o odpovedi pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov redno odpove pogodbo o zaposlitvi zaposlenim delavcem s 30-dnevnim odpovednim rokom. Ti delavci imajo pravico do odpravnine po 108. členu ZDR-1. Po 2. odstavku 114. člena ZDR-1 varstvo starejših delavcev, ki so varovani po tej določbi, ne velja za primer uvedbe postopka prenehanja delodajalca, kar pomeni, da starejši delavec v primeru uvedbe prenehanja družbe po skrajšanem postopku ni varovan na način, da mu ne bi mogli odpovedati pogodbe o zaposlitvi. 2. Izbris družbe je možen tudi med tekom odpovednega roka, če so predhodno poravnane vse obveznosti do delavcev in izpolnjeni vsi zakonski pogoji za prenehanje po skrajšanem postopku (glej 425.–429. in 522. člen Zakona o gospodarskih družbah). Med drugim je treba predlogu za izbris družbe po skrajšanem postopku priložiti notarsko overjeno izjavo vseh družbenikov, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Po komentarju ZGD-1 (Ivanjko, Veliki komentar ZGD-1, 2. knjiga, GV Založba, 2007, str. 804) pogoj za prenehanje družbe po skrajšanem postopku ni izpolnjen, če so družbeniki v trenutku sprejemanja sklepa vedeli za kakršnokoli še neplačano obveznost družbe, na primer obveznost za izplačilo odpravnine). Zato menimo, da je možen izbris družbe, ki bo prenehala po skrajšanem postopku, tudi med odpovednim rokom, če je bila delavcem poravnana obveznost iz naslova odpravnin, saj morajo biti obveznosti iz naslova odpravnin in drugih, družbenikom znanih obveznosti družbe, poravnane ob podpisu notarsko overjene izjave, ki je priloga k predlogu za izbris družbe po skrajšanem postopku. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi (SRS), Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.), 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 3/2007, 12/2008, 1/2010, 80/2011, 2/2012, 64/2012. • Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Ur. l. RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.), 26/2007-ZSDU-B, 33/2007-ZSReg-B, 67/2007-ZTFI (100/2007 popr.), 10/2008, 68/2008, 23/2009. Odl. US: U-I-268/06-35, 42/2009, 65/2009-UPB3, 83/2009. Odl. US: U-I-165/08-10, Up-1772/08-14, Up-379/09-8, 33/2011, 91/2011, 100/2011. Skl. US: U-I-311/11-5, 32/2012, 57/2012. • Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Ur. l. RS, št. 21/2013.

Koriščenje olajšav za nabavo strojev Podjetje (s. p.) je v letu 2012 nabavilo dva stroja za opravljanje dejavnosti. Od nabav je uveljavilo 40-odstotno olajšavo za investiranje v nabavo strojev, ki jo bo koristilo pri davčnem obračunu za leto 2013. Samostojni podjetnik pa se je odločil, da bo v letu 2014 nehal opravljati osnovno dejavnost, izdelavo orodij za brizganje termoplastov (za kar je tudi nabavil stroje), s. p.ja ne bo zaprl, ampak bo stroje dal v najem drugemu podjetju (d. o. o.), v katerem je 24-odstotni lastnik, in mu zaračunaval najemnino. Tako namerava tudi ›prezaposliti‹ delavce iz s. p.-ja na ta že obstoječi d. o. o. Ali je davčno sporno, da si je v letu 2012 upošteval olajšavo za investicije, potem pa dal stroje v najem (stroji bojo ostali last s. p-ja)? S. p. namerava večino osnovnih sredstev, strojev (razen zadnjih dveh, nabavljenih v letu 2012) prodati že delujoči družbi z omejeno odgovornostjo in prezaposliti delavce. Obdržal bi enega delavca in en stroj, na katerem bi ta delavec delal, in dva stroja, nabavljena v letu 2012; ta dva bi dal v najem. Ali je tukaj kaj spornega glede koriščenja olajšave za investicije v stroje? Stroji, ki jih bo prodal, so bili nabavljeni najkasneje v letu 2009.

Mnenje Z vidika 66.a člena Zakona o dohodnini bi vam bila olajšava za investiranje priznana v letu nabave strojev, hkrati pa je ne bi bilo treba vrniti, če jih ne bi odtujili prej kot v treh letih po letu vlaganja. Po tem členu tudi ni treba vrniti davčne olajšave, če se v tem vmesnem obdobju zamenja vrsta uporabe tega sredstva, npr. najprej za proizvodnjo in potem za dajanje v najem, dokler gre po vsebini za poslovni, in ne finančni najem (glej kriterije za finančni najem strojev po SRS 1.57 in 1.58). Vendar taka obdavčitev velja le v primeru, da to ustreza gospodarski (ekonomski) vsebini dogodkov. Iz vašega modela spremembe poslovanja je nekako razvidno, da je motiv, da daje s. p. v najem le tiste stroje, za katere mu ni treba vrniti davčne olajšave, s čimer se lahko očita izogibanje obdavčitvi po 5. in 74. členu Zakona o davčnem postopku. V tem primeru poslovanja bi bil običajnejši model preoblikovanja podjetnikovega podjetja na prevzemni d. o. o. (če je to preoblikovanje glede konkretne okoliščine ob upoštevanju pravil ZGD-1 možno) ali dajanje vseh strojev v poslovni najem prek podjetnikovega podjetja, ki bi bila njegova registrirana dejavnost. Prenos podjetnikovega podjetja na prevzemni d. o. o., v katerem je ta fizična oseba že tudi družbenik in za katerega bi uveljavljali nevtralno davčno obravnavo, bi rešilo tudi kakšno drugo vprašanje v zvezi s prenosom poslovanja, kot npr. ustreznega plačila za prenesene posle na drug d. o. o. To vprašanje je sicer aktualnejše pri povezanih osebah, kar pa morda ne ustreza vašemu primeru, ker omenjate le 24-odstotno lastniško udeležbo te fizične osebe (podjetnika) v drugem d. o. o. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja:


17

www.iracunovodstvo.eu

• Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Ur. l. RS, št. 117/2006, 33/2007. Odl. US: U-I-198/05-12, 45/2007. Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010-UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6, 106/2010, 9/2011-ZUKD-1, 13/2011-UPB7, 9/2012. Odl. US: U-I-18/11-10, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 71/2012. Odl. US: U-I-76/11-15, 75/2012, 94/2012, 102/2012. • Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), Ur. l. RS, št. 117/2006, 24/2008-ZDDKIS, 125/2008, 20/2009-ZDoh-2D, 47/2009. Odl. US: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.), 110/2009 (1/2010 popr.), 43/2010, 97/2010, 13/2011-UPB4, 32/2012, 94/2012. • Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.), 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 3/2007, 12/2008, 1/2010, 80/2011, 2/2012, 64/2012. • Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Ur. l. RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.), 26/2007-ZSDU-B, 33/2007-ZSReg-B, 67/2007-ZTFI (100/2007 popr.), 10/2008, 68/2008, 23/2009. Odl. US: U-I-268/06-35, 42/2009, 65/2009-UPB3, 83/2009. Odl. US: U-I-165/08-10, Up-1772/08-14, Up-379/09-8, 33/2011, 91/2011, 100/2011. Skl. US: U-I-311/11-5, 32/2012, 57/2012.

8_

prejemnik teh storitev (po 1. odstavku 25. člena ZDDV-1). Če pa bi samostojna podjetnica opravljala storitve za slovenskega davčnega zavezanca (npr. slovensko podjetje s slovensko ID za DDV), ki bi tudi prejel te storitve, ji ne bi bilo treba pridobiti identifikacijske številke za DDV, če ne dosega obdavčljivega prometa 50.000 evrov po 1. odstavku 94. člena ZDDV-1. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 83/2012. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 102/2012.

9_

Prevajalske storitve, zaračunane v tujino Zanima nas, ali lahko naša stranka, ki se je izbrisala iz seznama davčnih zavezancev in izvaja prevajalske storitve, izstavlja račun v EU. Prevajalka (samostojna podjetnica) izdaja račun za prevajalske storitve slovenski podružnici s sedežem v Nemčiji, ki ima nemško identifikacijsko številko. Naročilo za opravljeno storitev dobi od slovenske družbe.

Odbitek DDV Z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo smo sklenili pogodbo o financiranju upravičenih stroškov za izvajanje naših nalog. V pogodbi piše, da DDV ni upravičen strošek. Ali si lahko DDV poračunamo, čeprav naše aktivnosti, ki se financirajo, niso neposredno vezane na tržno dejavnost, oziroma jih delno financiramo tudi z izvajanjem reklamnih storitev in dajanjem pisarniških prostorov in predavalnice v uporabo. V teh primerih zaračunavamo DDV.

Mnenje Mnenje Omenjate, da samostojna podjetnica, ki opravlja prevajalske storitve, nima identifikacijske številke za namene DDV. Ta samostojna podjetnica pa opravlja storitve za podružnico v Nemčiji, za katero domnevamo, da trajno razpolaga s človeškimi in materialnimi viri v tolikšni meri, da lahko prejme in uporabi te prevajalske storitve, ki jih zanjo opravi samostojna podjetnica iz Slovenije. Podružnica v Nemčiji ima identifikacijsko številko za namene DDV v Nemčiji. Po 4. odstavku 78. člena ZDDV-1 velja, da mora vsak davčni zavezanec, ki ima sedež v Sloveniji in opravlja storitve na ozemlju druge države članice, za katere se šteje, da je plačnik DDV izključno prejemnik storitev, davčnemu organu predložiti zahtevek za pridobitev identifikacijske številke za DDV. Za ta namen lahko dobi posebno identifikacijsko številko, ki služi zgolj za opravljanje storitev davčnemu zavezancu iz druge države članice EU, ne pa tudi za opravljanje storitev, ki se štejejo za obdavčljive na območju Republike Slovenije. Ta identifikacijska številka je potrebna, ker je nujno tudi poročanje o tako opravljenih storitvah v rekapitulacijskem poročilu, ki služi izmenjavi informacij o nastanku davčne obveznosti pri prejemniku storitev (pa tudi blaga) v drugi državi članici EU. Zato ugotavljamo, da je samostojna podjetnica dolžna pridobiti posebno identifikacijsko številko za namene DDV, če opravlja storitve za davčnega zavezanca v drugi državi članici EU (podružnico v Nemčiji), ker se šteje, da so prevajalske storitve obdavčene pri tej podružnici, ki je

Določilo razpisa oziroma pogodbenega določila pri prejemu državne podpore (subvencije), da DDV ni upravičen strošek, ne vpliva na vašo obdavčitev z davkom na dodano vrednost oziroma na pravico do odbitka vstopnega davka. To določilo pomeni le, da davka na dodano vrednost, če vam je zaračunan, ne morete uveljavljati v zahtevku za povračilo s strani MGRT in si ga bodisi odbijate (če izpolnjujete pogoje po 62.–72. členu ZDDV-1) v obračunu DDV-O bodisi je vaš strošek, torej strošek, ki ni sofinanciran od države. Taka klavzula je v večini razpisov in ne vpliva na vaš obračun DDV-O. DDV si torej odbijate ne glede na to klavzulo v pogodbi, če izpolnjujete splošne pogoje po ZDDV-1. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 83/2012.


ROKOVNIK

18

Da ne pozabim: PRAVNE OSEBE:

FIZIČNE OSEBE (s.p.): DURS-Vloga za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2013

do 5. feb. 10. feb. 14. feb. 15. feb.

POZOR! Preverite ustreznost sprememb vaših odhodkov financiranja.

Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb (mesečno)

20. feb.

28. feb.

na dan 20.12.2013

na dan 22.1.2014

3-mesečni

0,292

0,301

6-mesečni

0,388

0,406

12-mesečni

0,559

0,570

AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti Obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance

Intrastat poročilo

ETN - poročanje o prodajah in najemih, sklenjenih v preteklem mesecu

18. feb.

EURIBOR

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov Rekapitulacijsko poročilo 01/2014 in hkrati DDV-O 01/2014 Banka Slovenije - poročilo: BST, KRD, DVP, SN-T

Vir: EURIBOR, The benchmark rate of the Euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (22.1.2014)

Statistika finančnih računov za IV. četrtletje 2013 DURS - obračun in plačilo DDV 01/2014 Poročilo o dobavah (76.a člen) 01/2014 Banka Slovenije - SKV Predložitev obračuna in plačilo davka na finančne storitve

Plačila v gotovini Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovino po ZDavP-2*

AJPES-Letno poročilo za osebe javnega prava AJPES-Letno poročilo za nepridobitne organizacije (pravne osebe zasebnega prava) DURS-Napoved za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev DURS-napoved za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah

Najvišji dovoljeni znesek prejema gotovinskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga v RS po ZPPDFT**

Variabilni del priznane obrestne mere JAN. 2014

EUR

USD

JPY

GBP

CHF

Do vključno 1 meseca

0,21400 %

0,16830 %

0,10857 %

0,48938 %

-0,00500 %

Do vključno 3 mesecev

0,28400 %

0,24285 %

0,14786 %

0,52500 %

0,02300 %

Do vključno 6 mesecev

0,38700 %

0,34640 %

0,20893 %

0,62125 %

0,07740 %

12 mesecev

0,55500 %

0,58260 %

0,37286 %

0,90781 %

0,20940 %

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.durs.gov.si/si/aktualno/obrestne_mere_za_obresti_na_ posojila_med_povezanimi_osebami_na_podlagi_pravilnika_o_priznani_obrestni_meri/ (22.1.2014)

Vrsta izplačila za

420 EUR

15.000 EUR

* 36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 ** 37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti Obdobje od 1.1.2014 do 30.6.2014

8,25 %

MF in Uradni list RS št. 1/2014 (3.1.2014) http://www.uradni-list.si/1/content?id=116003#!/Visinapredpisane-obrestne-mere-zamudnih-obresti

Prejemki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008)

JANUAR 2014

Za delavce po KP za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS, št. 73/2008 in 55/2010)

PREHRANA MED DELOM

Če delavec dela vsaj štiri ure na dan 4,90 EUR.

Prisotnost na delu štiri ure ali več - do 6,12 EUR na dan; če je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali več - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Najmanj v višini 70% cene najcenejšega javnega prevoza; Če ni možnosti uporabe javnega prevoza, v višini 0,18 EUR oz. v višini, ki jo določa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; Če se iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javni prevoz - do 0,18 EUR na km razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V SLOVENIJI

Nad 6 do 8 ur 6,20 EUR. Nad 8 do 12 ur 8,50 EUR. Nad 12 ur 17,00 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

Nad 12 do 24 ur do 21,39 EUR. Nad 8 do 12 ur do 10,68 EUR. Nad 6 do 8 ur do 7,45 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, ki se ne všteva v davčno osnovo, zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

V skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.

Do višine dejanskih stroškov; za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - kilometrina do 0,37 EUR na km.

TERENSKI DODATEK

4,00 EUR na dan.

Do 4,49 EUR na dan, pod pogojem, da delavec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča ali izven sedeža delodajalca.

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Do 334 EUR na mesec, pod pogojem, da delavec zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine.

JUBILEJNA NAGRADA

Pri zadnjem delodajalcu*: Za 10 let delovne dobe: v višini 40% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 618,50 EUR**. Za 20 let delovne dobe: v višini 60% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 927,75 EUR**. Za 30 let delovne dobe: v višini 80% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 1.237,00 EUR**.

Za 10 let delovne dobe: 460 EUR. Za 20 let delovne dobe: 689 EUR. Za 30 let delovne dobe: 919 EUR. Za 40 let delovne dobe: 919 EUR.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

V višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece 3.092,50 EUR* oz. v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje.

Do 4.063 EUR.

REGRES ZA LETNI DOPUST

791,50 EUR za leto 2013; Najvišji znesek brez prispevkov 1.132,03 EUR**

SOLIDARNOSTNA POMOČ

- V primeru smrti delavca v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 1.546,25 EUR**. - V primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 773,13 EUR**. - Na predlog reprezentativnega sindikata v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega (1.546,25 EUR**). - Delodajalec lahko delavcu izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece (1.546,25 EUR**) v naslednjih primerih: • neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev, • elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

- v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višina 3.443,00 EUR; - v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252,00 EUR

* Jubilejne nagrade presegajo znesek, ki ga določa Uredba, zato se izplačajo največ v višini neobdavčenih zneskov. ** Podatki so izračunani na podlagi neuradnih podatkov, objavljenih na straneh Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si/). *** Povračila stroškov v zvezi z delom se izplačujejo v višini, ki jih določa ta KP, vendar pod pogoji, da se ti zneski ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost.


IZOBRAŽEVANJA IR

FEBRUAR 2014 SEMINARJI IR

KRATKI SEMINARJI IR

ŠOLE IR

04. 02.

07. 02.

24. 02.

Vrednotenje proizvodnje po proizvajalnih stroških (Miro Dečman)

Kaj naj bi računovodja vedel o insolventnosti, stečaju in prisilni poravnavi - vključno z novostmi v letu 2013 (Kristinka Vukovič)

Poglobljena delavnica obračunavanja DDV (Branka Svilar Mugoša)

05. 02. Društva in davki (dohodnina, davek od dohodka, DDV,...) (Vesna Bartolj Maver)

25. 02. Šola obračuna plač - poglobljeno (Beti Božnar)

05. 02.

25. 02.

Obdavčitev dividend in kapitalskih dobičkov tudi, če zaprete, prodate ali podarite podjetje, ste lahko obdavčeni! (Maja Bohorič)

Delavnica o davku od dohodkov pravnih oseb (Maja Bohorič)

05. 02.

Šola neposrednih davkov (Maja Bohorič)

Prenehanje delovnega razmerja s prakso (Nina Globočnik)

25. 02.

06. 02. - Koper Sestava davčnega obračuna za leto 2013 (Mitja Černe)

07. 02. - Novo mesto Sestava davčnega obračuna za leto 2013 (Mitja Černe) 07. 02. Sestavljanje davčnega obračuna za leto 2013 (Maja Bohorič)

12. 02. Sestava davčnega obračuna za leto 2013 (Mitja Černe)

13. 02. Kaj mora računovodja v javnem sektorju vedeti o DDV - aktualno, problematično, novosti... (Maja Dolinar Dubokovič)

13. 02. Računovodsko poročilo za leto 2013 (Kristinka Vukovič)

14. 02. - Maribor Sestava davčnega obračuna za leto 2013 (Mitja Černe)

www.iracunovodstvo.eu


let

UNIJA proslavila uspešnih 10 let V petek 17. januarja smo si dovolili za trenutek ustaviti čas in ga v sproščenem vzdušju posvetiti poslovnim partnerjem, strankam in prijateljem Unije. Razveselili smo se nasmejanih obrazov, ki so prišli z nami deliti spomine na uspešnih 10 let našega delovanja. V zanimivi zgodbi nas je moderator popeljal od naših začetkov, ko smo mladi in zavzeti snovali nove ideje in se veselili novih izzivov, preko let, ko smo poslovanje razširili na tuje trge in se razveselili številnih priznanj in nagrad do danes, ko Unija dokazuje, da je tudi v krizi mogoče uspešno poslovati in doseči rast. Mladi Nik nas je osupnil s svojim mojstrskim pilotiranjem letala, plesna skupina Kaos nam je pognala kri po žilah, ob zvokih skupine Bossa de novo pa smo nazdravili uspešnim 10 letom Unije, ki že snuje ideje za projekte v prihodnjih 10 letih. Druženje je bilo nadvse prijetno, o čemer pričajo tudi fotografije s prireditve.


Zaradi uspešnega razvoja in povečanega obsega dela Unija računovodska hiša d.d. vabi v svoj kolektiv sodelavca za delovni mesti:

OBRAČUNOVALEC PLAČ

DAVČNI SVETOVALEC

Pogoji za zasedbo delovnega mesta: • VII. stopnja ekonomske izobrazbe • Najmanj 3 leta delovnih izkušenj s samostojnim obračunom plač • Poznavanje določb ZDR in ZDoh

Pogoji za zasedbo delovnega mesta: • VII. stopnja ekonomske izobrazbe • Najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju davčnega svetovanja • Aktivno znanje vsaj enega tujega jezika

Zaželena znanja in veščine: • Poznavanje informacijskega sistema OpPIS in programa Microsoft Office Excel • Samostojnost , samoiniciativnost in pro-aktivnost • Spretnost komuniciranja in veselje do svetovalnega dela • Natančnost, zanesljivost, odgovornost • Pripravljenost na permanentno izobraževanje (tudi samo-izobraževanje) in osebni razvoj

Zaželena znanja in veščine: • Poznavanje davčne zakonodaje s poudarkom na DDV • Raziskovalno-analitične sposobnosti • Svetovanje in upravljanje odnosov s strankami • Neodvisnost pri delu, samostojnost in pro-aktivnost • Sposobnost in motiviranost za mentoriranje sodelavcev

Vaše delo bo obsegalo: • Samostojen obračun plač in prispevkov za socialno varnost • Izdelavo mesečnih in letnih poročil • Samostojno komuniciranje s strankami, iskanje rešitev za stranke in svetovanje

Vaše delo bo obsegalo: • Pomoč računovodjem pri iskanju davčnih rešitev strank servisa • Samostojno svetovanje strankam in vodenje davčnih projektov • Skrb za razvoj davčno svetovalne stroke v podjetju

Ponujamo vam: • Delovno razmerje za nedoločen čas, s 6 mesečno poskusno dobo • Stimulativne variabilne mesečne in letne nagrade za uspešnost • Možnost stalnega strokovnega in osebnega razvoja

Ponujamo vam: • Obliko delovnega razmerja po dogovoru – za nedoločen čas, s 6 mesečno poskusno dobo, ali drugo obliko sodelovanja • Stimulativne variabilne nagrade za uspešnost • Možnost stalnega strokovnega in osebnega razvoja

S SVOJO PREDSTAVITVIJO NAS PREPRIČAJTE, DA STE RAVNO VI NAŠA NAJBOLJŠA IZBIRA!

V kolikor izpolnjujete navedene pogoje, nam pošljite prijavo in življenjepis na e-naslov: barbara.petancic@unija.si, z zadevo: »Razpis obračunovalec plač/davčni svetovalec«. Vaše prijave zbiramo najkasneje do 15.2.2014. 01 360 20 00 | www.unija.si

e-Bilten Unikum jan.14